Poštnina plačana v gotovini Leto LXVH., št. 48 LJubljana, sreda 28. februarja 1934 Cena Din Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a. Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica st. 5 Telefon it. 3122, 3123, 3134, 3125 in 81*6 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 441. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65, podružnica uprave: Koceuova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Preprečeni manevri Na včerajšnji seji Narodne skupščine je predsednik vlade odločno zavrnil najnovejše manevre punktašev — Narodna skupščina zaseda tudi ponoči Beograd, 28. februarja, r. Ob nezmanjšanem zanimanju nadaljuje Narodna skupščina danes že tretji dan razpravo o proračunu. Za načelno razpravo se je prijavilo doslej vsega že nad 100 govornikov, zaradi česar je predsedstvo skupščine odredilo, da se bodo odslej vršile dnevno po tri seje. Zato je bila že sinoči prva nočna seja, ki je trajala od 21.30 do 2. zjutraj V teku dosedanje razprave je bilo slišati že mnogo lepih in tehtnih govorov. Izmed poslancev dravske banovine so govorili doslej gg. dr. Bogumil Vošnjak, Ivan Prekoršek, Ivan Mohorič in Albin Ko-man, ki so s temeljitimi izvajanji orisali riasti prilike v dravski banovini in po- leg stvarne kritike iznesli tudi važne predloge in dali zdrave pobude za nadaljnje uspešno delo. Opozicija igra dokaj klavrno vlogo. Omejuje se zgolj na negativno kritiko in jo iznaša v tako pretiranem tonu, da izgublja vsako resnost. Z opozicionalne strani je bila včeraj postavljena tudi zahteva naj se za veliko noč puste domov dr. Korošec in dr. Maček. Glede dr. Korošca se je navajalo, da so znane njegove punktacije falzifikat in da niso njegovo delo. To |e dalo predsedniku vlade g. Nikoli Uzu-noviču povod, da izpregovori re^no besedo. Ob največji pozornosti vse zbor niče je g. Uzunovič izjavil: Izjava g. Uzunovica era j je eden izmed govornikov za-/i/eva/. naj se spričo bližajočih se veliko nočnih praznikov odpusti dr. Mačku nadaljnja kazen in izpusti iz internacije dr. Korošec. Zntrjeva! je, da one punktacije in deklaracije, ki so nosile podpis dr. Korošca, niso njegovo delo, marveč, da je vse to falzifikat. Kakim domislicam posameznih govornikov smo vsi izpostavljeni! Kolikor je nam znano, nobeden teh govornikov nima kakega pooblastila s strani dr. Korošca ail dr. Mačka da ib v njunem imenu dajal take izjave. Ze samo to je dovolj, da takim trditvam in takim izjavam ne poklanjamo nobene resnosti in pozornosti. \a \ čerajšnji seji na te stvari nisem reagirat Toda izzvan po izjavah predgovor-nika in v bojazni, da se ne uvede praksa, da nepooblaščeni ljudje s tega mesta dajejo take politične izjave in zahtevajo akcijo vlade v enem ali drugem pravcu, moram s tega mesta naglasiti, da obstojajo v naši državi zakoni Kdor se proti njim pregreši, mora nositi tudi vse zakonske po Uedice. (Viharno pritrjevanje.) Pohg vsega spoštovanja, ki ga imam do s\>etega pr&znika Krist uso\'eg& vstajenja, ostane zakon zakon in kdor je po zakonu kaznovan. mu ta kazen ostane, pa naj bo velika noč ali božič. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Ta vprašanja se lahko razčistijo koristno za naše vzajemne odnosa je in za državno politiko, ako prepustimo vse deklaracije, vse akcije in vsa dejanja onim samim, ki so jih storili, da jih sami merodajncs tolmačijo in podajo sami svoje izjave Izjave, ki bi izvirate od njih, bi zaslužite vso pozornost in samo na osnovi takih izjav bi se mogla zahtevati in voditi taka ali dru gačna politika (Pritrjevanje.) To so osnovne stvari, ki bi jih ne bilo treba niti ponavljati. Toda smatral sem za potrebno, to povedati, da se v naše javno in politično življenje ne bi zanašala zmeda in širile govorice, da upravne oblasti, ki nosijo odgovornost za vzdrževanje zakonitega reda. enega ali drugega gospoda deportira jo iz kraja njihove politične akcije, a da to ne bi bilo v skladu z zakoni, ter da jih drže tudi še nadalje, če tudi izjave in deklaracije niso njihovo delo. marveč so falzifikat. Če so to res falzifikati. potem naj to ta gospoda sama nove Če bodo to izjavili, je sigurno, da bodn oblasti uravnale svoje postopanje po novo nastalem stanju, ki bi sledilo iz teh izjav.« Jasne odločne besede predsednika vlade so napravile v zbornici in v vsej politični 'avnosti najgloblji vtis. ker so s tem zopet enkrat demaskirane spletke in fantazi'je. ki jih gotovo krogi tako nidi 'r\ z naslado širiio. Slovenski poslanci o aktualnih problemih Na včerajšnji seji j« med drugimi povzel besedo tudi narodni poslanec celjskega sreza g. Ivan Prekoršek, ki se je t obširnem, nad dve uri trajajočem govoru bavil s splošnimi prilikami in posve-darskim, socialnim ln kulturnim prilikam v dravski banovini. Podčrtal je važnost »notne organizacije vsega jugoslovemske-ga naroda v JNS, orisal važnost poslednjih občinskih volitev, ki so enkrat za vselej pokopale nade punktašev in doka-iale. da je ogromna veČina slovenskega ljudstva v jugoslovenskem taboru. Podrobno se je bavil z gospodarskim položajem in opozoril na nujno potrebo večjih javnih del v svrho zaposlitve številnih brezposelnih Odobraval je ukrepe vlade za zaposlitev brezposelne inteligence. Obširno je govoril o prosvetnih prilikah v dravski banovini in opozoril zlasti, na zanemarjeno obmejno šolstvo, ki je nujno potrebno povzdige Glede upravnih problemov je grajal neskladnost, ki se često kaže med lokalno in centralno državno upravo in zahteval korenitih reaiedur. V toplih besedah se je zavzel za ljubljansko univerzo Ln univerzitetno knjižnico. Njegova izvajanja so zbudila zasluženo pozornost in žela vsestransko priznavanje. Med številnim i drugimi govorniki je govoril proti večeru tudi nar^doii poslanec in minister n. r. g. Ivan Mohorič, čegar govori so v zbornici vedno predmet največje pozornosti. Kot priznan in an gospodarski strokovnjak se je g. Mohorič obširno pečal z aktualnimi gospodarskimi problemi in zavračal demago-ško kritiko dela vlade, ki si prizadeva, da najde rešitev v skladu z interesi vseh slojev naroda. Na državo se stavijo danes vedno večje zahteve in vse pričakuje pomoči samo od nje. To napačno misel je treba odpraviti. Sedanji dobi obrambe zoper posledice krize mora slediti pojačan kurz gospodarske aktivnosti. Ozko-srčnost ni na mestu in z zdravim optimizmom moramo iti na delo. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je govornik obširno bavil z vprašanjem reforme v državni upravi, znižanja izdatkov in s pooblastili, ki so dana vladi. Podrobno je orisal prilike, k: vladajo v industriji, trgovini m obrti ter opozarjal tudi na pasivnost kmetijstva. Dosedanji ukrepi, ki jih je izdala vlada, so šele uvod v velikopotezno sanacijsko akcijo. Dovolj je bilo govorov in razprav, c<^đaj je potrebno resno ln trezno delo. ppsede poslanca Mohoriča je skupščina sprejela z viharnim pritrjevanjem. Današnja sefa Narodna efcupščaoa je einoči zasedala globoko v noč in ie danes ob 8. nadaljevala razpravo- Senzacijo na današnji seU 1? zbudil uovor bivšega prometnega ministra An-drp Staniča, ki je v obširnem, strokovno podprtem sovom podvrgel ostri kritiki prometno politiko sedanjega ministra in dokazoval, da je bila s sklenjenimi pogodbami in favoriziranjem inozemskih pod peti i povzročena državi osromna škoda. Izvajanja govornika so zbudila splošno pozornost. — Predsednik vlade B°uv11e z ugo+ovit-•::o. da je negotovost izredno veVka. »Temps« takisto prinaša uvodnik o tem in naglasa, da zbuja avstrijsko vprašanje veliko pozornost v vseh političnih krogih. Prevladuje vtis, pravi list, da se približuje odločilna faza krize v kateri se nahaja Avstrija in ves Dunaj živi v pričakovanju novih dogodkov usodne važnosti. Dalje govori »Temps« o ukrepih Dollfussove vlade proti morebitnim vpadom hitlerjevcev v Avstrijo in pravi, da so ti ukrepi popolnoma upravičeni. Na koncu list ugotavlja, da sicer res nobena določba mi- rovnih pogodb ne prepoveduje restavracije Habsimrgovcev, toda do te restavracije ne more priti brez pristanka vseh zainteresiranih držav. »Temps« ugotavlja, da zainteresirane države niso složne in da se spričo takšnih razmer z restavracijo ne bi hkratu popolnoma rešilo avstrijsko vprašanje. Pariz, 28. februarja. AA. Po trditvah dobro poučenih krosov je francoski zunanji minister Loufe Barthou izjavil po snočnji seji ministrskega sveta, da se bo prizadeval ohraniti politično neodvisnost Avstrije v duhu današnjega reda in da bo porabH vsa sredstva, k] so mu na razpolago, da se prepreči Anschluss, pa čeprav bi moral v ta namen gospodarsko pritisniti na tiste države, ki ogražaio neodvisnost Avstrije. Doumerguejev uspeh Tudi senat je odobril predloženi proračun z neznatnimi izpremembami, o katerih bo Se danes sklepala poslanska zbornica jih je izvršil senat in ki se porazdeie na več ko 400 poglavij, ne da proučiti na eni sami močni seji, pač pa lahko te prihranke vlada sama izvede po navodilih, ki jih je dal senat, v teku proračunskega leta. ker Pariz, 28. febr. A A. Havas poroča: Senat je snoči sprejel v prvem čitanju proračun. Zanj je glasovalo 296 senatorjev, proti njemu pa 13. Finančni odbor poslanske zbornice je na nočni seji končal proučevanje proračuna in finančnega zakona, ki ju je dobil iz senata. Tako bo mogla poslanska zbornica že danes zjutraj začeti drugo čitanje. Diver-gence med senatom in poslansko zbornico niso znatne Finančni odbor poslanske zbornice ie vztraial na viSini kreditev. ki jih je poprej poslanska zbornica izglasovala, Češ, da se 125 milijonov redukcij, ki bo vlada imela v to svrho vsa potrebna pooblastila. Tako se bodo mogla nekatera manjša nesoglasja, ki 5e obstoje med obema ifoor-nicama .izgladiti Še v teku dneva, tako da bo proračun za leto 1934 definitivno izglasovan drevi — komaj 13 dni potem, ko ga je Do^-^ergova vlada predložila parlamentu. Rusija mobilizira? Napetost med Rusijo in Japonsko na vrhuncu — So v raž- nosti že pričele ? Moskva, 28. februarja, r. Vojaške oblasti v Kabarosu so odredile delno mobilizacijo. Vpoklicani so vsi rezervisti, ki se morajo nemudoma javiti pri svojih pristojnih poveljništvih. Prav tako so vpoklicani vsi za nedoločen čas odpuščeni vojaki ln oficirji, obenem pa tudi vsi novinci letnica 1911, ki so bili pri zadnji rekrutaciji odpuščeni. V tukajšnjih krogih zatrjujejo, da gre za preventivne ukrepe spričo zbiranja japonskih čet ob rusko-mandžurski meji, kjer je zbrana že ena tretjina celokupne japonske vo.iske. London, 28. februarja. AA. Iz To-ki:a poročajo: Japonsko uradno poročilo o napadu na japonsko vojno letalo pravi: Potrjuje se, da so sovjetske čete I 23. t. m. začele s strojnicami obstreljevati neko japonsko letalo, ki je vršilo iz vidno službo blizu sovjetske meje v zvezi s preganjanjem odmetnikov nedaleč izliva reke Aniurj. Pilot je lahko ranjen, letalo pa ni poskodov.no. Pariz. 2S. februarja. AA. Iz Tokia poročajo, da so 17. t. m. sovjetske oblasti sestrelile blizu mesta Bereka japonsko letalo. Vsa posadka letala je pri tem našla smrt. Vest potrjujejo tudi v japonskem vojnem mmistrstvu, kjer izjavljajo, da je japonsko zunanje ministrstvo poslalo potrebna navodila japonskemu poslaniku v Moskvi, da protestira pri sovjetskih oblastih v zvezi s tem incidentom. Preiskava o aferah Staviskega Pariz. 28. februarja. AA. >Joumal d«.*« Debate«: trdi, da so uničeni vsi oriir'iialrii formulam, -t katerih bi se dalo i£o1;™iti. da ie Sta viski meseca maja leta 1932 i*>-slal pozdravne brzojavke posam^zjiim takrat izvoljenim poslancem. List pravi, da so ti formulam izai.nili in da zdaj ni več moči doznati imena tistih poslancev, ki jim je Staviski čestital. Pariz. 28. februaria. AA. Po spodili seifi ministrskega sveta ie pravosodni mkiiftl r Cheron spreiel novinarje in iim izjavil, da bodo v najkrajšem fiasu vsi dokjm j.iti, ki jih proučuje baVonnrđvi preiskovalni sodnik, preneseni v Pariz in poverili ?tirim pari- Bjorn Jahr odhaja Ljubljana. 28. februarja. Po plodonosnem udejstvovanju v našem sportu in potem, ko nam je vzgojil ter izpopolnil vrsto skakačev, nas te dni zapusti mladi in simpatični norveški trener in skakač Bjorn Jahr, ki se prihodnje dni vrne v svojo domovino Norveško. Bjorn Jahr, po poklicu uradnik pri večji paroplovni družbi, je bil zdaj na daljšem dopustu; k nam je prišel tik pred bofcičera. Ker je bilo vreme zelo ugodno in nam je zapadel debel sneg. je lahko takoj pričel s treningom naših fantov. Že prve dni amo ga videli na delu. Na rožniški skakalnici na Mostecu je treniral mlajšo in starejšo gardo skakačev SK Ilirije in Ljubljane in pokazal povsem nove metode. Ni mu alo xa rekorde, temveč za tehniko in slog. In moramo priznati, da jih je v tem pogledu precej izpopolnil. Se več! Posledica njegovega sistematičnega in smotrenega eninga je bila, da je bil jugoslovenski rekord v skokih kar Štirikrat izboljšan. Mnogo je seveda k temu pripomogla tudi nova skakalnica v Planici, ki smo jo otvorili baš ta mesec, a vendar ne gre odrekati zaslug Jahru. Saj sam tudi še nikoli ni skakal na tako veliki skakalnici in bili so rudi zanj rekordni skoki. S tem. da je pa skakal prvi, j« dajal poguma našim fantom, ki so pač imeli nekoliko treme pred impozantno skakalnico. Zdaj je strah premagan in led prebit! JZSS je poslal potem simpatičnega Norvežana v Delnice, oziroma v Mrk opal j, kjer so tudi otvorili novo skakalnico, ki jo je zgradil ljubljanski stavbnik g. Ro?man. Treniral je v Delnicah tudi hrvatske skakače, potem je pa krenil v Bosno, kjer Je sodeloval pri otvoritvi skakalnice La Palicu blizu Sarajeva. Poln prijetnih vtisov in bogato obdarovan od navdušenih Sarajevčanov se je vrnil v Slovenijo, kjer je preživel zadnje dni dopusta. Zdaj nas zapušča, a prepričani smo, da bo odšel z najlepšimi vtisi o naši državi kakor tudi o našem sportu. Upamo, da ga bomo kmalu zopet videli v svoji sredi, mirnega, vedrega in ljubeznjivega. JZSS priredi svojemu trenerju drevi ob 20. pri Slamiču poslovilni večer, na katerega so vabljeni vsi smučarji in prijatelji belega •porta. ^k:m pr iekovamim aodnikoan. Tako s«' bo vodstvo preiskave o nedavnih politično-ri-rancoih škandalih, ie zaključil Cheron, koncentriralo v Parizu, kar bo nino^o pripomoglo, da Populaire«, so na včerajšnji seji preiskovalne komisiie razpravljali tudi o nekem |K>roiMlu bayonn«kih preiskovalnih oblasti, iz katerega se vidi, da ]e predsednik bayonnskejza kreditnega lavoda in biv&i poslanec Cerat izjavil na bavonnskem *K»da-ščj tole: S^nanil sem ee s Sta vitkim r*ri neki večerji v hi£i bivS^ea pariHcega prefekta Chiappa, in on me ie Wiai prruar>a. A_A. Brita*»ki liat: *o v glivnem 'Jcodno .•*?reio!i v-st o izpustitvi Dimitrova, Popova in Taneva. >Daily Telegraphc nionr pravi, da je to rto-kai zuki^nelo dejanj pravilnosti in da bo sv*tovna javnost Še dolgo spomnila te epizode, Id je zbudila mnogo ti ude krvi proti hitierj^vcem. »Nevve Chronicl^ spel postavlja viprašanje o usodi Torelena. >D«i-17 Meil« pravi, da se te Hitler pri Dimitro-vu. Popovu ir. Tanevu pokazal močn^a UD velikodušnega voditsba. >Da/ily Exprw po svetuje Dimltrovj, naj manj verjame veermi tistemu, kar »e govori o Rusiji, kakor i*v vervel onsmu, kar se te novoeilo o Nem#i:. \% državne službe Beograd 27. februarja p. Davčni irjspeV tor Ljudevit JelocnLk v Krškem je upokojen. Inspektor direkcije za Sume in rude v Ljubljani Ivan Srebrnič je odlikovan z redom Jugoslovenske krone V. stopnje. Obisk Mušanova v Budimpešti Dodhnpesta, 27. febr. d. V poučenih po -ti-Čnvh krogih zatrjujejo, da bo bolgarski ministrski predsednik Mušanov prispel v kratkem v Budimpešto, kjer bo imel važne gospodarske razgovore z ministrskim predsednikom Gčmbosora. Vremensko poročilo JZSS Telefonicrio po stanju današnjega dne. Na Gorenjskem slaba, na Pohorju ugodna smuka. Bohinj-Bistrica: 4-1, poobla6er»o. .>0 cm južnega snega, smuka slaba. Bled-jezero: 0, zelo oblačno. 25 cm južnega snega, 23 grapavega ledu. Kranjska gora, Rateče-Planica: +1, barometer pada, visoka megla, sneg južen 60 cm. Mariborska koča-Pohorski dom: —1, 60 cm srenja, smuka ugodna, sankaMče uporabno. Ruška koča: —1, 70 cm srenja, smuka ugodna. Klopni vrh: —2, jasno, srenj °0 cm, smuka dobra, skakalnica uporabna. Pesek: —2, srenj, 20 cm, smuka dobra. Seniorjev dom: —2. zelo oblačno, 110 cm srena, smuka dobra. Čimžat nad F al o: —1, jasno, trenj, 70 cm, smuka ugodna. Sv Lovrenc na Pohorju: —1, jasno, 50 cm srenja, skakalnica in sankal išče uporabna. Ribnica na Pohorju: —1, jaaoo, 65 otn srenja, smuka dobra. Rimski vrelec: —2, zek> oblačno, 2D cm srenja, smuka ugodna. Smučarski dom Ljubljana na Pokljuki, 27. februarja: —3, oblačno, mirno 140 cm podlage. 30 cm novega suhega snega. Smuka dobra. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2309.01—Ž&30.37, Berlin 1357.36—1368.16, Bruselj 800.79 do 804.73, Curih 1108.^5—1113.85, London 173.86—176.46, New York 340S.2S—3436.64, Pariz 225.88—227.—, Praga 142.29—148.15, Trst 296.57—298.97 f-nremija 28.695). INOZEMSKE BORZE. Turih, 28. februarja. Pariz 20.38. London 15 72. Newyork 310._. Bruseli 72.26, Milan 26.80. Madrid 41.95, Amsterdam 206.325 Berlin 122.66, Djnaj 56.50, Praca 12.845. 1 Varšava 58.825. Bukar?*ta &06. Stran 2 'SLOVENSKI NAROD«, dne 38. februarja 1334 >tev 48 Ali i proizvodnja bodočnost? Monopolistični kapitalizem }e treba detronizirati, : djonalna produkcija pa mora ostati Ljubljana, 28. februarja. To vprašanje nedvomno zelo zanima našega obrtnika in moralo bi še marsikoga. Kazalo bi, da bi naš Ust razpisal anketo o tem, saj preživlja zdaj obrtništvo najslabše čase in bi bik) treba vzbuditi vest tistih, ki bi ma naj pomagali. V odnosu obrti do industrije jc nedavno napisal za obrtnike simpatično članek g. inž. strajnar, pod naslovom »AH pomeni industrijalizacija propadanje obrti?« Odgovarja na članek »industrijalizacija — propadanje obrti« ter s© izogiba vprašnja, ali res industrijalizacija Izpodriva obrtno proizvodnjo in kakšni so izgledi za obrt glede na to. To vprašanje pa nedvomno zasluži vso pozornost. Inž. štrajnar se moti, če misli, da sc je pisec članka postavil v nekakšno sovražno pozo proti obrtništvu. Dokazoval jc na drug način tudi to, kar v glavnem dokazuje tudi inž. §.. da pomeni namreč industrijalizacija prokletstvo za obrtništvo. Vendar se razhajava v tem: on vidi izhod v nekakšni regulaciji produkcije, v zaviranju industrijske produkcije, dočim vidim iaz koren zla v nenravilni razdelitvi dobrin. Industrijalizacije ne smemo zavirati, pač pa Je treba ovirati preliberalna načela ▼ narodnem gospodarstvu. aH, če hočete: monopolistični kapitalizem je treba detronizirati, racijonalna produkcija pa mora metati! Toda razprava se ni gibala v tem okviru. Dokazoval sem — česar bi menda dandanes več ne bilo treba —, da je industrijska produkcija v glavnem cenejša od ročnega dela ter da zato izpodriva industrijalizacija obrt Trdil sem, da v danih razmerah odločajo oni, ki imajo v rokah čim ▼oč produkcijskih sredstev ter da zato država ni nekakšna sila nad vsemi interesnimi sferami, ki jo tvorijo. Češče mnogi govore o državi kot nekakšnem subjektu, ki bi po njihovem moral biti absolutno pravičen vsem in kot da je ne tvorijo stanovi, ki se bore za prevlado ali tudi le za obstoj. Da. dane razmere, ne pozabljajte globljega pomena teh besed! Država smo vai, toda vsi razredi niso vladajoči. Ali je res treba dokazovati tudi to? Saj ne dvomite o razredni borbi in verujete v moč produkcijskih sredstev ali boga denarja? Pravite, da je obrt pionir napredka in podlaga za razvoj industrijske produkcije. Vse to je res kakor tudi, da bi sc morali ozirati na obrtnike kot konzumente, ker •o številnejši od industrijcev, država bi p« naj ščitila konzumente. Toda saj morate uvideti, da je v protislovju gospodar-sin red, ker se vladajoči razred nc ozira as konzumente, ampak na dobiček ter da Je tn koren zla (gospodarska kriza). N'ič ne pomaga, če se sklicujeva na moralo in pravičnost ter se zavzemava za konzumente. Ne le obrtniki, temveč vsi delovni sloji so konzumenti in kupna moč vseh pada zaradi neskladnosti v gospodarskem sistemu, ne pa zato. ker racijonalnejši način produkcije izpodriva zaostalega, zastarelega. Samo v tem je zlo, ker ni racionalizacije tudi v razdelitvi dobrin. G. inženjer, nikar ne verjemiva, da bi lahko odpravili zlo z davčno politiko! Res ni prazen hrup za nič zaradi davčne politike, toda konzumenti v danih razmerah ne odločajo tudi v davčni zakonodaji. Država smo * — vsi smo davkoplačevalci, s tem pa ni rečeno, da smo vsi tudi plačalci. Tudi v tem primeru ponavljam, da nisem govoril o industriji kot kapitalističnem podjetiu, nego o industrijski proizvodnu in ne o obrtniškem stanu, nego o obrtni proizvodnji; zato se ne spuščam v razpravo o nemoralnosti industrije (kapitala) tuje in ne domače. Hočem le naglasiti, da >e predilni stroj ne bo več umaknil statvam, traktor ne plugu, bager ne lopati, letalu ne postiljonu, tovarne ne cehovskim delavnicam. Menda mi ne boste ponovno ugovarjali Oba sva na strani delovnih slojev, zato nc smete gledati v človeku, ki trdi. da bo industrijalizacija še napredovala, sovražnika obrtništva (stanu). Pod industrijalizacijo pa ne razumem nujno veleobrata, nego racionalizacijo, mehanizacijo proizvodnje. Ne morem verjeti, da še niste nikdar pomislili na to, da stanovi ni>o ntx večnega ter da obrtniški stan nima nedogledne bodočnosti. Vem. da zagovorniki stanovske države mislijo drugače, da verjamejo v odpravo razrednega boja v stanovski državi itd. Toda nekateri tudi mislijo, da v stanovski državi prav tako prevladujejo korporacije vladajočega razreda in da bi torej prišel obrtnik z dežja pod kap. Kaj torej hočete dokazati? Da bosta ostala dva načina proizvajanja enega in istega izdelka, čeprav je eden izmed njiju zastarel? Moja razprava se je razvijala samo v tej smeri, nisem se pa spuščal v trenja med stanovi Seveda se pridružujem vašemu mnenju, da je treba ščititi konzumenta, nc morem pa zagovarjati, da je treba ščititi neracijonalnu proizvodnjo. Xe morem verjeti v narobe-dinamiko. da se bodo vrnili cehovski časi. ker verujem v razvoj, napredek, ker verujem, da bo postala industrijalizacija blagoslov za sploš-nost, ko proizvodnja nc bo več zasebna zadeva. In katere »predpostavke«- teh zaključkov so napačne? Da nc zagovarjam stanovske države? Otroški oder „Svobode" s »Cicibanom" v Kranju »Cfdbana« v Delakovi režiji so sprejeli tudi v Kranju z navdušenjem. Kranj, ¥i. februarja. V aadeijo je gostoval v gledališču (Na- __bi dom) v Kranju ljubljanski otročki odar »Svobode« z otroško revijo »Ciciban«. Oton Zupančičevega »Ckibana« sta pri-rodila Katja in Ferdo Delak, glasbene točka pa je priredila konservatoristka Betona Šaplja. Mi Kranjčani smo čitali že v »filovemekem Narodu« ki »Jutru« o tej otroaki reviji, o govoru in zborih, ritmičnih plesih, recitacijah, petju in v»eni otro-Akem rajanju, ki otroško revijo usposablja v razigrano lepoto otroške duše in da je godba k tem rajanjem kakor nežen paj-čolan, ki objema celo vprrzoritev. Zaželeli smo, da bi tudi naši otroci in mi sami videli to lepoto Župančičevih otroških pesnitev v reaiji najnovejših umetniških pridobitev. Ali v LJubljano je nekoliko predaleč, pa smo rekli: Hej. ljubljanski Cicrbančki tam n »Svobode«, pridite ta zaigrajte nam »Cicibana«. In CiclbančM so prieli. Veseli, že med potjo razigrani in dali kar dve predstavi. Dopoldansko »a sebi enake Cicibančke In popoldne za nas velike. Gledališče so dopoldansko predstavo oapolnili celi roji otrok Kranja in okolice. Vse Sole »o prišle, lepo v vrstah s svojimi učitelji, majhni, nežni, sčebetajo-či, smejoči, da se je človeku zdelo, kakor da je nekje v gosdu, kjer sčebetajo ptice m ivrgole pomladanska pesmi. V&ć je napeto v pričakovanju gledalo na zastor tam na odru, kdaj se razgrne, kdaj bo rekel »Cictaan«, da se cmeri za dve mili Jeri in kdaj bo meh za smeh. ki se ran?oči ia ameb iz njega skoči. In zastor se je razgrnil. Tiho sumeč, kakor bi lahen veter zamajal listje na drevesih. V dvorani je postalo, kakor v pravljični dvorani, otroško svečano. Na odru je stala velika knjiga, Se zaprta % velikim napisom »Ciciban«. Godba je tiho igrala poskocnVoo. Majhen »Cictbanček« je nriakakijal na oder, spremljan v Saru reflektorske svetlobe, kakor obdan z glori-joio. Zaplesal je na odru, kakor bi nekaj iskal, razposajeno, veselo, nato pa prejel za platnice velike knjige ta odprl prvo stran. -Ah, oh,« se je zaslišale, kajti H knjige, s tiste velike strani, so stopili koled-nfki, prva slika. In vrstila se je slika sa sliko, ta razigrana, druga hudomušna, tretja razposajena, četrta pravljično nežna, in tako dalje, 23 vseh, da so srca otrokom v dvorani utripala v rajskem veselju ta zadovoljstvu, da so ličeca Žarela, kakor mlado solnce zjutraj ko vzhaja, ta usteca se smehljala, smejala, da mi je bilo, kakor da sem v nekakšnem raju, kjer ni temnih senc življenja. Pravljično mili so bili mehurčki, gibi rok in prstov nleealk-mehurokov so se ritmično, po taktu godbe, z nežno eleganco premikali, kakor da bi božali nekaj nepoznano radostnega. Kralj Matjaž je plesal s svojo Alenko, da so se celo nam Jele gibati noge pod sedeži. »Pastirčki«, ki jih je pripeljal mali »Ciciban« pa so kakor različne piščalke, lepo razvrščene, prihajali na oder ta peli o solnčecu, o planinah ta o mleku, ki je ram, obrano, leno, a govorni »bor Je pripovedoval o sedmih hnđih letih, ki so bila, a nI nobeden »Joj dejal«, da ploskanja nI hotelo hrti ne konca ne kraja. Muzikalna groteska, ki Je bila vložke rrtmio-feora Katje Deiaiove, fl» j»---- ponavljati, toliko otročke prisrčnosti in razigranosti jo bilo v nji. In ko s*-m gledal te Cicibančke na odru, v odseva raznobojnih odsevov reflektorja, vse v belili srajčucah, modrih hlačkah z rdečo pentlji-eo pod vratom, povezano v umetniškem slogu, se mi je zdelo, da gledam travnik ali gredo vse posejano iu razo ve t en o z nageljčki, narcisami in vijolicami, ko cveto v najlepšem pomladanskem svetu. Drobne ročice malih gledalcev so ploskale, usteca se smejala, a tisti z o'ira, isto-tako majhni, so se jim nasmihali in klanjali. Bilo je, da ponovim, kakor v pravljični deželi, v deželi, kjer je večna pomlad, večno mlado jutro in žgolenje ptic, razigranega smeha in porednega veselja Ko se je zagrnil zastor in so zasvetile zopet vsakdanje svetilke v dvorani, nismo mogli verjeti, da smo naenkrat zopet v vsakdanjem življenju. Zunaj nas je pa objel februarski zrak. Fopoldanaka predstava je bila sicer slabše obiskana, kajti bila je za odrasle. Ni pa vsak iz odraslih izvoljen, čeprav je morda poklican, da bi užival v otroški razigranosti ta v pravljičnem raju, kjer se še ni pojavil angel z ognjem in mečem skrbi in izgnal človeka. A tisti, ki smo bili, smo bili kakor na novo prerojeni, kajti videli smo našo preteklost, nas same pomlajene. In klicev ^živio^ malim Cieihančkorn nI hotelo biti konca. Reči moram, Kranj je ponosen, da je imel v svoji sredi ljubljanske Cicibančke, delavske otroke ln čestita »Svobodi«, da se ni ustrašila truda Ln stroškov, da je lahko tako Impozantno pokazala lepoto prvaka pesnikov, našega Otona Zupančiča, v taki obliki na gledališkem odru. Vse priznanje Katji in Ferdu Delaku za tako umetniško režijo. Naše Kolo Jugosloven-skih sester je poskrbelo »Cicftančkom«^ za okusno kosilo ter jhn napilo s sladkim ma-linovcean, da so pri kosilu trkali med seboj kakor odrasli c rajnim vincem. Bil je lep dan, dan Cteifcaočkov. Za vodovod vPoljčanah poličane, 27. februar^ lagsaaaBJa aa jrradnjo vodovoda pri nsa hi ni ponehalo. 0 zadevi smo v oMiroejsem članku razpravljali lani. Prostor, kjer )s i*-vi rek. Je namreč lest direkcije državnih železnic v I4uWlan4 in ta bilo pred jrrrarrnk) samo treba resiti najprat te zadsvo. Med občino ta železnico so ae vršila zadevna po-pocralania, ki so do zdaj uspela v toliko, da prispeva železniška uprava (W J3 saradi v^dik* količine vode, ki se poraibd sa tukajšnjo obširno želez, postajo, tjdi mo&no zainteresirana na uradni i vodovoda), k 2radnji vodovoda t brmplaorjo dobavo in dosta vitvi to vodovodnih cevi na postajo Poličane in da dovoli brezplačno uporabo njenih parcel za vodovodni reeervoajr. Tfadaltori stroški bi 05 krili ta prispevkov občinske uprave, od kraljeve banske uprave in od strank, ki na vodovod reflektiralo. Tako se bodo po sHerjrtvi pismene rjocotrb? irisd železrjiSko upravo in občino pod vzel i nadaltaH koraki ter se fe med drn-jjim w*ee? v letoSnti proračun za to potrebno jso«Dodađwk© pridobitev primeren ms- Za Jurčičev spomenik Stična, 37. februarja. Misal o postavitvi spomenika Jurčiču je bila med tuk. prebivalstvom sprejeta z navdušenjem. Prvi spomenik, ki so ga Dolenjci postavili največjemu svojemu možu, je bilo restavriranje Jurčičeva rojstne hiše na Muljavi. To je bilo veliko delo. ssj je zahtevalo mnogo materijalnih žrtev. Kot je bilo prvo delo izvršeno z namenom, ohraniti rojstni dom prvega slovenskega romanopisca v vsej tisti preprostosti, iz katere je iziel prvi pisatelj večjih slovenskih del, tako naj bi bil spomenik izraz spoštovanja in hvaležnosti do pisatelja Jurčiča, neprenosljivega oblikovalca in slikarja kmetiškega življenja in slovenske vasi. V nedeljo, 25. t. m. je bil v Ivančni gorici sestanek onih. ki bodo sodelovali pri organiziranju akcije za postavitev spomenika. Bili so navzoči zastopniki vseh okoliških občin, v velikem številu učiteljstvo bližnjih šol ter posamezniki, ki se zanimajo za Jurčiča. Na sestanku so se vsi izrekli za postavitev spomenika. Bil je izvoljen pripravljalni odbor s predsednikom g. Viljemom Svalom. cand. jur., ki mu je bila poverjena naloga izvršiti vse formalnosti, ki so za ustanovitev odbora potrebne, pritegniti k sodelovanju zlasti Ljubljano in pričeti s podrobno propagando in akcijo za zbiranje prispevkov za spomenik. Delo odbora bo trajalo 10 let. da mu bo v tem času kljub težkemu gospodarskemu stanju mogoče zbrati določena sredstva in postaviti spomenik ob lOOletnici Jurčičevega rojstva. Nekak uvod v započeto delo bo v nedeljo. 4 marca, ko bo sok. oder v Tvanč-ni gorici vprizoril »Desetega brata« v novi Delakovi priredbi, kot proslavo 901etnice Jurčičevega rojstva. Ker bodo sodelovali domačini, ki obvladajo domače narečje, bo vprizoritev gotovo izvirna kot more biti samo na Jurčičevih tleh. Jurčičeva ožja domovina pričakuje, da se bodo proslave v Sok. domu v Ivančni gorici (Stična, kolodvor) udeležili mnogi iz Ljubljane in Dolenjske. Ker je bila pripravljalnemu odboru izročena naloga, pritegniti k sodelovanju tudi one, ki bi bili voljni tudi delati z odborom pri njegovi akciji, bo pripravljalni odbor z vabili in ustmeno pozval posameznike k sodelovanju in se zaradi tega napovedani sestanek 4. t. m. zjutraj v Sok. domu ne bo vršil. Predstava -Desetega brata« sc prične v nedeljo popoldne ob 14.30 v dvorani Sokol-skega doma v ^vančni gorici (pri kolodvoru). Obiskovalci iz oddaljenejših krajev imajo ugodno zvezo z vlakom. ZVOČNI KIXO »SOKOLSKI DOM« V SISKI. Telefon 33-87 Razumem, gospod narednik Vesela vojaška komedija z Ido Wu»t in Ralph. A. Robert*om Predstave: v sredo in četrtek ob ^7. in ^9. uri Dopolnilo nov zvočni tednik Pride! Frančiška Gaal SKANDAL V BUDIMPEŠTI Davek na rente Ljubljana, 28. februarja. Davčna uprava za. mesto v Ljubljani objavlja poziv k vložitvi prijav dohodka, ki je zavezan davku na rente za davčno leto 1934. Vsi, ki imajo dohodek iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, morajo vložiti prijavo teh dohodkov v času od 1. marca 1934 do vštetega 31. marca 1934. Davek na rente se plača od dohodkov iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, ki niso zavezani nobenemu drugemu davku, to je zemljarini, zjgradarini, pridob-nini, družbenemu in uslužbenskemu davku. Taki dohodki so zlasti: 1. Obresti in rente obveznic (obligacij) države, samoupravnih edinic, delniških družb, fondov itd., ako niso oproščeni tega davka s specijalnim zakonom. 2. Obresti od posojil v kakršnikoli obliki, n. pr. posojila na zadolž-nice ali brez njih, menična posojila, hipotekama posojila, kratkoročna posojila itd. 3. Obresti od zaostalih kupnin. 4. Obresti hranilnih vlog v kakršnikoli obliki. 5. Začasne ali dosmrtne rente, alimentacije, rente med sorodniki. 6. Rente za odstopljeno pravico ukoriščati izvestne patente, privilegije, dalje rente za odstop pravice kopati rude. ukoriščati rudninske vrelce itd. 7. Obresti in rente ter drugi prejemki iz imovine podjetij ali pravic iz inozemstva. 8. Zakupnine in vsakovrstni drugi dohodki iz imovinskih predmetov in pravic, kar jih ni zavezanih drugemu davku (n. pr. najemnina za izposojeni fabriski inventar, najemnina za kopališča, kavarniško, trgovsko opremo, zakupnina za dovolitev oglasov in javnih na bitk ov, za prehod čez tuja posestva (servituti) itd.) 9. Zakupnina za zemljišča, ako je ta večja od katastrskega čistega donosa. Davčnih prijav ni treba vložiti: 1. za obresti državnih in samoupravnih edinic in od obveznic delniških družb in fondov; 2. za obresti prioritetnih delnic delniških družfb; 3. za obresti in rente, katere izplačujejo debuflke drudBbe, država, samoupravne edini ce. fondi in kunoulativne sA-rotinake blagajne. Ako izplačuje^ obresti in rente država, samoupravna edini ca., javni fondi, delniške družtoe, denarni zavodi in val ostali, Id ali na rjlačujejo davek na dobiček (družbeni davek) in kumulativne sirotineke blagajne, pobira ta davek redno in v vsakem primeru dotična blagajna (dolftnik) o priliki, ko izplačuje obresti in renta. Davčna osnova za davčno leto 19S4 so v*i faktični dohodki leta 1933. Davčno prijavo mora izročiti upnik, to je oseba, kateri ti dohodki prttlčejo. Ce biva upnik v inozemstvu, mora vložiti prijavo dolžnik, ki mora tudi namesto upnika plačati odpadajoči davek. Davčna prijava se mora vložiti pri podpisani davčni upravi ali pri mestnem na-Čelstvu v Ljubljani. Ce davčni zavezanec ne predloži davčna prijave v roku, določenem v tem pozivu, plača kot kazen 3% od odmerjenega osnovnega davka, in ako prijave ne vloži ntrJ na pismeni poziv v nadaljnjem roku 8 dni, po 10% od odmerjenega osnovnega davka. Ako ae v davčni prijavi z namenom, da bi ze Izognil plačilu davka, navedejo neresnične izjave (podatki) ali ako se zataji kak objekt ali vir dohodka, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz člena 142 zakona o neposrednih davkih. Ako davčni zavezanec ne zna pisati aH ne zna prijave izpolniti, poda lahko napoved na zapisnik pri meztnpgn načefetvu ali pri davčni upravi. Vloztterju davčne prijave so prejem potrdi. Končno ae vse rentnini zavezane moške osebe opozarja, da morajo po čl 6 zakona o davku na neoženjene moške osebe v svoji prijavi za rentnino navesti njih starost, dali so oženjem , neoženjeni, vdovci brez otrok, odnoano ločeni in de vzdržujejo ženo m zakonska otroke. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 26. febr.; Gospodična. Red Sreda. četrtek, 1. marca: Turške kumare. Izven. Izredno znižane cene od 6 do 20 Din. Petek, 2. marca: Zaprto. Sobota. 3. marca: Visoska kronika. Proslava 26-letnico umetniškega delovanja gospe Marije Vere. Premiera. Izven. Nedelja, 4. marca: Ob 15. uri Kulturna prireditev v Cmi mlaki. Izven. Izredno znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20. uri Charleveva teta. Iiven. Izredno znižane cene od 6 do 20 Din. OPERA Začetek ob 2A Sreda, 28 febr.: Zaprto. Četrtek. 1. marca: Traviata. Red četrtek. Fetek, 2. marca: Zaprto. Sobota. 3. marca: Carmen. GoMnije teoo-rv=*t dr. Adrian. Red C- Gostovanje dr. Mak*«. Adriana v naši operi. V soboto, dne 3. marca gostuje v operi Carmen v vlogi Don Joseja naš rojak, tenorist Maks Adrian. Vlogo Don Jo-sveja je kreiral dr. Adrian Že na raznih gledališčih v Pragi, na Dunaju, v Grazu in tudi v Ameriki, povsod z največjim uspehom. Vse kritike hvalijo njegov lepi or-g-an, ki je posebno odličen v takozvane m belcanto petju, kakor tudi njegovo lepo in umerjeno igro. Ker je to edino gostovanje dr. Adriana na našem odru, Še prav posebno opozarjamo na sobotno predstavo, ki se vrši za red C. Poudarjamo, da je poleg abonmana še dovolj sedežev vseh vrst in cen, kakor tudi lož na razpolago. Bombe smeha prinaša Siegfried Arno v veseli komediji NA ZENITOV AN J-SKEM POTOVANJU ZVOČNI KINO DVOK Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Cene 2.—, 4.—, 6.— in 8.— Din Vlom sredi mesta Kranj. 27. februarja. Zadnje tedne smo imeli v Kranju le nekaj manjših tatvin, v splošnem pa je kazalo, da jc imetje m&ščanov varno. Danes pa je nenadoma razburila Kranj vest, da je bilo ponoči vlomljeno v delikatesno trgovino g. TerČona. Po mestu so se dopoldne razširile kaj fantastične vesti. Dva zlikovca sta skušala najprej vlomiti v sosedni lokal urarja in juvelirja g. Rudolfa Rusa. V lokal sta skušala priti skozi Šavnikovo vežo, odtrgala sta že železni drog, ki je bil pritrjen na vrata z ameriško ključavnico, odprla najbrž z vitrinom prva vrata, nista pa mogla odpreti notranjih vrat, ki so železna in opremljena s patentnimi zapahi. 2e to, da sta brez trušča snela železni drog, kaže, da sta to dva profesijonista. Videč, da je ves trud zaman in da ne moreta do dragocenosti, sta z železnim drogom odšla v sosednjo Majdičevo hišo, zaklenila vezna vrata in le z neznatnim hruščem udrla v Terčonovo delikatesno trgovino. Zanimivo je, da je v tem času, nekako ob dveh zjutraj, prišla domov prodajalka g. Ferčona in ni opazila nič sumljivega. Pač pa je lahno škrtanje in unkovite udarce čula gdč. Vokova in pričela s palico trkati v strop. Trkanje je zbudilo zgoraj stanujo-čega zdravnika dr. Bežka. ki je kmalu pri-hitel doli misltv da je morda gospodični slabo Ko pa jc prihitel v vežo. je med vrati opazil dva neznanca, ki sta bila že na begu. »Tatovi!« je zakričal in stekel za njima, pa se je spodtaknil in padel. V istem hipu pa sta zlikovca že zavila okoli ogla Crobathove hiše in oddala na zasledujo-čega doktorja dva strela, ki pa sta zgrešila cilj, ker je zdravnik k sreči ležal na tleh. Prihitela sta na strele službujoča stražnika, avizirani so bili orožniki, ki so zlikovcema sledili, a zaenkrat sta jim ušla. V lokalu g. Terčona sta si zlikovca pripravila v vsem miru imenitno pojedino, saj je bilo treba le seči po raznovrstnih dobrotah. Narezala sta si šunko, pospravila najboljše salame, izpraznila steklenico konjaka in Madeire, privoščila si še drugih dobrot v znesku 400 Din, zraven pa vzela iz predala še za 1000 Din drobiža. K sreči je g. Terčon prejšnji dan oddal okoli 9000 Din, tako da bi bil plen bogat, če bi še ta denar ostal v blagajni. Kakor sta bila zlikovca na eni strani izredno predrzna, rafinirana in izbirčna, saj sta si izmed dvajsetih sort vina izbrala najfinejše, ju je baš steklenica Madeire, ki sta jo skoro prazno pustila na mizi, izdala. Orožniki so storilcema že na sledu in bosta kmalu pod ključem. Dsnee poje TINO PATTTERA v veseli opereti BENEŠKA NOČ ZVOČNI KLNO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.*4 uri zvečer Cene 4.—, 6.— in 8.— Din Iz Poljčan — Prvi letoinji sejem je bil Še dokaj živahen, to pa predvsem radi lepega vremena. S kupčijo je bila bolj slaba. Živine je bilo prignane 15° glav, prodane pa 30. — E>voje gledaliških prireditev bo v kratkem. V Studenicah vprizore v režiji učit. Stefancijoze v nedeljo 4. t. m. »Domna«, v Poljčanah pa 11. t. m. v Kovi-čevi režiji burko »Maks v škripcih«. — Občni zbor SK Boča bo v soboto 2. marca ob 20. pri Hartnerju. — Požar v bližnji okolici. Ravno na meji naše in sosedne šentjernejske fare je hiša vdove Ane Tomažič, ki ji je te dni pogorela hiša z opravo vred. Ogenj je izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah in se je mati zbudila šele na klice 21etnega otroka Tako sta se oba še pravočasno rešila. Požar sta baje zanetila 2 popotnika, ki sta tam v kolamici prenočevala. KOLEDAR Danes: Sreda, 28. februarja katoličani: Roman, Sodka, pravoslavni 15. februarja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ne poznam — a ljubim Te. Kino Ideal: Beneška noč (Tino Pat tiera). Kino Dvor: Na ženitovanjskem poto vanju. Kino Šiška: Razumem, gospod narednik. ZKD: »Prebujene strasti« ob 14.1.S in ob 18 v kinu Matici. Podružnica SV D, predavanje inž. Borisa \Venka >Reja kokoši v mestuc ob 18.30 ▼ predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Kraj. organizacija JSS za kolodvorski okraj občni zbor ob 20. v hotelu Atrukeli DEZTRNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba srg 0 in dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6. ^Iz0cd mita Da, čudno se seli naša kukavica, dasi *v niso zapihljale pra\e pomladne sapice. Čl te pohujša oko. ga izderi... Če te pa po hujša uho ali uhelj, vzemi nož in ga odre zi da te ne bo vet pohujševal, če beres ali slišiš kje, da se pripravlja kabaret n; večer, zatisni oba uhlja, povesi oči in be?i pred izkušnjavcem, kajti gorje tistim, ki pohujša jo enega teh malih ... Bolje bi bi lo, da se jim obesi mlinski kamen za it«?/ in da se pogreznejo na dno morja. S tem preklicanim pohujšanjem je r^ križ. Človek se ga boji in brani, druge s\-a ri pred njim in rohni na pohvjševalce, n«y tihem pa hrepeni po pohujšanju, striže z ušesi in lovi vsako pohujšljivo besedico, pri vsem tem je pa kreposten, sramežljh in moralen, da kar izžare\'a iz njega. Kdor je resnično moralen, se mu pohujšanja m treba bati, kdor pa prisega na dvojno mo ralo, vidi pohujšanje tam, kjer .rtu paC prija. čepra\' tudi sam nt daleč od pohu 1 še\ma!ce\- Lastniki na) se javijo! Izubijan;-t, 28. februar^ Poveem nepričakovano je te dni policij 1 na prijavo neke stranke izvršila v neki bi ši v Rožni dolini hišno preiskavo ter zapl' nila več zlatih predmetov, ki so bili rv vidno ukradeni. Med drugo robo je bila zaplenjena 11-karatna zlata damska krovna ura, 14-karatni zlati uhani za narodno nošo. ovratna verižica z zelenim kamnom (najbrž smaragd) ter iti runi sa-firji. dva zlata prstana, eden okrasen . 1 1 firjem. drugi pa z večjim in drvi-ma m 1 sima safirjema. Lastnik teh uk-^.' stvari naj se javi! Nedavno je prijavi! šofer rftanr M., stanujoč v Linhartovi ulici, da mu je bila ukradena 700 Din vredna rjava suknja Ukradel jo je brezposelni Ivan L., ki snu. o njem poročali, da so ga zasačili v jp niči peka Dolinarja, kjer je baš hotel dv< ma pekovskima pomočnikoma odnesti nekaj obleke, šofer je povedal, da je L., ki je prišel k njemu na stanovanje proda,h1 ducat gramofonskih plošč. Tudi te p!' so bile ukradene, vendar policiji ni bila prijavljena nobena tozadevna tatvina. Za4 naj se lastniki ukradenih plodč javijo na kriminalnem uradu v sobi g. Macamla Včeraj je bil aretiran 21 -letni Ivan 7 Pijave Gorice, ki je nedavno vlomil v *to nico mesarja Antona Novaka na Vodnik-vem trgu in tam odnesel neki branjev1 nekaj kilogramov masla, ki ga je hrai v stojnici. Z. je bil Izročen sodišču. Na Jakličevi cesti je bilo vlomljeno v stanovanje Karla Jegliča in so mu vloinu* odnesli nekaj zrlatnine ter hranita co Mestne hranilnice z vlogo 11000 Din. t* Šahovski dvomateh Ljubljana : Zagreb Ljubljana, 28, robruarj^ L>ubAjaiitoki šahovski klub &e inarijn • r»ripravlia na srecauie z /Acrebskini šah<>. sirim klubom, drutj-n setnifinaHatom za državno šahovsko prvenstvu. Dotoilanji 'r< ninei f*o pokazali zadovoljive rrz.jlt;»t»\ Viko da klubski kapetan ni prav nič v akr kosa bo postavil v osmorico, ki bo zastopala barve Liubljane. Poročali emo, da b<» v liuHianskem mošt v: i crral tudi nas prvak velemojster dr. \'id:nar. kar pa je a -daj postalo dvomljivo. Dr. Vidmar morn namreč }uft> po nujnih opravkih odpotovati na Hiinai in ie vpra>anie. Se se ho do nr d^lje vrnil. Obvestil 1 - o '"in vodstvo kh. ba, ki jo bilo zaradi t^«<- prisiljeno, da nekoliko izpremeni pofda/vo mo^ha. Ljubljana bo sioer zaradi odpovedi vHernoi**tra rna»nn oslabljena, vendar se ni hati. da bi oVoboi izc.ibila. Moštvo, ki bo zasdopalo T>tubliano, is v nlavnean že določeno. Nastopilo bo ore>dvi-doma v postavi: Pire, Milan Vidmar. Pnrla-ni, Siko^eik. "Preinfalk. &orli, GabrovSek Jo-lii. Vidmar Ciril ali Cibic. Kapetan T«kra se bo odločil in imenoval definitivno ae t*tavo šele iutri. r>o zadnjem treningi. <; erurno j<\ da bo na prvi deski icral mojster Pire, d oči m zasedba ostalih desfc Še ni od reiene. Nasprotnik Ljubi jansvoh* postavi še ni javil, po t.murskih prodpssiti teira rudi ni treba in bomo zato zvedeli ta »-'plavo zagrebške oemerice s»?de tiik prod pričetkor turnirja. MaZve7.1a*. Dopoldne se pri črie borba ob 9. in bo traiala do 1^., nada lfevala fn zaključila pa se bo od 15. do 10 Vstopnina bo znašala semo 2 Din. V **vb-n to, na oredve^er dvomatrha. bo moist*? Pire v IfjMjsBsfcem radiu predaval o $h-hu, zlas+i o trimirskih partiiab. r>o i o matrhu pa bo v npdelfo proi mikrofonom spregovoril o rosuHatu in o podroono^f;V tumiria, ra katerega vlada v na*; iavTuv sti veliko zanimanje. —c Vožnje z avtobusom podraženc Mestno avtobusno podjetje je vsled uvedbe nove takse na vozne listke povišalo vozne cene za nekaj odstotkov. —c Planinsko predavanje. V okviru Savinjske podružnice SPD bo predaval v Četrtek 1. marca ob 20. v risalnici deške meščanske sole akademik g. Lev Pipan U Ljubljane o predmetu »Po stenah in gre benih Durmitorja« Gosp. Pipan, ki je v družbi štirih drugih slovenskih planincev obdela! skupino Durmitorja. nas novede 1 te divjeromantične gore. Skioptične llik( bodo podkrepile prcdavatcljcve besede in pokazale krasoto gorskih predelov, ki s< ponos jugovzhodnega dela naše domovin'* danes premiera Magda Schiieider WiUy Forst NE POZNAM - ~ Predprodaja vstopnic od A LJUBIM TE ^^Nov^ni £nmaT 9* RežlJa: °~ Bclvarv Glasba: Franz Grotha Film veselega razpoloženja, pokaže nam ženske Elitni kino Matica take kot 30 v resnici Telefon 21-24 DNEVNE VESTI — V som našim naročnikom smo v današnji številki priložili položnice in ,h prosimo, da nam naročnino čini pre- e poravnajo, a obenem nakažejo tudi zaostanke, ker bi jim sicer moral; i ustaviti. Naročnike, ki imajo naro&n no že plačano, a so kljub temu dobili poi< /- niče, prosimo, da jih oddajo svojim prijateljem in jim priporoče Slovenski Narod«, sai znaša mesečna naročnina le 12.— Din. * — Doižnosti člana banskega sveta razrešen. Z odlokom notranjega ministra je bil razrešen predseduik obči/ne in .posestnik v krško-m g. Joško Pfeifer na lastno prošnjo dolžnosti člana banskega sveta za mesto Krško. Z naše univerze. Poletni semester so prične na ljubljanski uuiverzi 1. marca ln traja do 30. junija. Za slušatelje, ki stopijo prvikrat na univerzo, traja inskripcija od 1. do 5. marca, za one, ki so že bili vpisani, pa od 1. tlo 10. marca. Ker je medtem izšel zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, ki je dobil obvezno moč z 20. februarjem 1&34 in ki določa na novo tudi šolnino na univerzi, bo rektorat naknadno Objavil tozadevna navodila glede plačevanja in višine šolnine. V zimskem semestru 1933-34 je bilo na naši univerzi li>43 slušateljev, in sicer rodnih 1939, izrednih 6, od teh rednih slušateljic 334 in 1 izredna. Filozofska fakulteta je imela 470 rednih in 3 Izredne slušatelje, od teh 219 rednih in 1 izredno slušateljico. juridična fakulteta 602 redna slušatelja, od teh 53 rednih slu- teljic, medicinska 218 rednih slušateljev, od teh 44 rednih slušateljic Ln tehniška 4£3 rednih ter 2 izredna slušatelja, od teh 18 rednih slušateljic, teološka pa 166 rednih in 1 izrednega slušatelja. — Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovlnec št. 17 z dne -8. t. in. objavlja zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, zakona o skupnem davku na poslovni promet in zakona o davku na neoženjene osebe ter davčni oprostitvi oseb z devetimi in več otroki, zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini, zakon o izpremembah in dopolnitvah členov 29, 34, 40, 43, 5S Ln 166 carinskega zakona, objavo o razrešitvi dolžnosti člana banskega sveta za mesto Krško, odločbo o po- aijšanju roka za zameno bankovcev stare izdaje, vzetih iz obtoka, odločbo o uporabi začasno vezanih dinarjev za izvoz nlaga, odločbo o veljavnosti potrdil o zavarovanju valute in razne objave i? »Službenih No vin«. — Zveza obrtnih društev za dravsko banovino Je včeraj po dolgem času imela spet svoj občni zbor v knjižnici ZTOl v -jubljani. Zborovanja so se udeležili delegati 15 društev, a S društev je opravičilo svojo odsotnost, navzoči so bili pa tudi '•astni predsednik te najmočnejše prostovoljne obrtniške organizacije banski svetnik gosp. Zadravec, narodni poslanec g. Hajdinjak, predsednik celjskega Okrožnega odbora Miloš H oh n j ec, predalnik ljubljanskega O. o. Filip Pri s to u s tajnikom g. š u b i c e m, predsednik no-vomeškeea O. o. g. M a 1 o v i č, podpred->ednlk ZTOl g. Rebek s tajnikom g. dr. Pretnarjem, banski svetnik g. Krn-ej, zlasti pa poudarjamo, da so zastopniki najagilnejših obrtniških društev prišli iz najbolj oddal jenih krajev banovine, ^kupščlno sta vodila predsednik g. Gol-ar in podpredsednik g. T g 1 i č. Podipired-sednik ZTOl g. liebek je poročal o najvažnejših obrtniških vprašanjih, zlasti pa je govoril o oddaji državnih del inozem->kim tvrdkam ter poudarjal potrebo so-ielovanja vseh obrtnikov v skupni organizaciji. Tajniško in blagajniško poročilo, ki ju je podrobno podal tajnik g. žab-k a r, sta bili sprejeti soglasno, prav tako pa tudi proračun, kjer je občni zbor skle-il črtati vse zaostanke članarine in sprejel, da bodo odsloj prispevala društva le ">n 3 Din letno za vsakega svojega člana. Ko je tudi tajnik g. ž a b k a r poklonil ves svoj honorar organizaciji, mu je občni -»bor izrekel med splošnim odobravanim najlepšo zahvalo. Ker so se pojavili omisleki o pravilnem sklicanju ^bčriega bora, je bilo soglasno sklenjeno, da bo 25. marca ob 11. v Celju Izreden občni -bor, kjer bosta na dnevnem redu tudi - r^in^mba pravil tor volitev nove uprave. — Protr-t /aiipniškemii odboru Vsajem-ne pomori v Ljubljani. Kakor bomba ie učinkovala notieva ljubljanskih dnevnikov, la je Mpniški odbor Vzajmine pomoči v likvidacija na svoji zadnji seii dne 23. t. m. loto&L, da ©e nam pripadajoče pogrebne po--mrtnin? ne bodo izplačale. necro -*amo volacane premiie povrnile. To ae pravi, -r-čka ie plačana, žrobana pa ne bo. Za-kai nam t-^a niste po v Mali 8. t. m. na občnem zboru v juetičnj palači St 79? Mi vsi prizadeti smo se v dobri veri brez vsake špekulacije ali mahinacije polnomočno po obstoječih pravilih, ki iib tč tudi banska i prava odobrila, zavarovati in vee nam f>rspisane obveznosti vplačali, vrhu tega r*n izdali za naše terjatve težko t>0£rre5ane zadnie par-3 za kolke. Zdai vas pa vprašamo, ali ni to v nebo vpijoča krivica? Zato a in vplačanega po lakomi. — Prizadeti. — »Odsek brezposelnih učiteljskih abi-turijentov pri sekciji JUU za dravsko banovino v Ljubljani« se najiskreneje zahvaljuje Slomškovi družbi za denarno Podporo v zmesku 200 Dm. Posnemajte! ' )dsek. — Knjiga o slovenski reformaciji, ki stuo io včeraj obširno oj>isali, ima naslov Protestantski pisci . kar so čitatelji itak že sami spoznali iz članka. Zbral in uredil je krasno opr imlieno k n t i l:< • dr. Mirko Ru-Ptl. — Dražba lovov in ribolova. Pri sre- skem načelstvu v Kočevju se bodo oddajali 9. marca na javni dražbi v zakup lovi bivše občine Kompolje (ob pol 10.j, bdvše občine Dolenja vas (ob 10.), bivše občine Turjak (ob pol 11.) in bivše občine Sušje ( ob 11.). 2. marca ob 10. se bo pa oddajal pri istem s reškem načelatvu v zakup ribolov zakupnega ribarskega okraja št. 139 Kočevska Reka, in sicer za dobo 10 let. — Prvi turisti na Jadranu. Parnik Kraljica Marija« bo začel prihodnje dni zopet redno voziti. V Pulju ga bodo osnažili, potem se pa vrne v Split, kjer sprejme na krov 400 belgijskih turistov, da jih odpelje v Grčijo. Za velikonočne praznike prispe v Split nad 200 Belgijcev, ki posetijo tudi Dubrovnik in Kotor, potem se pa odpeljejo v Grčijo. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Jožef Juričan, ki je odšel spomladi 1915 k 26. domobranskemu pešpolku in je baje 15. januarja 1916 na bojišču padel. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 1. do 7. februarja je bilo v dravski banovini 10 primerov tifuznih bolezni, 27 škrlatinke, 136 davice (smrtna 2), 50 duš-ljivega kašlja, 20 šena, 28 vnetja priušes-ne slinovke, 4 otročične vročice. 3 otrp-njenja tilnika ln 1 griže. — Tiskarski škrat je napravil v petek iz avstrijskega oficirja v notici »Obletnica smrtne obsodbe« v ruskeea oficirja, ki naj bi bil zdaj odvetnik v Jugoslaviji. To je seveda nezmisel. ki so ga čitatelji itak že sami opazili. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno vreme s padavinami. Tudi včeraj je skoraj po vseh krajih naše države deževalo. Največ padavin smo imeli v Ljubljani, in sicer 13.6 mm. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu 19, v Skoplju in Zagrebu 17, v Splitu, Sarajevu in Mariboru 13, v Ljubljani 12.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 752.6, temperatura je znašala 5.4. — Mož držal starko za vrat. da jo je žena ubila. 671etna kmetica Mileva Vuče-tić-Kličkovič iz Slav. Raše blizu Mitro-vice je dala pred leti svojo hišo sosedu Serdar ju in njegovi ženi, da bi jo do smrti vzdrževala, če bi se sama ne mogla preživljati. Serdar je lepo ravnal s starko, dokler ni podpisala darilne pogodbe, potem je pa začel grdo ravnati z njo in ker se je bal, da bi starka utegnila pogodbo preklicati, je sklenil umoriti jo. To sta z ženo v nedeljo tudi storila Mož je držal starko za vrat in jo davil, žena jo je pa tolkla s palieo po erlavi dokler ni izdihnila. — Več nesreč. Davi su morali iz državne žrebčarne na Selu prepeljati v bolnico konjskega strežaja Rusa Antona Bol-derova. ki ga je žcebec brcnil v glavo in ga precej poškodoval. — V Zagorju se je včeraj popoldne težje ponesrečil rudar Ivan Sušnik, rojen 1. 1905. v Toplicah, na katerega se je vsula plast premoga Ln ga podsula. Zlomil si levo nogo vn zadobil tudi lažje notranje poškodbe. — Mizarski pomočnik France Vehovec z Vira je včeraj med prepirom z desnico udaril no šfepl in se nevarno obrezal. — Uspešna borba proti podganam v Zagrebu. Kakor smo nedavno poročali, je zagrebška občina sklenila s tvrdko Heka pogodbo za pobijanje podgan v Zagrebu Zagrebški listi poročajo, da se je ta akci ja v splošnem posrečila. Od 13.535 posestnikov je dalo zadovoljiv odgovor 13.223 aH 97%. Nezadovoljnih je samo 19 posest nikov. Podgane so pokonča vali z ■ rat inom -in ratininom« Zagrebška občina namerava borbo proti podganam še nadaljevati in nevarne prenašalke rasnih kužnih bolezni popolnoma iztrebiti Slična akcija bi hiia potre-bna tudi v Ljubljani, saj se je nri nas podganja zalega zelo raspas1* 17 *'"Mtafie lj Pogreb Ješka Botifu je včeraj popoldne na najle^Si način pokazal, koliko priiatfjjev je ta predobri človek in narodni delavec im?l v vseh kroeih prebivalstva. Ker ie bil rezervm oficir, ga ie na zadnjem potu spremljala častna Četa z oficirskim zborom in vojaško godbo, razen t^a mu i-" pa igrala tudi žel »nicarska godba društva "STog?'. Za častno četo in vojaško godbo so se razvrstile dolge vrste železničarjev z vencem, a iz Ljubljane odsotnega direktorja Cugnraea ie zastopal načelnik dr. Fatrrr. Zn Želazničarii so mornarii nosili krasen venec Jadranske straže, za vencem pa so ?li člani in vsi odborniki Oblastnega odbom JS s Dred/sednikom. pomočnikom bana dr. Pirkmaj^riem. podpredsednikom Stupico in odbornikom senatorjem dr. Rožičem, ves krajevni odbor s predsednikom Jos. Pogačnikom in načelniki vseh sekcij ter izredno veliko Mrvilo članov, smo med n tirni opazili tudi osiveleera nacionalista Viktorja Rohrmana. in zastoonike Udrjženia rezervnih oficirjev, a žel>znič;ir-*ka sp-knia ie biln polnost=vilno roatopana že pri železničarjih. Za <70dbo »Stogaf so korakali pevci društva -Sloge*. na*o so pa pr?d kTsto nosili pokonvkove redove. 7« vso s cvetjem pokrito krsto ia 5la dniž:na s sorodstvom, za niirni na neor^lednn mno- žica iz Ljubljano in iz vseh krajev. kjer je pokojnik anižboval. Pred mrtvašnico splošne bolnice in prad Kolinsko tovarno so se od pokojnega poslovili pevci druStva >Slc-gec. ob grobu pa sta v elovo govorila v i i. uradnik zagrebške železniake direkcije Ju-govič za centralno upravo Udrjž?nia jugo-siov. železničarjev in predsednik liubi ionske oblastne uprave istega udruženja Ha-slakiewicz, ki sla e svojimi v srce sega joči-mi bseedami v**e udeležene? globoko ca-nila. —IJ Ljubljanica je te dni precej narasla, ker je začel naglo kopneti sneg na Krimu in Barju. Včeraj je bila še zaprta v Trnovem, zato je pa voda narasla tem bolj v Gruberjevem prekopu ter je pritiskala od ustja po LJubljaničini strugi nazaj, včeraj celo do tromostja. Danes je voda odprta, ker bi bilo sicer Barje kmalu tpod vodo. Nekaj dni delavci ne bodo mogli nositi kamenja iz struge (zaposlenih je bilo okrog 30). dokler ne odteče voda. Samo se nekaj Izvodov znamenitega romana ^Prokletstvo ljubezni4 je ostalo in ae dob* pri upravi * Slovenskega Naroda« po znižani c*ni Din 2o.—.vezano Din 40___(s poštnino Din 3.— več). — Požurite se in obogatite svok) domačo knjižnico s pretresljivo himno meterinske Iri-bezni. —Ij Na živilskem trgu je zdaj najbolj založen prostor za zelenjavo, perutninski trg je bil danes slabo zaseden. Jabolk je izredno mnogo, ker jih hočejo prodajalci spraviti čim prej v denar, dokler jim ne zgnijejo. Kaže, da bo dovolj sadja do velike noči, čeprav prodajajo zdaj že slabo ohranjena jabolka. Na zelenjadnem trgu je te dni nekakšen dumpiug s cveta-čo, ki so jo začeli prodajati prodajalci ti južnih krajev po 4 Din kg, nakar so znižali cene tudi branjevci. Pred mesecem je bila cvetača će po 7 in najlepša celo >po 8 Din kg, zato se ta pocenitev že precej pozna. Gospodinje zdaj zelo kupujejo cve-tačo, a najbolj so jo včeraj, ko še cene niso bile izenačene. Pomlad se je že začela, saj prodajajo na trgu že regrat, ki je po 1.25 Din merica, in na trgu so se utaborili tudi že vrtnarji, ki razstavljajo lepe ciklame in acaleje. Revni okoličani, pa tudi otroci iz oddaljenejših krajev prinašajo dan «a dnem na trg več prvega pomladnega cvetja, največ teloha in zvončkov. Nekateri prodajajo cvetje tudi po cestah, a kupčija slabo cvete, ljudje so praktični, čeprav čutijo pomlad v kosteh in obistih ter celo dekleta malo kupujejo cvetje. V splošnem ni na zelenjadnem trgu nobene bistvene spremembe. Zadnje čase je le nekoliko dražja zelenjava, ki je bolj postranskega pomena pri kuhi, namreč pe-teržilj, ki ga prodajajo v malem šopku po dinarju, prav tako je draga zelena. Danes so prodajali tudi lepo rumeno repno cimo po dinarju merico. Jajca se ne bodo več pocenila, precej lepa prodajajo po 1.35 Dim par. —Ij Druga »Urica v Deveti deželi«, ki je skoro napolnila Belo dvorano Unlona, je bila v vešči režiji dramske umetnice gospe Polonlce Juvanove. »Izvabila je iz mehkih obroSkih duSic toliko toplote m lepote, da so nas malčki veselo presenetili z recitacijo in igro. Sama nam je pravila z znano živahnoetjo pravljico o piki-polonlci. Da bi ae bolj dvignila zabavo in veselje, je povabila zbor mladih harmonikarjev, ki ao pod taktirko tvojega učitelja g. Rančigaja živahno, toplo in točno zasvirali domače koračnice in popevke. Posebno sta se odlikovala dva mlada ao-lista. Veseli otročiči so proti koncu urice z gospo Juvanovo zaplesali Ln zapeli pravo domačo rlngarajo. Tudi tretji »Urici v Deveti deželi«, ki bo v četrtek 1. marca ob 17. v Beli dvorani TJniona, bo ga. Juvanova posvetila svojo zrelo umetnost in izkušenost. K programu bodo prispevale tudi ge. Vida in Mila Saričeva. —IJ O kokoijereji na dvoriščih bo drevi ob 18.30 predaval banovinski referent g-inž. Boris Wenko v okriljn podružnice SVD v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Na to važno in koristno predavanje opozarjamo zlasti vse mestne gospodinje, saj bo predavatelj pokazal najrazličnejše pasme kpkoSi. ki jih lahko s pridom gojimo tudi v mestu, zlasti pa ua^o znamenito štajerko. Vstopnine ni. —Ij Vzajemnost mestne občine in javnosti pri podpiranju revežev se bo gotovo najlepše pokazala pri veliki dobrodelni prireditvi 10. marca v TJnlonu. Pri koncertu bodo za reveže sodelovali naši naj-odli&nejši umetniki ln najuglednejša društva, pri zabavni prireditvi pa razni ku-pletisti, skupina plesalke Katje Delakove, Slovenski vokalni kvintet, harmonikar Stanko Gustl, komik Janeš Gradeš, Bojan Peček, gdč. Smrkoljeva, Premelč s slovenskimi šlagerji in seveda tudi ata Danilo. Pri takih sotrudnikih je največji obisk zagotovljen. —Ij Zveza akademsko izobraženih žen ima svoj redni občni zbor v nedeljo 4 marca ob 10. dopoldne v posebni sobi Emonske kleti. Dnevni red: 1. poročila. 2. razgovor ,o redukciji žen, 3. slučajnosti Važno, vabljene tudi nečlanice. —1, Za veliki tivolski drevored ie treba mnogo peska, če ga hočeijo dobro posuti. Posipa vajo ga že v^ dni z dolom itnim in kremenčevim paskom, kar je bilo res že potrebno. Meščani radi promenirak) tudi notzimi in so pošteno premešali blato zlasti ob Tmbarf^vem parku S posip^pjepi so menda čakaJi zato. ker eo pričakovali <*n »g-ko bi s peskom ne bilo nič pomagano. Zdaj so nas pa rešili najhujšega blata in drevored je zopet primerefi za promenado. Tudi v Zv^izdi so začeli * DOfntađnfm nos$tMwi'ew nori. —Ij Grajske šance še vedno trdno stoje 'n so bila prvotna poročila, da se utegnejo že v prihodnjih dneh porušiti, pretirana. Kljub temu je pa mestni gradbeni urad zavaroval prostor okrog njih in pre-novedal dohod k šancam. ?ance bodo morali kmalu popraviti in za nameravano preureditev že delajo načrte. Zidovju bodo tudi nekoliko zmanjšali naklon ker ^o Mle dozdaj Sance prestrme. —Ij Predatanie o Berliozovem >Fau--»tovem posrubljeniiK. Ju*ri v četrtek zvečer ob 20. uri se vrši v H'ubadovi pevski dvorani uvodno predavani? k izvedbi 'Fansto-vega pogubljenja«. D*lo ie v muzikalnem oziru izredno zanimivo in zaradi boliše-T;, m lažjega razumevanja lenega deti ;? fo nred a van k skoro neobhodno potrebno. — Pr»davan?e. bo imel na5 narboli*i poznav«-lec celotnega dela. ravnatelj in diriirant a Mirko Polič, ki ie že dvakrat to delo i«v*d»l pri nas in v Zacrebu ter sra hidi za letošnjo izvedbo v celoti in vseh de4af!-»h na- šAudiral s solisti, pevskim zborom in orkestrom. Opozarjamo na točen zač^k predavanja, prav posebno pa še na to, da se dobi v Matični knjigami, kjer so na razpolago tudi sedeži za koncert, ki bo 2L marca ob 20. uri v unionski dvorani, program-ne knjižica, v katerih je priobčen tekst dramatska legende. Priporočamo, da si p. n. občinstvo omisli tekst že v predprodaji, saj ga je obilo in ga mora vsakdo prečita*! 5e pred koncertom Knjižica obsega 24 strani. — I j Krajevna organizacija JR8 za kolodvorski okraj vabi svoje člane ua občni zber. ki bo drevi ob 20. v notebi Štrukelj. Na dnevnem redu so l?tna poročila Ln volitev odbora. K obilni udeležbi vabi odbor. —Ij Posipanje cest In ulic. Naš apel, naj vendar nekoliko posujejo nekatere ceste in ulice v mestu, ki so tonile v brozgi in blatu, vendar ni ostal glas vpijočega v puščavi. Te dni so namreč začeli posipati več cest. predvsem Dolenjsko in Tržaško, ki sta bili najbolj razrvani. kotanja-sti rn blatni. Ljubljančani bi želeli še, da pridejo na vrsto predvsem cestni prehodi. —Ij Kino. N? poznam a lnibim Te, je naslov filmu, ki ga danes predvaja Elitni kino Matica. V filmu nastopita Witly Foret in Ma&da Schn^ider prvič skupaj. To delo je po svoii režifi prva umetnina, polna najlepših melodij in popevk. Godbo za ta film je skomponiral Franc Oratha. Režija je od Geze Bolvarv. — V kratkem bomo vid Mi v Elitnem kinu Matici naivecjji sodobni film s posnetki z Grenlandije SOS. ledena gora. — Danes ob 18. ari predvaja ZKD svoj prekrasni film >Prebur?ne strasti*, še danes je čas. da si to delo ogledate. — Za prihodnji program ZKD si je uprava nabavila delo svetovne slave »Champ<. V filmu nastopa VVallace G?ery, znan karakterni igral?c. ter nannlajjii zvezdnik Jackie Cooper. Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da se »Franz Josefova« grenčiea signrno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« erenčica se dobi v vseh lekarnah, dro^erijah in špecerijskih trgovinah. —lj Pridobnini zavezane o^ebe opozar-za mestno načelstvo v Ljubljani glede odmere pridobnine, davka na poslovni promet, luksuznega in samskega davka, na razglas davčne uprave za mesto, ki je nabit na mestni deski, da vložijo prijave najkasneje do 31. m. 1934 pri davčni upravi za mesto. Tiskovine se dobijo za ceno 1 Din pri davčni upravi za mesto, Vodnikov trg 5/n, soba 12. —Ij Lvdia VVissiakova, naša slovita plesalka, ki jo že dolgo nismo Imeli prilike videti, je na povabilo naših konservatori-stov, da bi plesala na zabavnem večeru, ki se bo vršil dne 3. marca v kazinskl dvorani, ljubeznivo pristala in obljubila svoje sodelovanje. Po dolgem bomo imeli torej zopet priliko občudovati njeno plesno umetnost. Ni dvoma, da bo že ta naša odlična sodelavka na zabavnem večeru privabila k zabavi vse čestilce plesne umetnosti. —Ij Lep zgled. Breaposekii učiteljski abiturijenti, katerih število znaša v dravski banovini 752, so v zelo težkem položaju. Mnogo jih študira na univerzi in akoro vsi so navezani sami nase, ker Jih starši ne morejo več podpirati. Da se jim vsaj malo odpomore, je »Odsek brezposelnih učiteljskih abiturijentov pri sekciji JUU v Ljubljani« razposlal na vse ljubljanske javne kuhinje prošnjo za morebitno brezplačno hrano najpotrebnejšim. I. Vegetarijanska in splošna kuhinja Marica Brišnik, Ljubljana, Igriška ulica 3, je poklonila vsakodnevno brezplačno kosilo enemu članu, za kar se zporaj omenjeni odsek najlepše zahvaljuje. —lj Francoski Institut v Ljubljani. V četrtek 1. marca bo predaval v društvenih prostorih v Narodnem domu g. prof. Ravmond Warnier, in sicer v Stendnalu. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da bo začetek predavanja tokrat ob 20. url. Vabljeni! —li Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakjp pri Fr. P. Zajeu. izprašanem optiku. Ljubljana. Stari trg 0 Ceniki brezplačno. 9-T Iz Maribora _ Zanimiva statistika izdajanja ubomih iikazov. Socialno političnemj uradu ie med drugim poverjena tudi naloga izdajati uboz-na izpričevala. Lani ie omenieni urad izdal 907 potrdil o imovinsk3m stani u. ki se rabijo v svrho tožb, 586 potrdil o neimovito-sti, ki se rabijo kot priloge k prošnjam in pri izdajanju potnega lista, v svrho dokaza siromaštva. Mnogi, ki zaprosijo za ustanove ali podpore in za oprostitev šolnin?, potre-bjjeio v ta namen premoženjske izkaze in takih ie urad izstavil 126. Mestni reveži dobivajo na sociiamo rx>lrtičnem uradu zdrafvnišk s pole, da uživajo brezplačno zdravljenje pri mestnem fizikatu. V ta namen je bilo izstavljenih 451, dalje ie lani urad podelil 307 prošntikom potredila o siromaštvu v svrho oprostitve taks. Skipno le m-«tna občina izstavila lani 2377 ubožbih i7jpr??5pval. Pač znamente časa! — Pri vlomu za?acen. V ponedelrek opoldne |e vlamlial Hakiia Š. iz Bosanska Dubice v Rajoevi ulici 13. Ba*. ko ;e vlomilec pripravljal, da se polasti plena. I ga ie stražnikov« roka trdo prifeln za vrat. Seveda se je Hakiia silno prestrašil in pričel prositi milosti. Predrzni vlomilec, ki t*- ie pri belem dnevu soravil na nepošteno d^lo. ie bil aretiran in izročen mariborskemu < krržr.emu ^odššJu. — Nasilnež. V ponedeljek je bil aretiran zloglasni Josip K. iz Maribora, ker ie zalezoval neko mlado deklico in ti hotel storiti silo. Dobil bo zaskiženo plačilo. _ Sov grob. V ponedejek zjnjtraj iinrl v tukajšnji bolnici 271etni gledališki igralec l*'ron Tovornik. Zapustil ie 7^no in dva nepreskrbljena obroka Bodi mu ^ahka — Poživljeno delo mariborskega »Aero-k I u h;t.. V ]*medeliek zvečer se ie vršil v lovski sobi hotela >0rek občni zbor »A^roki ;ba". ki ga ie voddl predsednik r*vnalela g. dr. Tominšek. Pozdravil ie navzoče, zlasti pa sTeskega načelnika g. dr Senckovi-?a in delegate iz Celja, nato n ;e podaj izčrpno predsedniško poročilo. Ti tega nosne mamo. da se ie dHo ^Aerokrnba* premaknilo z mrtve točke. Po poročilih ta*mV« g. Pivka in blagajnika g. ravnatelja Loosa p bil izvoljen nov odbor z dr. TominSkom i»:i čelu. Na občnem zborj so se zlasti zavzemali za razvoj jadralnega letalstva, za kat -ro imajo dobrega strokovnjaka v g. Ciianu. ki je iz Poliske prinesel mnogo strokovnega znanja. Razpravljali so tudi o nikupu novega letaki iz domače tvornice >Ikarj#-in o učnih tečajih, ki jih namerava prire diti »Aeroklobc — 20d in.ir-ki falzifikat. Včeraj so v ki znani mariborski trgovini izsledili 20d:-narsk. falzifikat. Kovanec se je na pr/i po-gW ločil od pravih, ker ie bil 2 mm debelejši. Bodite previdni z denarjem! — Žrtev velike revščine. V ponedeli-ik popoldne se je od dolgega stradanja v21etni starček Volnvut Juri i, bivš: trgovski pomočnik, brez ataioeu* bivaliSea Starček že delj časa ni zavili no-b-n^ hrane in se ie potikal kot »v*r po raznih vežah. Tako r? tidi usodnoaa dne v neki vež; na Korošcev! ulici nezavest« padel Reše.valci so ga prepeljali v bolnico SAMO SE DANES OB 6. TJRI Prebujene strasti Z. K. D. Iz Trebnjega — Zastrupi jen jc. Te dni so pri Brinov« čevih v Dolgi njivi klali prašiča. Pri del i sta bila zaposlena dva moška, ki sta se s krvjo zaklanega prašiča očividno zastrupila, ker je bil prašič bolan. Znaki /a»trup-ljenja so se pokazali še istega dne na ro kah in sta oba iskala zdravniške pomol pri tukajšnjem zdravniku. Meso zaklanega prašiča seveda ni užitno, fanta bosta p.i morara v bolnico. — Iz delovanja obč. kmet. odbora. V nedeljo je imel sejo obč. kmet. odbor, ki se je konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen odbornik lanko Novak iz Račjega sela. Na programu je bil razgovor o delm nem načrtu za leto l*>>4. Navzoči odborniki so iznesii želje, ki jih imajo posa mezne podobčine v .svrho pospeševanj a kmetijstva. Naš delegat pri sreskem kmet odboru odbornik Pavlin Dolfe |c zaključke predložil skupščini irciakogi kmet. odbora v Novem mestu, ki se je vršila 27. t. m. Želimo, da bi bilo delo oj mj da si bodo nai>i nogometaši preko zimskih mesecev nekoliko odpočili, ali pa ae posvetili drugim panogam sporta, se moti; ostali »o zvesti nogometu tudi postati, kar so letocšnjo zimo posebno i/ra/.ito dokazali, ko so nedavno v najhujšem mrazu tekmovali. Na eni strani je to lioer dobro, ker se s tem utrjuje telo, vendar pa se nam na drugI strani dozdeva, da *<. goji sport v naši dolini preveč enostra1; sko, to je, da se vse preveč forsira m gomet, dočim se ostale panoge sporta zanemarjajo. Treba bi bilo gojiti tudi ost h K panoge sporta v športnih organizacijah, in sicer lahko in težk,. atletiko, plavanje, veslanje, tekanje, metanje diska in dr. Športni klubi se bi morali zlasti v zim skih mesecih posvetiti gojitvi ostalih športnih panog, nogomet pa v zimsk**m času solidarno opustiti. To bi pospešilo sistematično gojitev sporta vseh panog ter bi mnogo pripomoglo k smotreni koncentraciji športnega gibanja v rudarskih revirjih, ki je pri današnjem enostranskem razmahu nujno potreben. Dolžnost rod' stva MO je, da se zavzame pri posameznih klubih za uvedbo irugih športnih panog v njihove akcijske program«-, da <*-. tako izpopolni vrzel, ki nastaja v športnih po-kretih naše doline. .— V nedeljo sta so spoprijela na igrišču SK Amaterja zagorski SK Sloga in tukajšnji SK Amater. Mladi SK Sloga s« nikakor nI mogel znajti pred močnim protivnikom. V 1 polčasu je bil poraz za SK Sloga poaebao obču-tetn, kajti SK Amater mu je zabil kar 4 gole. V II. polčasu se je tkušal SK Sloga ubraniti še občutnejšega poraza ter je . prvem zaletu zabil tJK Amaterju en gol, toda Amater se je naglo znašel ter o \se nadaljne napade Slogašev, ki so kono-no podlegli v razmerju 7:1 za sk Amaterja, Sodil Je ss. g. Rajtmajer ladovotjivo. Publika je bila izjemama ae precej mirna. — Najjačji človek sveta nt naziva Sava Pengadevič, bivši četnik iii atlet r/. Srbije, ki je te dni prava senzacija za našo mladino, ki t zadovoljstvom občuduje njegovo silno moč in energijo. Saj tudi ni čuda, ko je pa pred očmi številu o mladine pretekli večer v dvorani Fort* zvil 1 cm debelo tračno železo v klopčk. katerega 3 odrasli fantje nikakor nis mogli več odviti, dasiravno so se na V& kriplje trudili. Toda tudi na druge nac; ne Je kazal neverjetno odpornost svoje-., telesa, ki je ostala naši mladini pra\«i uganka. Četnik Sava Pengasevlc* pa ni le silno močan, odporen in izredno sinipati čen, marveč tudi zelo dober človek. Vč-raj je opazil na cesti pred Fortojevo stilno revno oblečeno dekletce, ki je radovedno ogledovalo in občudovalo njegov, orjaško postavo in moč. Dekletce je vzbudilo atletovo pozornost in vprašal jo J1'-kaj Je njen oče in kako da je tako slabo oblečeno? Ko je dobil odgovor, da je oče rudar in da slabo zasluži, da ji ne moro kupiti oblekce, je stopil Sava brž v trgfl vino g. Letnika ter kupil dekletu 2 m tka nine za novo obleko. Tudi tukajšnjemu So kolu je Sava naklonil znesek 50 Din, dasi ravno zadnja njegova predstava ni bila baš dobičkanosna. Drevi bo pri Forteju šo enkrat nastopil ter pokazal, kaj ■morej železne mišice. — Občni zbor Društva Jugosloveoskih obrtnikov. Društvo jugoslovenskih obrtni kov v Trbovljah bo imelo v nedeljo, dne 4. marca t. 1. ob 14. url v gostimi Volke r svoj redni letni obeni zbor. — Ustanovitev gasilske čete pri Sv. Katarini. Gasilski odsek pri Sv. Katarini, ki je bil prej sestavni del gasilske četo Trbovlje-trg, se je osamosvojil ter pre osnoval v samostojno gasilako četo. Nova četa agilno deluje, zlasti sedaj v zimskih mesecih, ko so vaje vsled vremenskih ne prilik otežkočene, prireja predavanja, ki so za kulturni napredek Članstva velikega pomena. Prejšnjo nedeljo je predaval učitelj g. Pahor o zgodovini Jugoslavije, preteklo nedeljo pa župni starešina g. Guček o razvoju gasilske organizacije. Predavanja so zelo dobro obiskana, kar dokazuj<\ da je tudi naše kmečko ljudstvo izobrazbe željno V petju, dramatiki ln drugih prostih vajah pa vadi članstvo agilni nora v i te! j Sole g. Jnrčec, ki Je tajnik ml« H* kmečke gasilske čete. »SLOVENSKI NAROD«, dne 28. februarja 1934 fei 48 Pooaon du Terrall 6 Zdravnikova tajna Roman — Vi da bi to stori-H? — Da. In Hektor je vstal, vzel puško, ki >o ie bil naslonil na drevo, in dejal Smoi. — Pojdi z menoj! IV. Hektor de Mausejour in Smea sta se torej napotila skozi gozd. — Oe si trudna, se lahko nasloniš name, — je dejal Hektor svoji spremljevalki. — Hvala, — je odgovorila vsa srečna nad toliko pozornostjo. — Najedla sem se in napila, zdaj lahko hodim tudi petnajst ur, če bo treba. — Petnajst ne, pač pa e*no, — je odgovoril Hektor smeje. — Sicer pa vzide vsak čas luna in rx*em se bo videla pot. Čez četrt ure sta prišla Hektor in njegova spremljevalka na rob gozda in zagledala pred seboj prostrano steipo. Hektor se je za hip ustavil in pogledal na uro. BUo je osem. Srnca ga je ta čas ogledovala z naivno radovednostjo divjadi, ki jo lovimo. Hektof je brl mladenič vtsoke, krepke postave. Imel je krasne, malo predolge lase, črne brčiće in odkrit obraz. — Gotovo ste pošteni in ne boste me iada-K, — mu je dejala Srnca naivno. — Še nikoli nisem nikogar izdal, — je odgovoril mladenič iskreno. Zdai ie pa on radovedno pogledel dekie. ' Srnca je biia skoraj lepa. Ce je storila nekoč zločin, je bila kriva družba. Morda pa še n: vse izgubljeno. Morda se bo pa res skesala in poboljšala. Ker si tako navdušena za j$o#do-ve. ftttbiš spotovo tudi lov? — Streljati znam kakor moški. — Ali bi hotela voditi moje pse? — Seveda, pa $e kako rada! — .e od*povor:la hitro. — In oblačiti se kot moški? V tem prime m bi se ti ne b šlo treba bati orožnikov. — To je sijajna ideja! — je vzkliknila. Med pogovorom sta prispela do ribnika, ki se je v njem hma odražala kot v zrcalu. Na tK&gu ribnika je dvigal grad Afca-usejaur proti nebu svoje stolpe, od-ra-žajoče se v ribniku. — Tamle je moj dom, — je dejal Hektor. — Saj to je grad! — je vaklitanla Srnca začudeno. — O, zdaj vidim, da vam lahko zaupam. Na bregu ribnika je bil privezan čol-ntč. Hektor je odvil vrv, ovito okrog debki bližnjega drevesa. — Vstopi v čoln! — je dejal Smci in v»el drog, da bi z njim odrinil čomič od bceera. V. Vzel ,e torej drog 'm ko je Srnca po-skišTio sedla na nos čolna, je odrhtil z ntk) na sredo ribnika. Colnič je drsel po vodi hrtro m tez pičle četrt ure je pristal na drugem bregu tik pod gradom. Mausejour ni iinel parka, niti travnikov. Obdajali so ga smrekovi gozdovi in to je bil edini njegov okras. Nobena ograja ni zapirata tega, kar je bilo nekoč glavno, zdaj pa samo še kmečko dvorišče. Čim je st-op-iia Srnca na breg, je (Jogu zalajala. Toda Hektor je zakričal: — Tiho, Sultan! In pes je obnx)Mcin*l. V kotu dvorišča je bila shramba m gosp sikupino odličnih mož. Za predsednika družbe je bil izvoljen višji policijski prefekt, komander Častne legije Hudek), za podpredsednika general Albert Bardi dTourtou, častnik Častne legije, čigar pravni zastopnik je bil poznejši ministrski predsednik Čamile Chautems. ki je doživel baš zaradi afere Staviskega tak polom. V upravnem svetu so bili nadalje bivši generalni inspektor finančnega ministrstva in komander Častne legije Alfred VVurtz. bivši poslanik republike Ekvador v Parizu in velečastnik Častne legije Enrique Dorav de Alsua, ravnatelj poljedelskih uradov za departement Seine-et-Oise m častnik Častne legije Emil Blauchard, častna prefekt m komander Častne legije Pierre Lhiares, polkovnik in častnik Častne legije Mon-taland d' Avrav, župan v RomainviHe in sodnik Viktor Dargent, bankir Leon G©orges in še več drugih, skoraj v*i s trakom Častne legrtVe. Med njimi ni bil na zadnjem mestu plemič Eduard de Cazenave, ki je bil obenem računski ravnatelj družbe ki ga je Staviskv popolnoma vzdrževal, ker mož ni imel niti beliča, kljub temu je pa vpisal zelo mnogo delnic, najbrž za denar ali pa na račun Staviskega. Kako ie mogel pustolovec kova Staviskega ujeti v svoje mreže tako odlične može? HrepenerEJe po funkcijah in po tantijemah sta bila Čarobna ključa, ki je z njima odpiral ta vrata. Poleg tega je A.&E.SKABERNE ljubljana več odličnih mož, med njimi generala pa znal Staviskv samozavestno nastopati in naslikati sijajno bodočnost svojega podjetja. Končno je pa tudi spretno skrbel za to, da je imel takoe*ter m bogat koncertni spored, ki ga bo oddajala na?« postaja v Zagreb in Beograd. Gospa Rusy je pripravila s »nremljevanjtfm radio-or-kestra Chopinov klavirski koncert, g. Albert Primožič pa solistični vokalni koncerT tudi s spremljevanjem radio-orkestra. 7n zaključek zapojo še fantje na vasi. Iz Kranja — Občni zbor Slov. planinskega društvi! — podrunica Kranj bo 13. marca v restsv racijskih prostorih Varodnena rlomi običajnim sporedom. — Koncert Glasbene šole. Glasben* šola v Kranju priredi v četrtek. I. marca l začetkom ob pol 21. v gimnazijski telovadnici koncert z jako pestrim in bogatim spo redom. Nastopijo gojenci pod vodi tvom ge. NTike in Albina rakina. I 'vodoma \r vaja E. Paula klavirski trio — efektna tro delna skladbica, pri kateri izvaja vijolinsl part mladi nadarjeni gojenec i. Kumer. Slavni priljubljeni skladateli \V Amadeu^ Mozart je zastopan s klavirskim koncer tom ob spremljavi godalnega orkestra« Je to klasična, duhovita skladba, pri kateri izvaja solopart ga. Nik.i Fakinova K<il izvajalca veliku rutino. Solist igra koncert n.i pamet. Kfilovalnici, Leipzig, Ringmesshaus in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konaulat, Tyr-seva cesta 31; Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), Tvrševa cesta 1, Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), podružnica hotel Miklič, via-a-vis glavnega kolodvora. VINO ČEZ ULICO 1 Din 10.- Sipon Cviček Rizling Domača slivovka Bermet Dospel suhi domači špeh. Bufet vinarna BRIŠKI v palači Grafike, Masarvkova cesta it. 14. 1 2V 1 » 1 3> 1 > 10.-12.-30.-20.- KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — 2>prvo-vrstne pjevačice«. 1011 SAMSKO STANOVANJE komfortno, obstoječe iz dveh sob, kopalnice in predsobe, se odda takoj ali za majski termin v najem. — Pojasnila: Gajeva ulica 5, soba 128 T. 1077 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKJER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T PISARNIŠKE SOBE v strogem centru mesta oddamo v najem. — Pojasnila: Gajeva ulica 5, soba 1281. 1076 Zahvala. Ob pHHfci izgube mojega nepozabnega soproga m očeta Franca Rožanca RESTAVRATERJA ZDRAVILIŠČA DOBRNE se čutim dolžno izreči zahvalo vsem darovalcem vencev, gostilničarski zadrugi, vojniškemu Sokolu, lovskima društvoma Celja in Dobrne, požarni brambi in vsem drugim domačim društvom. Učiteljskemu zboru in šolski mladini, pevskima društvoma Vojnika in Dobrne in vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo pa izrekam zdraviliškemu zdravniku dr. F. Trencu za požrtvovalnost za časa njegove mučne bolezni, častiti duhovščini, posebno g. dekanu 2agarju in g. A. Jankoviču, upravitelju zdravilišča, za tolažljive besede ob grobu. Iskrena hvala! STROJEPISNI POUK večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje dnevno od 6. do 7. ure zvečer. Novi tečaj se prične 5. marca t. I Šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.-. — Christo-fov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. 920 HRANILNE KNJIŽICE (tudi prepise) prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov jemljemo zopet do preklica v račun. — A. & E. Skabernr. Ljubljana. 1052 STANOVANJE štirisobno, odnosno trisobno, z vsem komfortom, v sredini mesta, se odda takoj ali za majski termin v najem. — Pojasnila: Gajeva ulica 5, soba 128T. HRANILNE KNJIŽICE kupujemo in prodajamo, ali damo na iste posojilo. Kulantni pogoji. — Pučka fttedkma, Zagreb. —i Naž zastopnik za dravsko banovino: Kudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica St. 12, na katerega se je obrniti. 13T mMaši oglasi V malih oglasih v Slovenskem Narodu* velja vsaka beseda 50 para. davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.-. Mali oglasi se plačujejo takoj; po pošti lahko v znamkah. — Za odgovore malih oglasov treha priložiti znamko. Dobrna, dne 27. februarja 1934. aODBINA aOZANEC. I RAZPIS! MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI razpisuje dobavo 21 kom. usnjenih suknjičev za mestno poklicno gasilstvo. Pravilno opremljene in kolkovane ponudbe je vložiti pri mestnem gospodarskem uradu do 13. marca 1934 opoldne, kjer se dobijo tudi vse potrebne informacije glede kakovosti usnja, kroja itd. V Ljubljani, dne 24. februarja 1934. Ha »narodno 4*1 IUOa: UtPn OaetatAt _