¡LETO (ANO) XLVIII (42) Štev. (No.) Sl ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 10 de agosto — 10. avgusta 1089 Saharov presoja položaj Besede... besede... besede... Pred kratkim je dr. Andr.ej Saharov, znani ruski znanstvenik, politik in nobelov nagrajenec, govoril pred člani „Royal Institute of International Affairs“ v Londonu o položaju v Sovjetski zvezi in nedvoumno izrazil svoje nezaupanje do Gorbačova in perestrojke. Naslednji odstavki iz omenjenega govora ne potrebujejo razlage: „Zahodne države nimajo nobenega zagotovila, da bi bilo primerno dajati Sovjetski zvezi nadaljnje kredite. čisto mogoče je namreč, da bi s temi krediti podprle v resnici le realsocialistično smer v državi. So trenutki, ko je treba biti previden in čakati... “ „Kljub izjavam Gorbačova se v ZSSR ni spremenilo nič bistvenega.. .“ „Državni ustroj, ki je povedel Sovjetsko zvezo v sedanji položaj, je še vedno nedotaknjen...“ „Slobodni dom“, ki je glavno glasilo Hrvatske seljačke stranke, je v svoji letošnji tretji številki objavil pod gornjim naslovom pomemben članek, ki ga je napisal predsednik omenjen stranke, dr. Josip M. Torbar. Naše bralce želimo seznaniti z' bistvenimi mislimi tega članka, ki sovpada z mislimi slovenskih demokratskih stališč. Dr. Torbar pove, da smo se Slovenci in Hrvati skozi vso svojo zgodovino borili, da dosežemo in ohranimo pravico za svoj razvoj v svobodi in miru, kakor ljudstvo odloči. Tudi sedaj skupno postavljamo o-snovne demokratske zahteve svoje politike tako, da se na Hrvaškem vlada iz Hrvaške, a v Sloveniji iz Slovenije. Smo na istem splavu in je prav, da skupaj porabljamo veter, ki nas žene naprej. Samoodločba naroda vključuje tudi pravico, da naj bo vsak narod gospodar v svojem domu. To pomeni spoštovati vse človeške pravice, zlasti pa svobodo, ki izključuje vsak monopol politične oblasti. Evropska orientacija naše politike je tradicionalna zahteva za svobodni razvoj, in je zato potrebno, da Slovenci in Hrvati v tej široki evropski skupnosti najdemo pravo mesto. Tako bo mogoče reševati vsa težka politična, socialna in gospodarska vprašanja, ki jih ni mogla’ rešiti monopolna in totalitarna politična oblast. Za svoj naravni razvoj potrebujeta Hrvaška m Slovenija znatno zmanjšanje finančnih bremen, ki so posledica nepravilnega gospodarjenja, prekomernih zunanjih in notranjih zadolžitev in ogromnega birokratskega aparata. Še vedno nimamo zadostnih političnih in vojaških sil, toda imamo pravne in moralne pravice, ki bodo pripeljale končno do'politične svobode. Za Slovence in Hrvate bo koristno, da si med seboj pomagajo pri doseganju svojih bistvenih ciljev brez ozira na meje in na politično pripadnost. Ljudje, ki zahtevajo svojo svobodo, so si naravni zavezniki. Vsak človek je odgovoren pred samim seboj in pred narodom, kate-nemu pripada. Pri odgovornem odločanju naj nam pomaga prepričanje, da s slabimi sredstvi ni mogoče zgraditi srečne prihodnosti. Slovenci in Hrvati dobro vemo, kakšni so naši skupni problemi in se bomo zato skupno borili za boljšo prihodnost. To so glavne misli iz članka dr. Torbarja, ki sicer govori predvsem o Hrvatih in Slovencih, a veljajo za vse demokratične narode v Jugoslaviji. Za vse namreč velja dr. Torbarjeva misel, da se moramo „Zdi se, da Zahod zaupa sedanjemu vodstvu Sovjetske zveze..., a da ne opazi, do kakšne mere je to vodstvo že izgubilo zaupanje ljud-stva....“ „Dežela stoji pred neizogibno in popolno spremembo smeri. To jo lahko zapelje na levo ali na desno. V tako nevarnem položaju je vse mogoče, celo vojaški udar...“ Izjave Saharova se nanašajo na Sovjetsko zvezo, a kaj lahko veljajo tudi za Jugoslavijo. Tudi tam se politične razmere premikajo, a se položaj v bistvu še ne spreminja... Tudi v Jugoslaviji in v Sloveniji je državni ustroj, ki je odgovoren za sedanje stanje države, v svojem bistvu še vedno tak, kot je bil, čeprav se trudi, da bi ustvaril videz (ne resničnost), ki naj bi bil sprejemljiv za politike in posameznike na zahodu. H. B. združiti vsi, ki se trudimo za rešitev izpod skupnega totalitarnega sistema. Tudi drugi članki omenjene številke glasila HSS so zanimivi in aktualni, ker kažejo na demokratične rešitve tudi drugod po Jugoslaviji. Na ta način postaja '„Slobodni dom“ eden od pomembnih glasov hrvaške politične emigracije, ki nam je po svoji demokratični miselnosti zelo blizu. SmR Po svetu pred nedavnim razširjena napoved Saharova, da bo Sovje-tija zadnja kalonialna sila, je nasprotna njegovim izjavam o nevarnosti vojaškega udara v Sovjetski zveži. Andrej Saharov napoveduje nastop desničarjev, ki groze menjati današnji sovjetski sistem (perestrojko in glasnost), ki mu nače-ljuje M. Gorbačov. Sovjetskemu predsedniku in vodji KP ZSSR napoveduje nepremagljive težave. Gorbačova ne napada osebno, ne strinja pa se, da zvezni predsednik druži v svoji osebi tudi najvažnejše mesto v stranki, katere glavni tajnik je, in istočasno tudi predsedništvo Vrhovnega Sovjeta. „Gorbačova“, tako pravi znanstvenik in politik Saharov, „lahko presenetijo okoliščine, da se bo njegova oblast znašla v Bog ve katerikoli vlogi z žalostnimi posledicami.“ Saharov utemeljuje svoj strah v desničarskem udaru — vojaškem in civilnem — ker se je ZSSR znašla v splošni krizi in se ji približuje gospodarska katastrofa. „Živimo v nevarni in ideološki nasprotujoči dobi in lahko se dogodijo nepričakovana žalostna dejanja. Nas-protstva so že presegla meje in nastopajoča harmonija se je zrušila.“ Znano je mišljenje Saharova, da Sovjetska zveza živi pod vplivom dediščine imperialnega sistema, t. j. sistema zatiranja v različnih republikah z manjšinskimi narodi. Preizkušeni ruski znanstvenik, nobelov nagrajenec za mir in politični disident ne prizanaša Gorbačovu. V Sovjetski zvezi ne bo pomirjenja vse dotlej, tako Saharov, dokler se Vrhovni sovjet ne bo odpovedal izključni oblasti in to prepustil poslanski skupščini ter istočasno tudi rešil kočljiva etnična vprašanja'. (T. i. gospodarsko finančno samo-vzdrževanje je neločljivo od politične svobode. Op. pisca) Severnoameriški politični krogi vidijo večjo nevarnost v državah izven Sovjetije z značilno goispodar- Ob sedanjem vretju v Sloveniji bi si lahko kdo mislil, da se res bliža konec komunizma. Imel bi prav! Ko-munizem je res v zadnjih zdihljajih, a le kot ideja, kot privlačna ideja. Komunistična partija, ali partija komunistov, ki so sedaj na vladi, to pa je nekaj drugega. Govore sicer o sestopu z Oblasti, o preuredbi parti-je, o demokratizaciji, celo o političnem pluralizmu. IA kaj to pomeni v resnici ? Poglejmo samo, kaj pravijo o vlogi Zveze komunistov in SZDL nekateri njeni vodilni člani v svojem glasilu Komunist z dne 28. aprila' letos, pa nam bo vse jasno. Govore o SZDL kot nekakem vodstvenem forumu, ki bi vodil „demokratično“ dalje državo: Jože Smole, predsednik SZDL Slovenije: ...nastopali (bomo) proti sleherni tendenci, ki bi delovala v smeri „socialistične zveze brez komunistov“... (SZDL) bo nastopala proti vsem oblikam protikomunizma1. .. Ne smemo odpirati prostora drugačnim silnicam, ki bi si hotele oblast prilastiti in postati državna partija... V naši ustavni ureditvi ni prostora za ustanavljanje političnih strank... če kdo misli, da je ustanavljanje zvez. ki naj bi v prvi fazi delovale v okviru -socialistične zveze, samo pot k postopnem preraščanju v politične stranke, potem smo dolžni reči, da to odločno zavračamo... Pri vsaki pobudi za ustanavljanje novih zvez, združenj in oblik orga- sko in politično nestalnostjo kot v oboroženi sovjetski vojski. Gospodarska nemoč in politično poseganje generalov so stalna nevarnost za razvoj demokracije in zahtev demokratske opozicije bodisi v Sovjetski zvezi, na Poljskem in v Titovini. Poljski „Sejm“ je izvolil za predsednika nove poljske vlade Kiszcza-ka, tajništvo OK KPP pa je prevzel Rakowski. Na Poljskem sta na vladnih vrhovih znova dva generala: Jaruzelski in Kiszczak. Novi predsednik bo imel težave ,za sestavo koalicijske vlade, ker Walensa s Solidarnostjo in Stranko kmetov v zavezništvu presegata v senatu in v poslanski zbornici večino. Opozicija bo bržkone pristala na sodelovanje v vladi — vedno pod pogojem, da vlada nadaljuje s procesom političnih in gospodarskih sprememb v vsem obdobju do novih volitev. Skomine moskovske in varšavske nomenklature za neomejeno oblast nad narodi ®o v današnjem političnem položaju in po sporazumu med ZDA ter Sovjetsko zvezo nestvarne. Komunistični generali si že ne morejo domišljati, da so še danes jamstvo komunistične svetovne diktature — niti v svojih deželah. V Evropi bo zmagala demokracija — ne jutri, brez dvoma pa v začetku novega tisočletja. -erne PRAVICA IZSTOPA Slovenski parlament je sprejel spremembo svoje ustave, ki daje slovenski republiki pravico do izstopa iz jugoslovanske zveze držav. Nova ustavna določba potrjuje tezo, da Slovenci niso zadovoljni s svojo vlogo v komunistični Jugoslaviji in zato iščejo rešitve v odcepitvi od federacije, kar se bere tudi v raznih poročilih. Zelo pa je dvomljivo, da bi beograjska vlada dovolila miren izstop te gospodarsko najmočnejše republike iz Jugoslavije. Skupni politični interesi Nestvarne skomine niziranja bomo v Socialistični zvezi najprej zahtevali program... le če bomo ocenili, da je... v skladu z osnovnimi programskimi izhodišči socialistične zveze, bomo pripravljeni ustanovitev take zveze podpreti in jo vključiti... Ne smemo odstopati od smeri naše , socialistične in samoupravne u-reditve... ...Pobude... so legitimne, če dosledno spoštujejo našo ustavno u-reditev in se opredeljujejo za delovanje znotraj sistema... Socialistična zveza zavrača vsako težnjo ustanavljanja zvez in organizacij, ki bi imele neposredno ali posredno za cilj rušenje socialističnega samoupravnega sistema... Naše izhodišče predstavlja razvijanje nestrankarske neposredne demokracije, ki omogoča svobodno izražanje pluralizma interesov, idejnih, ideoloških in političnih pogledov.,. . Trditev, da se politični pluralizem lahko izraža samo skozi formiranje in delovanje političnih strank, zato ocenjujemo kot netočno... ...(govorimo) o političnem pluralizmu v okviru socialistične zveze...“ (Nam je to dovolj jasno! Govoriš lahko, seveda v okviru SZDL, delati ne smeš nič, če ti oni ne dovolijo, in ne smeš biti proti socializmu, kakor ga hočejo oni!) Kaj pravi Ruška Mlance: „Izključujemo torej vsako možnost, da bi se Socialistična zveza spremenila v stranko, ki bi bila tekmica zvezi komunistov, ki bi ji bila, pogojno rečeno, opozicija.“ V debato o vlogi SZDL je posegel tudi Peter Kovačič, voditelj Slovenskega krščansko socialnega gibanja, katere prvi zbor naj bi bil Odmevi Obisk Alndreja Rota je v Sloveniji precej odmeval. Kar neverjetne so se nam zdele njegove besede, ko je v četrtek, 1. junija pri Društvu slovenskih izobražencev v Trstu pripovedoval, kako so ga v matici sprejeli ne samo pri Društvu slovenskih pisateljev in kulturnikov, ampak (seveda neformalno) tudi v drugih krogih. Nekaj se je v medslovenskih odnosih premaknilo, hvala Bogu, na bolje. Bil je to že skrajni čas, le u-pati nam je, da se bo ta proces nadaljeval kot eden izmed odrazov tiste slovenske pomladi, ki pogumno odpira nova pota in hkrati odstranjuje tabuje. (...) Volilni izidi pri nas (za Evropski parlament) so marsikoga presenetili. Demokristjani ostajajo sicer krepko na prvem mestu s svojimi 33% glasov, vendar nazadujejo v primerjavi z vsemi prejšnjimi volitvami; komunisti-POI so vedno druga najmočnejša italijanska stranka ..s skoraj 28%; socialisti-PSI so napre-devali do skoraj 15%; novofašisti -MSI, italijanska sramota, ostajajo četrta največja italijanska stranka v dravi; liberalci in republikanci na- . zadujejo; socialdemokrati PSDI o-hranjajo svoje položaje; zeleni močno napredujejo, kartelu manjšinskih strank pa se je posrečilo ohraniti poslansko mesto v Strassbour-gu. Rezultati presenečajo, saj so skoraj vsi politični opazovalci napovedovali polom komunistov v korist Craxijevih socialistov in obenem rahel napredek KD. Komunisti so sicer v primerjavi z zadnjimi evropskimi volitvami pred petimi leti izgubili 5—6%, vendar so v razmerju s političnimi ’ volitvami pred dvema letoma napredovali za 1% ali nekaj več in kot rečeno, krepko ohranili status druge najmočnejše stranke. jeseni. Poročilo v Komunistu pravi: „da ocenjuje..., da je njihovo gibanje bolj fleksibilno, kot so lahko stranke... pomeni navezavo na ideje krščanskega socializma in na sam proces socializma... se nagiba bolj k frontnemu organiziranju in nikakor ne h klasičnemu strankarskemu drobi j en ju... “ Seveda pa so tudi drugi —, ki pa nimajo nobene legalne politične moči —, ki mislijo, kakor mislimo na zahodu. Dimitrij Rupel — od Slovenske demokratične zveze — pravi: „Sedanja SZDL je torej opredeljena kot organizacija za uresničevanje partijskega programa in podpiranje državnega reda. Zunaj SZDL preprosto ni nobenega prostora. V SZDL se rodimo, delamo in umremo... če hočemo reformirati sistem, je treba SZDL odpraviti oz. jo nadomestiti s čim drugim... (vse o-stalo) so lahko le kozmetične korekture. .. .Bojim se, da je danes politično nemogoče doseči radikalne spremembe SZDL...“ Da bomo vedeli, kaj pravi statut SZDL, poglejmo njen 1. člen, ki pravi: „V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije se delovni ljudje in občani s svojim delovanjem organizirano zavzemajo za uresničitev družbenoekonomskih in političnih ciljev ter odnosov, začrtanih v programu Zveze komunistov, za dosledno uveljavljanje ustave Socialistične republike Jugoslavije...“ S tem končajmo. Kot pravijo vsi, tako voditelji kot oporečniki, je danes še vedno edino zveličavna SZDL, ki je vezana na partijo. Vse drugo so le besede... besede... besede... TDml ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■(■■■•■B iz Trsta Politična situacija je bila za spremembo ravnovesja na italijanski levici v korist PSU ugodna. Vendar se to ni zgodilo in Italijo bo verjetno še nekaj časa ostala brez neke zares evropske zmerno leve Krščanski demokraciji alternativne politične formacije. Krivdo za zamujeno priložnost ima ta petstrankarska vlada (KD, PSI, PRI, PSDI, PLI), ki je zadnje mesece pod vodstvom demokristjana De Mite podvzela nekaj netaktnih ukrepov v zvezi s finančno in gospodarsko politiko, in predvsem sam PSI, ki je s prepirljivim Craxijem sprožil vladno krizo v zelo kočljivem trenutku. Neprestane praske med naj večjima vladnima strankama KD in PSI so torej po znanem pregovoru („kjer se kregata dva, tretji dobiček ima“) koristile partiji. Poleg tega PSI nima nekega zares dolgoročnega političnega programa. Pred približno dvema desetletjema ali še prej se je odrekel marksizmu, vendar je v reviziji svojih stališč pristal na popolnem in nenačelnem pragmatizmu, kjer mu gre, izkoriščajoč svoj položaj jezička na tehtnici med velikanoma KD in KPI, edino za zasedanje oblastnih pozicij. V tej igri za oblast so vsa sredstva' dobra. Tako so se socialisti v Trstu povezali s protislovensko Listo za Trst, odprli svojo kandidatno listo vidnemu predstavniku te politične formacije odvetniku Giuliu Camberju (isto so storili na parlamentarnih volitvah 1987, tako da je bil tokrat Camber izvoljen v rimski parlament, kjer vse kaže, da je njegova naj več ja skrb ta, da se vprašanje zaščite slovenske manjšine sploh ne reši), podpisali z njo dogovor, kjer je rečeno, da obe strani soglašata, da ne pride do uvedbe dvojezičnosti na Tržaškem in da bo, (Nad. na 2. str.) MED KNJIGAMI IN REVIJAMI Pesem je spomin Pe'snik in pisatelj Vinko Beličič je oto svoji 75-letnici zbral vse pesmi, Iki jih je ustvaril od leta 1932 do kon. ca 1986, jih kronološko razporedil jp jim napisal predgovor; knjigi v kateri se ie nabralo 215 pesmi, je dal naslov PESEM JE SPOMIN, izšla je v založbi Tabor (samozaložba) v Trstu, septembra 1988, v 500 izvodih. Ker so pesmi nastale v dveh zelo ¡različnih obdobjih, jih je Beličič lo-jčil v dva dela: Prva domovina in ¡Druga domovina; razmejno leto je 1945. •Vinko Beličič je preživel otroštvo z materjo vdovo na prisončnem pobočju Vinske ali Rodimske gore, kjer je v višini kakih 400 metrov, po re-brih in terasah> razpotegnjeno naselje Malih in Velikih Rodin. Tja prideš lahko z 'železniške postaje Oto-vee ali od cerkve sv. Jerneja, pol ure hoda po slabi cesti, ki gre nato prek listnatih goizdov pod Planino in tik pod tisočmetrsko Mirno goro naprej do daljne in samotne roške Sredgo-re. Nižje proti jugu, na drugi strani ceste in nekako v sredi med obema Rcdinama, je naselje Naklo z jedrom ob cerkvi sv. Jakoba. Po rebrih se bočijo vinogradi žlahtnih trt, zidanice se bêlé na daleč, skromne hiše stoje med vrtovi, drugače pa je vse košenica in grmovje, skala in gozd. Tam je svet prvih pesnikovih spominov, tam prva domovina. Iz Na-kla se spustiš lahko prek Rožič vrha v Črnomelj ; spomin gre v kraje starih obmejnih in obrambnih belokranjskih krajev. Po drugi strani pa vzameš vlak iz Otovca in si v dobri uri v Novem mestu. In tam je mladi študent — kot piše v predgovoru — od jeseni 1927, v gimnaziji pri slovenščini, spoznaval našo poezijo in žlahtnil svoj jezik. Beličičeva pesem je lirsko občutena, pojoča ob doživetjih duš in srca. V naravi srcâ pa je ljubezen in nedaleč od tam je spomin. Lirska pesem zajema z občutjem ljubezni naravo. in človeko, iz notranjosti njegove biti pa prinaša zavest časa, poosebljenega in presnovljenega v spomin. Lirik nam iz svojega spomina izroča srčne podobe in doživetja; značaj lirske pesmi je intimnost, i-skrenost. V razdelku „Prva domovi-. na“ najdemo nekaj najlepših primerov Be.ličičeve mladostne lirske poe-. tike: Češminov grm, Zadnji cilj, Moje. Rodine; pa tudi žalnih spominov t i;z prve domovine: MI-KA-EL Ža-. lostinka 1942. ' »bbbbbbMbbbbbbdbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbmbi IZ PISMA S TRŽAŠKEGA : (Nad s 1. str.) kar zadeva slovensko manjšino v I-taliji, PSI pristal na tak zaščitni zakon, ki bo vseboval samo tista določila v korist Slovencev, ki že obstajajo. Gre za zelo podlo igro, saj bi Slovenci v videmski pokrajini (beneški Slovenci, Slovenci v Kanalski dolini) ostali še vedno brez vsake pravice, na Tržaškem (in Goriškem) pa se ne bi tako spoštovali mednarodni dogovori, ki že sedaj narekujejo Italiji, katere obveznosti mora uresničiti v korist slovenske manjšine; Zapomniti si velja, da je bila' socialistična stranka v preteklosti kolikor, toliko naklonjena Slovencem, toda po enostavni politični računici so se njeni voditelji zadnje čase raje povezali s tržaškimi nacionalisti Liste za Trst, ki jih je več; Slovence, ki jih je manj, pa so pustili ob strani. Toda nekateri tudi zelo vplivni Slovenci še vedno delujejo v okviru PSI; dovolj bi bilo prebrati nekatere članke, ki so zlasti te dni izhajali v Primorskem dnevniku, rezultati včerajšnjih volitev pa kažejo, da so socialisti tudi v skoraj popolnoma slovenskih krajih na Tržaškem in Goriškem prejeli lepo število glasov! (...) Volilna kampanja je 'bila ostra. Na/ Tržaškem je kot običajno ena naj-priljubljenih tém vprašanje zaščite slovenske manjšine. Stranke od no-vofašistične MiSI na desni do PSI na Tisto leto, ki se je zgrnil nad nas zgodovinski čas, katerega razpletu smo danes priče, se je Vinko Beličič podal v Trst in si tam življenjsko in poetično ustvaril drugo domovino. Na planoti, ki se dviga severovzhodno nad Trstom, bi na openski gmaj. ni — če bi prišel od kjerkoli — našel visokega, belolasega; a še vedno mladostno okretnega moža, ki bi ti po prvem človeško toplem pozdravu z nekoliko potišanim glasom dejal: „TU se počutim 'ko v malem paradižu; čaka pa me tudi vrtič...“ Nato bi se razgovorila o tolikih stvareh in končno tudi o poeziji. Poezija „druge domovine“ je zanj bogatejše pesniško razdobje, saj je bil kot pesnik in človek izpostavljen širši stvarnosti in novi pogojenosti umetniškega ustvarjanja. Iz tega drugega razdelka naj zabeležim eno: Mrtvi materi. Po pravici pa bi jih moral imenovati mnogo več. Vinko Beličič je kot značilen lirik vendar tudi življenjsko poln in stvar-nočasovno. sedanji. „Saj me — kot piše v pismu — kaka TV nogometna tekma za dve uri prestavi drugam, k drugim mislim.“ Razen tega bi mogel pesnika osvetliti še iz drugih strani: iz prozne, družinske, idejne, krščanske... Ko na koncu svojega predgovora pojasni, da so tu ob čistih izpovednih in razpoloženjskih pesmih tudi priložnostne, verske, spominske, domoljubne in ramišlja-joče, se spusti na teren, ki ga kot profesor in kritik obvlada: „človek ni samo srce in čustvo, je tudi razum in misel, odziva, se na svoj čas in njegovo valovanje. Šele harmonija med obema prvinama ga dviguje na višjo, Stvarniku bližjo raven.“ Avtor zbirke PESEM JE SPOMIN se kot pesnik čuti povezan s slovenstvom in kulturnim prostorom prve, druge in tretje domovine. Za drugo, ki mu je poleg dela (od leta 1977 upokojen) in novega doma dala tudi notranji mir, je Beličič zapisal: „Hvala Ti... za trave, za divje rože, za murne / za kose in njih manjše brate, / za vonje kamenja in grmov in pritličnih cvetk, / za daljno rdeče sonce pred zatonom / — za ta moj zemski raj.“ V prvo domovino se vrača spominsko in s pozdravi v pesmi Spomin na Belo krajino: „Od večnih snidenj in slovesov načet / roko vam dajem, prijatelji mili / iz zidanic in žegnanj davnih let...“ Za tretjo pa pravi nato, v isti pesmi: „Vračam se vate, a oči ne odtrgam od sonca Argentine,“ IBB®BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB«BBBBBBBBBB levi tekmujejo, katera bo do Slovencev bolj ozkosrčna. Priljubljena fraza, ki jo predstavniki teh strank ponavljajo — „krščanski“ demokrati seveda niso nobena izjema ■— je namreč ta, da smo Slovenci „najbolj zaščitena manjšina v Evropi“ in da morajo prav Tržačani s tem seznaniti gospode, ki sedijo ali bodo sedeli v Strassbourgu. Izjema v tej nečedni igri so ekologisti, skrajno leve stranke in KPI, za katero še vedno glasuje večina tukajšnjih Slovencev. Slovenski člani KPI pa strupeno napadajo demokratično Slovensko skupnost zaradi njene povezave z nekaterimi skupinami manjšinskega kartela, češ da so te rasistične, tista iz Južne Tirolske pa celo filo-nacistična. Res da je voditelj volilne skupnosti Sud Tirol Alfons Bene-dikter trd Nemec, vendar ne ravno nacist, kot dajejo razumeti tukajšnji slovenski tovariši, če ga je še maja letos italijanski partiji prijazno Združenje Italija-iSovjetska' zveza vabilo naj se udeleži priprav italijan-sko-sovjetskega simpozija o manjšinah... Vse\ kaže torej, da so tukajšnji komunisti iz slovenskih vrst še vedno najbolj zadrti branitelji starega duha in starih metod v političnem boju. Val perestrojke še ni segel do njih in med njimi je gotovo še lepo število takih dogmatikov, ki bi bili v zadovoljstvo kakemu vzhodnonemškemu Honeckerju, češkemu voditelju Jakešu in morda tudi tovarišu Slobu (Miloševiču; op. ur.). In tako, ko bi morali z vsemi topovi streljati po njim najnevarnejših tek- Tone Miverit IZ2MJOOA VADCEMN 5.000% letne inflacije je več, kot more prenesti normalna država. Jasno, da Argentina ni normalna država. Tako je mogoče, da je prešel julijski vihar in še vedno živimo in upamo Julijska inflacija namreč je dosegla 196,6 odstotkov. Da ni presegla 200% se je treba zahvaliti le spretnosti strokovnjakov, ki delajo statistike v zadevnem državnem institutu. Kajti vsak normalen državljan čuti v srcu, in zlasti v žepu, da je bil skok še hujši. ČE SE BRDAVS NE UKROTI Kaj bo, kaj bo... ? so tarnali Dunajčani v naši slavni povesti. Se bo tu našel zadeven Martin Krpan? Kaj bo inflacija za Argentino res kot Brdavs, ki vse uniči in pomori ude družbe? Žalostno ali nevarno je to, da so se v preteklosti vrstili gospodarski načrti,, katerih cilj je bila stabilizacija ekonomije, a so vsi klavrno propadli. Od slavnega „rodrigaza“ pa do danes ni bilo vlade, ki ne bi skušala uvesti vrlsto ukrepov, ki pa so se vsi izkazali za jalove. Ali, da se bolj točno izrazimo, izkazalo se je, da nobena izmed vlad, najsibodi civilnih ali vojaških, ni imela dovolj jasnega namena ali dovolj moči, korajže, da bi res podvzela ukrepe, za katere vsi vemo, da so edino potrebni in učinkoviti. Gre enostavno za' državni deficit. Dokler bo država trošila mnogo več, kot pa priteče v njene suhe blagajne, ni načina, da bi se stvar uredila. Še več, položaj bo vedno slabši. Prejšnji „plani“ so povzročili 30 do 40 odistotno inflacijo, predno so rodili zaželen (in kratkotrajen) učinek. Sedaj je Stabilizacijski sunek povzročil 200 procentno inflacijo. Kakšne bodo številke prihodnjega plana, če ta ne uspe? Jasno je, da se tako ne da naprej. Ta narodna' bolezen je zajela že tolikšen del družbenega telesa, da stvari ni mogoče rešiti brez krepke in boleče operacije. To je namen sedanje peronistične vlade. Predsednik Menem je bil jasen v svojem nastopnem nagovoru v kongresu: položaj je terminalen, to je, nahaja se naša družba na smrtni postelji. Ali še odločimo za operacijo, naj stane kar je potrebno, ali pa ni izhoda. Da se inflacijski Brdavs ukroti, je treba mnogo žrtvovati, morda najlepšo lipo iz cesarskega vrta. NAMEN IN STVARNOST Namen, da se ta operacija izvrši (kaj lahko je govoriti o položaju z 'zdravniškimi izrazi) je bil javno in jasno izpovedan. A takoj za tem se ■•MaimiiiimninaMaiiaiMHniHiiimjiMiiH mečih socialistih, ki se na Tržaškem bratijo z najbolj nacionalističnimi e-lementi Liste za Trst v zaradi golega pragmatizma naravnost ogabni igri za pridobitev novih glasov, se tukajšnji slovenski tovariši vključno s svojim nejuglednejšim predstavnikom, ki je v Rimu senator (Stojan Spetič, op. ur.) izživljajo z napadi na Ssk, kot da bi od njenih volivcev bila odvisna rešitev položajev KPI v naših krajih. Kakšen nesmisel! Kako naj niti deset tisoč volivcev rešuje velikana, kot sta KPI ali KD, ki na vsakih volitvah prejmeta po več kot 10.000.000 (deset milijonov!) glasov??? — Strah, da bi komunisti tu izgubili svoje slovenske volivce, je bil neutemeljen. Večina tukajšnjih Slovencev je zvesta partiji, pa naj ise zgodi karfcof.i. Slovenska skupnost je nastopila Skupno z drugimi strankami manjšin v Italiji, katere bo predstavljal' V evropskem parlamentu Sardinec Melis. Na votivnem znaku tega manjšinskega kartela je velika črka E, sestavljena s simboli vseh sodelujočih strank, torej tudi z našo „lipo“. In se je kar dobro odrezala1. Prof. Boris Pahor je bil v Trstu in Gorici tisti slovenski kandidat, ki je prejel največ preferenčnih glasov (2.754), več torej kot edini slovenski kandidat na listi KPI slikar Lojze Spacal (2.710). (Iz pisma našega bralca) porajajo mnogokatera vprašanja. Je še čas, da bolnika rešimo? Je zdravnik kvalificiran za tak poseg? In njegovi sodelavci, bodo kos svoji nalogi? Kaj pa sorodniki, iso vsi pripravljeni dovoliti operacijo, ali se kregajo med seboj ... Itd. Itd. Položaj res ni idealen. To je razvidno že iz samega dejstva’, da oba temeljna zakona za izvršitev te operacije, še nista odobrena v kongresu. Potekel je že mesec dni in preveč stvari je Še v megli, preveč sprememb v zakonskem besedilu, preveč odpora v samih peronističnih vrstah. Odpor je silen, preveč interesov še bo treba dotakniti. Da je vlada namenjena stvari( gnati čim dalj, je jasno že v zadevi televizijskih kanalov. To je jasen primer nesmisla. Kaj državi koristi toliko TV postaj, slabo upravljanih, slabo urejevanih, s slabimi programi in ki proizvajajo tak velikanski deficit? Trenutno znaša dolg državnih TV postaj kakih 70 milijonov dolarjev. Hrup, ki je nastal, ko je minister za javna dela objavil, da bodo ukinili razne železniške deficitne proge, je bil majhen v primeri z onim, ki je nastal ob objavi, da bodo zaprli dva velika TV kanala, dokler jih ne privatizirajo. In tu ne gre ,za odpuščene delavce, uslužbence ali i-gralce, kajti država bi vsem plačala, kakor da bi delali. Mnogo: cenejše je namreč to, kakor pa da bi postaje normalno delovale. Na splošno so sindikati državnih delavcev tisti, ki se najbolj upirajo spremembam in privatizacijam. To MIRKO VASLE Slovenci NOGOMET Nogometaši ljubljanske Olimpije so si po petih letih spet zagotovili povratek v prvo zvezno ligo, od katere so se poslovili 30. maja 1984 s porazom za Bežigradom z niškim Radničkim z 0:1. Ljubljančani so tudi tokrat — pralv tako kot leta 1965, ko so se prebili med jugoslovanske najboljše klube, osvojili prvo mesto v 2. zvezni ligi. Finiš letošnjega drugoligaškega prvenstva je bil izredno napet. Naključje je naneslo, da sta se druga dva kandidata za napredovanje, Borac in Pro-leter, srečala prav v zadnjem, odločilnem kolu. Po 90 minutah ostrega boja v Banjaluki zmagovalca ni bilo, o drugem novem prvoligašem so morale odločiti enajstmetrovke. Boljše je streljal Borac in tako postal drugi prvoligaš. V prvi A nogometni ligi je novi prvak Vojvodina iz Novega Sada. V zahodni medrepubliški ligi sta izpadla Ljubljanski Ted Slovan ter Rudar iz Trbovlja. Koper in Maribor Branik pa sta zasedla peto in deseto mesto. V slovenski nogometni ligi je postal prvak Ljubljana. SPUST NA DIVJIH VODAH Prvo dejanje 16. svetovnega prvenstva' v spustu, ki se vršil v Frost-burgu, ZDA, se je končalo z velikim uspehom za jugoslovansko reprezentanco. V spustu so trije slovenski tekmovalci osvojili naslove svetovnih prvakov: Andrej Jelenc v enosedežnem kanuju, Srečko Masle in Andrej Grobiša pa v dvosedežnem. Tako je bila Jugoslavija ena najuspešnejših reprezentanc svetovnega' prvenstva s kajaki in kanuji na divjih vodah, na katerem je nastopalo 25 držav. KOŠARKA V Zagrebu se je odigralo 26. evropsko prvenstvo v moški košarki. Tokrat so Jugoslovani osvojili naslov prvaka že četrtič. V finalu so premagali Grčijo 98: 77. Ta turnir je kvalificiral 5 dlžav za svetovno prvenstvo, ki bo v Buenos Airesu prihodnje leto. Poleg Jugoslavije in Grčije so se uvrstile še Sovjetska je sicer že star pojav v Argentini in smo se ob njem marsikdaj ustavili. Danes seveda zadobi novo luč, ko je s strani ostalega sindikalizma jasen naval na njihove položaje, in seveda na glavnega tajnika CGT Ubal-dinija. Sad te invazije je izredna i-zolacija v katero so obsodili Ubal-dinija. Dejansko je ostal sam, 6b-dan le od velikih sindikatov državnih delavcev. Zaenkrat ga zaslanja še Lorenzo MJguel, vsemočni vodja kovincev, a to ne iz simpatije ali ideološkega soglasja, marveč ker vidi v njem jez proti nenehno rastoči moči skupine „15“, katerih povezava, ali pakt, s podjetniškimi korporacijami je jasen in je sestavni del strategije vlade za dosego social-. nega miru. Ta mir bi dal vladi potrebnega časa, da se vidijo uspehi stabilizacijskega načrta. Ubaldinije-va oseba ogroža ta mir. Zaključek je jasen. ZA KOPRENO MEGLE... ...se nahajajo Mailvini. In mal-vinska zadeva je danes izredno aktualna. Menem je sklenil, da stori potrebne korake, da se vzpostavijo čim bolj normalni stiki z Veliko Britanijo. Vendar se angleška diplomacija ne zadovolji z malim. Zato je Argentina najprej ukinila prepoved gospodarskih stikov z Anglijo. To pravzaprav okorišča argentinska podjetja, kajti dejansko iso mnogi tržili z angleškimi otoki, seveda s slavno takozvano „triangulacijo“. Izvažali so najprej v drugo državo, od tam pa v Anglijo. To je seveda izredno povečalo stroške. Korist je za argentinske podjetnike, ne za Anglijo. Zato je v tej smeri pot še dolga in težka. Če pride do direktnih pogovorov, bo to šele začetek. A „real-politika“, katero izpoveduje Menem, nas lahko popelje daleč. Bog daj! in šport zveza', Italija in Španija. Zanimiv je dvig grške košarke v zadnjih letih, kajti bili so zadnji evropski prvaki. Pri Jugoslaviji je nastopil Slovenec Jure Zdovc. Kot zanimivost naj povemo, da je bilo akreditiranih na prvenstvu okoli 600 časnikarjev. Tudi ženske so imele evropsko prvenstvo- v košarki. Vršil se je v Varni, Bolgarija. To je bilo prvenstvo številka 22. Prvo mešto je po pričakovanju pripadlo Sovjetski zvezi, ki je v finalni tekmi tesno premagala ČSSR 64: 61 (47: 34). V tekmi za tretje mesto pa je Bolgarija premagala Jugoslavijo 79: 69 (38: 44). JADRALNO LETENJE XXI. svetovno prvenstvo v jadralnem letenju, ki so ga pripravili Avstrijci v sodelovanju z Madžari, je mimo. Pričakovanje, da se bodo jugoslovanski piloti enakovredno kosali z najboljšimi na svetu, ker je bilo tekmovanje nad terenom, ki jim je blizu in ga deloma poznajo, se niso uresničila. Slovenci Ivo Šimenc, Boštjan Pristavec in Marjan Medič so sicer dali vse iz sebe in z malo športne sreče bi se Vsaj eden lahko uvrstil v zgornjo tretjino, a to je le tolažba. Piloti dobro vedo, kam v družbi svetovnih asov sodijo in kakšen je njihov resnični domet. SMUČANJE Z več kot 6 milijard veliko luknjo v proračunu jugoslovanske smučarske reprezentance začenjajo priprave na sezono 1989/90, so na seji skupščine Smučarske zveze Slovenije minuli teden poudarjali njeni vodilni možje. To bo terjalo izredno velike in dobro zastavljene dodatne aktivnosti, od njihove uspešnosti pa bo odvisno, ali bo treba krčiti začrtane programe. Kljub zelo uspešnemu delovanju Jugoslovanskega smučarskega sklada in nad pričakovanji uspeli akciji Podarim-dobim se našemu vrhunskemu smučanju po vsem sodeč spet obetajo trdi časi, ki so bili medtem že skoraj pozabljeni. KOLESARSTVO Zmaga mladega Slovenca, komaj 21-letnega Valterja Bonče, kolesar- Buenos Aires, 10. avgusta 1989 STOBOBVi SL 'T a « I < a NOVICE IZ SLOVENIJE SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice vit KOPER — Pokrajinski arhiv že n a j ’ bf s i” 1 až e~uti r a 1 i -po t~ d o univer- dolgo potrebuje lastnih prostorov. Iz. -* zitetnega naslova, brali so staro cerkev sv. Klare (ki je že leta 1806 prenehala biti sakralni prostor) in jo začeli preurejati. Niso pa pripravili zadostne dokumentacije, da bi arheološka odkritja, ki so prihajala na dan, pravočasno zaščitili in pregledali. Na ta način je bilo marsikaj uničenega, končno pa sedaj dela potekajo pod nadzorstvom arheologov, posebna skupina pa ugotavlja odgovornost za škodo in nje obseg. (LJUBLJANA — Vodič po Ljubija, ni je izdala Dčžavna založba Sloveni-nije; avtorica je Breda Mihelič. V njem so splošne informacije in razne sprehajalne poti, pa tudi muzeji in druge točke, ki spadajo v klasičen vodči. Izšel je zaenkrat v slovenščini; kmalu pa bo na voljo tudi v nemškem ali angleškem jeziku. VRBA — Prešernova rojstna hiša je pred petdesetimi leti bila proglašena za muzej. Proslavljanje tega dogodka je bilo v mesecu maju s pevlskimi, folklornimi in gledališkimi točkami. LJUBLJANA — Telefonske naročnine so od meseca maja začeli zaračunavati vnaprej. V prvih petih mesecih tega leta so se naročnine podražile za 118 odstotkov. LJUBLJANA — Svoje prvo letalo Airbus 320 je prevzela Adria Air-ways. Kmalu se mu bosta pridružila še dva, malo kasneje pa spet dva. Z njimi družba posodablja svoje zračno ladjevje. Letalo je znano po manjši uporabi goriva, dveh zelo tihih motorjih, za čarterske polete idealno število potnikov (168) in najsodobnejše elektronsko vodenje. Njegova vrednost je 35 milijonov dolarjev HRUŠICA — Karavanški predor že ima dva vhoda-izhoda. S slovenske strani so skončali svoje 3.400 metrov dolgo delo, trajajoče 34 mesecev, in se srečali z avstrijskimi kopači. Zdaj pride na vrsto drugo delo, ki bo omogočilo čez čas hitrejšo in komodnejšo pot skozi hrib. LJUBLJANA —" češki in sloven-ski kulturni stiki bodo vse močnejši. Za letos pripravljajo gostovanje v Ljubljani in Portorožu češkega eksperimentalnega gledališča Imagina-tiv, mlad ansambel z vodstvom Jiri-ja Srneca (znan po Črnem teatru iz Prage). V Pragi naj bi nastopalo ljubljansko Slovensko mladinsko gledališče. Za naslednje leto pa pripravljajo obisk Slovenske filharmonije in Plečnikove razstave. ŠKOFJA LOKA — Prenovo stare, ga mesta so se lotili od leta 1980. Takrat so začdi z načrti za prenovo istarega jedra z vsemi možnimi strokovnjaki, ki bi omogočili, da mesto ne bi izgubilo čimbolj originalnega videza. LJUBLJANA — Stara gimnazija je oživela. Od septembra naprej bo v srednjih šolah s prvim letnikom uvedena splošno izobraževalna smer; njej podobna je naravoslovna smer. Ti dve bosta usposabljali učence za bodoči študij na univerzah. Ne bodo pripravljeni ,za takojšnjo zaposlitev, zato pa bodo imeli nekaj več znanja iz slovenščine, dveh tujih jezikov, matematike, fizike, kemije, psihologije, biologije in še kaj, s čimer •«■■■■■■■•■«■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■•■•■■•»■■•«■■■«■■■a ja Sloge 1902 iz Idrije, na 41. dirki po Avstriji, ni le prvo jugoslovansko zmagoslavje na tej vse bolj mikavni in odmevni prireditvi, temveč tudi eden največjih uspehov kakega jugoslovanskega kolesarja na mednarodnih etapnih dirkah doslej. Zadnja etapa od Klopina na Koroškem do Gradca je bila po pričakovanju dramatična, saj sta vodilnega Idrijčana in njegovega najhujšega tekmeca Avstrijca Petra Lam-merja ločili samo dve sekundi. Tu po zaslugi zmagovalca etape Bodna (NDR) se je na koncu vse srečno izteklo za slovenskega kolesarja. V 9. etapah dirke po Avstriji so kolesarji prevozili 1302 km. LJUBLJANA — Levstikove nagrade so podelili pri Mladinski knjigi ustvarjalcem, ki sodelujejo pri tej založbi. Letos so jih dobili': Miroslav Košuta za pesniško zbirko za otroke Na Krasu, Alenka Goljevšček za knjigo Med bogovi in demoni, dr. Manca Košir za Mladega novinarja, v kateri odpira časnikarski svet mlademu bralcu in akad. slikarju Zvon-ku Čohu za izvirne ilustracije v več knjigah. LJUNBLJANA — Novi bankovec za 100.000 din je videl dneva sij konec maja. Do sedaj je bil največji bankovec za 5.000 din in je inflacija že zdavnaj klicala po večjih številkah. Stotisočak pa začenja tudi novo serijo kar se ilustracije tiče: diktatorja Tita, ki je do sedaj maršalova! na bankovcih, je zamenjala mlada deklica, vendar ni jasno, kaj naj bi simbolizirala. Ob predstavitvi je vrednost bila enaka 7.07 dolarja ali 14,2 marke. LJUBLJANA — Pop-koncerti so na nek način tudi kazalci narkomanije. Po tem sodeč bi se dalo ugibati, da narkomanija v Sloveniji po-jenjuje. Na letošnjih koncertih Night of guitars, UB 40, Motorhead, The Cure imJoan Baez so prijeli 79 uživalcev; v glavnem so imeli marigua-no, hašiš ali tablete z alkoholom. STUTTGART, ZRN — Na med. narodnem festivalu pantomime se je predstavila slovenska pantomima. S predstavo Malo za šalo, malo za res so Andres Valdes, Jana Kovač in Živa Gorjup| navdušili publiko z izrednimi sposobnostmi. RADENCI — Nov zdraviliški center bodo začeli graditi. Z njim bodo povečali zmogljivost celotnega kompleksa. V njem bodo trije veliki bazeni, turške kopeli in solarij. Poleg mineralne vode zdaj ponujajo tudi zdravilno blato za obloge in še ter-momineralno vodo. UMRLI SO OD 12. do 16. junija 1989: LJUBLJANA — Franc Polijanšek; Julka Beltram roj. Pristov, 80; Marija Mechora; Rajko Harisch, 55; Danica Rožman; Bogomila Kolenko; Frančiška Opravil roj. Ferkal, 77; Jože Krevs; Ivanka Levar roj. Metelko; Franci Hrovat; Berta Uršič; Marija Tome; Angelca Žargaj roj. Kralj; Janko Kersnik; Andrej Intihar; Fanei Havliček-čantar roj. Mozetič; Pavla Klobučar roj. Matul; Natalija Medved; Terezija Bogataj roj. Korbar, 79; Mirko Jerančič. .... i Rojstvo: 2 . julija se je rodil v družini poročnika Vladimirja Voršiča in prof. Mojce roj. Komar sin Santiago Avguštin, Čestitamo! Poroka: V soboto, 5. avgusta, sta se poročila v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejiji Dani Zakrajšek in prof. Silvija Škerlj. Za priče so bili njuni starši Lojze in Marija Zakrajšek ter Stane in Ana Škerlj, med poročno mašo pa ju je poročil Jože Škerbec. čestitamo! f GOSPA ROZA SNOJ z domobranci vrnjen iz Vetrinja in ubit v Teharjah, mdž pa se je po 2 letih taborišča vrnil v Slovenijo, pa so ga po 6 mesecih po krivem obsodili na 20 let zapora in je kmalu nepojasnjeno umrl v ječi. V Argentino se je ga. Snojeva vselila z mladoletnim sinom Stanetom in ob vseh začetniških težavah in kljub oddaljenosti — do leta 1969, ko so se preselili v Ramos Mejijo, so Snojevi živeli v Quilmesu — živela v tesni povezanosti s slovensko skupnostjo Delala je zlasti pri Vincenci-jevi konferenci in Zvezi katoliških žena. Jesenska leta svojega življenja je kljub bolehnosti in prestanim življenjskim' udarcem preživljala srečna in zadovoljna ob sinu, snahi in štirih vnukih, ki so ji ves čas izkazovali vso pozornost, nego in ljubezen. Kako je bila gospa cenjena in priljubljena v skupnosti, je prišlo do izraza tudi ob smrti, ko so jo množice rojakov prišle kropit in jo pospremile na božjo njivo. Spominjali se je bomo kot močne žene, narodno zavedne, značajsko pokončne in v veri neomajne, ki je znala v vsakem času in položaju spolniti svojo življenjska nalogo. V torek, 18. julija, je na domu svojega sina Staneta v Ramos Mejiji mirno v Gospodu zaspala ga. Roza Snoj, ko je skoraj dočakala 81 let. Dokler ji je zdravje dopuščalo, se je še redno udeleževala slovenske maše v Slomškovem domu. Kronični bronhitis jo je zadnja leta prisilil, da se je njeno bivanje omejilo na dom, umska jasnost pa ji je o-mogočala, da je življenje v skupnosti pa dogajanja v Sloveniji, Argentini in po svetu pozorno zasledovala z branjem slovenskih in argentinskih listov. Do zadnjega je veliko brala in veliko mplila. Po trdi mladosti na Poljanah pri Blagovici se je še zelo mlada poročila in si z možem Antonom ustvarila dom na Ježici pri Ljubljani. Mož je bil v službi pri železnici, ona je pa imela trgovino. Od treh rojenih otrok i e hčerka umrla kmalu po rojstvu Ga. Roza se je udejstvovala tudi v farnih organizacijah in občinskih odborih. V času državljanske vojne v Sloveniji je prvi sin Tone vstopil k va--škim stražam in potem k domobrancem. Maja 1945 so se Snojevi umak- ' nili na Koroško. 18-letni Tone je bil Pred časom «mo sporočili naši skupnosti, da nam tukajšnja ukrajinska skupnost nudi možnost nakupa zemljišč za grobove svojcev na njihovem pokopališču v Monte Grande. Organizirali smo obisk in ogled prostora ter se ponudili, da sprejemamo prošnje v naši društveni pisarni. Ker pa je bilo do sedaj premalo interesentov in zanimanja za nakup zemljišč, društvo ZS sporoča, da je zaključilo posredovanje pri o-menjeni akciji. Sl mi USI ] St iiDom y L4L l/ul Ul Bi_n.li i y SAN MARTIN 20. MLADINSKI DAN V nedeljo, 16. julija se je zgodaj zbudilo življenje v našem Domu- Lepo sončno jutro je pozdravilo mladino, ki je pridno pripravljala vse potrebno, da bi vsi lepo preživeli prvi mladinski dan tega leta. Oto 8 45 uri smo se najprej zahvalili Bogu za novi mladinski dan s sveto mašo, ki jo je daroval Franci Cukjati. Daritev Bogu je spremljal ■■■■■■■■■i Iz slovenskih Bariloč DRUŽABNI SESTANEK 29. maja smo imeli prijeten društveni dan. Že po jutranji maši so nekateri člani prišli v. Planinski Stan, kjer so si ogledovali novo knjižnico, listali časopise ali igrali tarok. Ob eni popoldne pa je številno občinstvo sedlo h kosilu in mladina je postregla z mesom pripravljenim na žaru. Popoldne smo gledali video-igrico „Sreča na vrvici“, ki jo je prinesel iz Slovenije Boris Kambič. A-parat za predvajanje je posodil Janez Drajzibner. 38. LETNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTV\A Dne 24. junija smo odpravili 38. občni zbor SPD. Poročilo predsednika Dinka Bertonclja bomo objavili posebej. Blagajniško poročilo, ki ga je podal Marjan Grohar, pokaže, da društvo finančno solidno stoji. Volitve so izostale, ker je navzoče članstvo soglasno sprejelo listo kot jo je predlagal odbor. Ta se je na prvi redni seji sestavil takole: predsednik Dinko Bertoncelj, podpredsednik Boris Kambič, tajnica Marjana Reven, namestnica Milena Razinger, blagajnik Marjan Grohar, namestnik Marjan Kastelic, odborniki Jože Možina, Ciril Markež, Zalka Arnšek, Anton Bergant, namestnika Blaž Razinger ml. in Andrej Duh. Nadzorni odbor: Blaž Razinger, Vojko Arko, namestnik Stane žužek. Članarina je bila določena takole: rezidenčni Jani A 50 mesečna, nere-zidenčni in upokojenci A 25 mesečno. Odbor je pooblaščen, da mesečno dvigne članarino v skladu z inflacijo. Na predlog odbora sta bili tudi soglasno imenovani kot dosmrtni članici dolgoletni Slanici društva Ivanka Habjan in Slavka Heller. IZ POROČILA PREDSEDNIKA DINKA BERTONCLJA „Naša največja pridobitev v tej poslovni dolbi je nova knjižnica s številnimi lepimi knjigami, ki so na1 razpolago vsem bariloškim Slovencem in na samo članom društva. 3. 5. 1988, za obletnico Bariloč, je večje število narodnih noš sodelovalo v slavnostnem sprevodu. 14. maja je bila vprizorjena v Stanu leipa igra, ki je združila večino bariloških Slovencev. Za 9. julij, argentinski narodni praznik, smo bili zastopani s slovensko zastavo in narodnimi nošami na glavnem bariloškem trgu. Pri prazniku narodnostnih skupin smo sodelovali s folklorno skupino in slovenskim štantom. To pot so zopet gostovali v Bariločah Sanhušča-ni, ki so kot vedno tudi letos želi splošno, priznanje. Slovenske smučarske tekme: Lepo vreme, sijajen sneg in še kar lepo število tekmovalcev je pripomoglo, da so tekme sijajno uspele. 29. oktobra je bila ponovno dvignjena naša slovenska zastava v parku „Paseo de las Colectividades“. Govoru, recitaciji in petju slovenskih dnevu primernih pesmi je prisostvovalo precejšnje število prijateljev in znancev drugih narodnosti poleg občinskega zastopstva. 27. novembra se je praktično zbrala vsa slovenska skupnost v Ermi-tage, da smo tam praznovali 29. oktober. Sv. Miklavž je kakor po navadi obdaril vse otroke. Pred njegovim prihodom so nam pa naši najmlajši zaigrali kratko otroško igrico. Na sam božični dan so. naše gospe in gospodične organizirale popoldanski čaj. Za Silvestrovo je pa poskrbela mladina, ki je pripravila v Stanu lep večer, da smo lahko dostojno poslovili staro leto in vstopili v novo. Večerjo za druge narodnostne skupnosti smo letos organizirali skupno z Danci v njihovem kampin-gu. Na Slovenskem dnevu v Buenos Airesu je lansko leto sodelovalo tudi naše Planinsko društvo. Mlajši člani, ki študirajo v Buenos Airesu, so namestili bariloški štant, v katerem so prodajali bariloško čokolado, slike, knjige in še nekaj drugih drobnarij. Udejstvovanje v hribih: Samo bližnji in glavni vrhovi so bili obiskani po naših članih v tej dobi. Glavni vrh Tronadorja, katedralski stolp, s petjem naš ¡slovenski zbor pod vodstvom Janeza Mežnarja. ¡Po sveti maši, že v Slovenskem domu, sta naša predsednika mladinskih organizacij dvignila slovensko in argentinsko zastavo ob petju himen. Nato so se začele tekme v odbojki. Ob 12.30 uri je bilo pripravljeno kosilo. Zahvaljujemo se vsem mamicam, ki so, kot vsako leto, priskočile na pomoč. Prisrčna hvala! Po kosilu je prišla na vrsto novost tega leta: miniturnir za „tru-co". Vpisalo se je 14 parov. Celo popoldne so igrali v baru, končno sta zmagala Miloš Mavrič in Tone Jerman. Medtem so se še naprej vršile igre v dvorani. Prišle so pol finali, finali; zmagali sta SDO in SFZ iz Ramos Me ji je. Pripravil se je prostor za kulturni program. Dvorana je bila polna, ugasnile so luči. Najprej je pozdravil vse prisotne Janez Filipič in' predlagal, da bi pozabili za nekaj časa težke ekonomske razmere in skupno pogledali, kaj je pripravila sanmartinska mladina. Vse točke programa so bile spretno povezane s sejo odbora. Vsak je predlagal svoje ideje za program in videi smo, kaj si je vsak od njih predstavjal. Odbornica si je zamislila v življenje družine, v kateri žena’ služi v pisarni, mož pa dela doma. Ker ga žena ni poslušala, ko je prišla z dela in je brala časopis, se je on tragično odločil, da gre domov k materi... Sledil je govor predsednice centralnega odseka: Ivana Tekavec. Poudarila je važnost in upoštevanje temeljev mladinskih dni, ki so sv. maša, zdravo tekmovanje in slovenski kulturni program. To pa ne pomeni, da so vsi mladinski dnevi e-naki, ampak da vsak dom pokaže v njih svojo osebnost. Predsednik SFZ iz San Martina Miloš Mavrič nam je povedal :......5e je res, da ‘na mladih raste svet’., potem je mladina soodgovorna, da se na svetu ohrani kultura ljubezni, ne pa razdor, nasprotovanje ali nerazumevanje. Vsa človeška kultura in znanost ’ sta zaman, če ne gojimo kulturo ljubezni.“ Seja se je nadaljevala; drugi odbornik si je zamislil plesni prizor na obali; Ritmično vajo je vodila Suzana Strle. S tem so končali sejo in naš kulturni program. Športna referenta sta izročila pokala zmagovalcem v odbojki, dekletom in fantom iz Slom-škovega doma. Ob orkestru Hrast smo se še pozno v noč zavrteli in zabavali. Radi bi se zahvalili vsem, ki • so pripomogli k uspehu mladinskega (Nad. na 4. str.) ■■■«■■•■■■•■Ml■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«»■■■■■■ stolp v severnem grebenu Lopeza, dva vzpona na Capillo in pa nekaj različnih smeri v Aguja Frey nad Tončkovim jezercem bi bilo mislim vse, kar smo premogli v letošnji sezoni vrhunskih podvigov. Obiskane pa so bile vse okoliške planinske koče in seveda naša Skalca, ki je še vedno ena najbolj privlačnih točk ne samo za člane društva temveč tudi za vse druge Slovence. Na žalost je bilo letos tudi nekaj takih obiskovalcev pri Skalci, ki nam razbijejo okna, katera moramo potem z velikim trudom popravljati. . 19. marca, na dan čistoče hribov, se je zbrala majhna skupinica članov in počistila stezo med Katedra-Iom in Freyevo kočo ob Tončkovem jezercu. Šest dni trdega dela nam je vzela nova steza na Capillo, katero smo proti koncu poletja praktično izsekali v dolinico pod vrhom. Misel na majhno planinsko kočico v alpskem stilu se je močno ukoreninila med mlajšimi člani društva, upajmo, da se bo ta misel razvila sčasoma v realnost in da bomo lahko imenovali Goro Capilla kot našo slovensko goro, s Slovensko stezo, slovensko planinsko kočo in slovenskim križem na samem vrhu. Praznik narodnostnih skupin odpovedan. — Iz vzrokov, ki so nam vsem poznani, je odbor, ki se ukvarja s pripravo praznika narodnostnih skupin, odpovedal letošnjo prireditev v upanju, da se bo prihodnjo zimo splošni položaj toliko uredil, da bo spet mogoče takšen nastop organizirati. MALI OGLASI POČITNICE Nameravate obiskati San Martin de los Andes ? Prenočiče po ugodni ceni vam nudi OARITAS. T. E. 0972-27313 Oddam v najem v zimski sezoni kompletno stanovanje za 5 oseb v Villa Catedral. T. E. 0944-24978 (Barilo-che). ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - sološna odontologija, im-plantes oseo-integrados; sreda in pe. tek od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. B - San Martin - T. E. 766-1353. ARHITEKTI Aadrej Dah — načrti, gradnje in vodstvo dol v Bariločah in okolici; nepremičninski podi. — P. Moreno 991, 6. nadstr. “C”. Tel. 0944h20733 — 8400 Bariloche. TURIZEM ftotovaaja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 76B-CM0. ADVOKATI dr. Vital Ašic — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-oo 168 - San Isidro; T. E. 743-6986. dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pda. Bs. As. — Tucu-man 1465, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20. JLA DOM POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Tine Kovačič. — T. E. 765-1682. REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0352. Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374. TRGOVINA Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers). Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 2*8-4021. SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 664-1656. GOSPODARSTVO Zavarovanja M, in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 16.30 - T. E. 312-2127. Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 656-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6674, 664-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.80 do 12.30 (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande češarek). SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sjoge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438. SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigojren 2756 Ti E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder). Cena največ štirih vrstic A 60.- za enkratno objavo, za vsak mesec — 4 številke — A 200.-. OB ROBU Dr. Aleksandru Jeločnifeu je posvečena 26. številka zbornika Situle, ki je zbornik numizmatičnih razprav. Zbornik je izšel v angleščini, francoščini, nemščini in italijanščini za 70-letnico rojstva Jeločnika. Prvi tovrstni arheološki zbornik je bil posvečen dr. Jožetu Kastelicu, drugi dr. Stanetu Gabrovcu, obema za 60-letnico. San Martin (Nad. s 3. str.) dne. Staršem, ki 'nam vedno priskočijo v pomoč, vsej mladini Doma, ki je pripomogla pri pripravi in pospravi, in tudi vsem obiskovalcem, ki so omogočili, da smo praznovali naš 20 mladinski dan. Na svidenje drugo leto! Mogete n« veste. d«... — da ima katoliška Cerkev v Indiji 122 škofij, na Finskem pa samo 1 škofijo s 5 župnijami... — da, dokler je bil pri življenju prof. Tomec, voditelji slovenske Katoliške akcije med revolucijo, je bil izključen iz te organizacije vsakdo, ki je šel v oborožen boj proti Osvobodilni fromti... — da polovica Angležev nikoli ne bere nobene knjige... MLADIKA, Trst, štev. 5/6 V nedeljo, 13. avgusta, na dan, ko bi akad. kipar France Ahčin obhajal svojo 70-letnico, bodo njegova dela na ogled pri Ahčinovih v Palo-marju, >Neuquen 1126. OBVCSTILG ČETRTEK, 10. avgusta: Seja Upravnega sveta Zedinjene Slovenije ob 20. uri. SOBOTA, 12. avgusta: Kulturni večer SKA: ob 20. uri dr.; Katica C uk jati: Ob 200-letnici francoske revolucije. Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. Visokošolski tečaj v Slovenski hiši ob 15.30. Predavanje: „Krščanski socializem“ — F. Pernišek. Film „Cvetje v jeseni“ ter ansambel bratov Avsenik v Našem domu v San Justu ob 20. uri. NEDELJA, 13. avgusta: Mladinski dan v Slomškovem domu v priredbi SDO-SFZ. Celodnevna prireditev. Žegnanje v San Martinu. Ob 11.30 sv. maša nato skupno kosilo. SREDA, 16. avgusta: Sestanek sanmartinske Lige žena-ma-ti ob 18.30. Predava Jože Škerbec: Pogled na francosko revolucijo. SOBOTA, 19. avgusta: XX. Mladinski glasbeni večer ob 20.30 v Slovenski hiši. NEDELJA, 20. avgusta: Romanje v Lourdes s praznovanjem svetogorskega leta. SOBOTA, 26. avgusta: Redni pouk Slovenskega srednješolskega točaja v Slovenski hiši ob 15. Ivi ED EL J A, 27. avgusta: 20. obletnica Rozmanovega doma s sv. mašo in skupnim kosilom. V Carapachayu mladinski dan. SOBOTA, 2. septembra: Dan Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hiši. Začetek s sv. mašo ob 19. uri. ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentín B. Debeljak REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 41SS 1407 Binaros aires ARGENTINA Teléfono: ••-•SOS Glavni nrodnik: Tin« Debeljak mi. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj sl® lil nUNTQUBO PAGADO CobcmMb N* 577* TARIFA REDUCIDA Conceal da Nt MM Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije za 1989: Za Argentino A 3.500; pri pošiljanju po pošti A 4.000; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 66 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 7« USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. V Evropi lahko kupite Svob. Slovenijo: v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Pa-ganini 2; v Celovcu: knjigama Mohorjeve družbe, Viktringer 26. TAUMRES GRAnCOS "VTLKO" SJt.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES - T. E. 982-7215 Poravnajte naročnino! KRIŽANKA Vodoravno: 1. Mladiček domače živali. 6. Črn konj. 11. Žensko ime. 12. V vrsto nabrane reči. 14. S silo potiska. 15. Oksidirana kovina. 16. Naredi trdo. 18. Stopnja v lestvici vojaške nadrejenosti. 19. Povratni zasebni zaimek. 20. Napojite z vodo. 22. Osebni zaimek (ž. sp. mn.). 23. Opustiti neko početje. 25. Daljši sprehod. 27. Pripogibaš glavo. 29. Maham s krili. 31. Stali in gledali, kdaj se bo nekaj zgodilo. 32. Ime Marijine matere. 33. Vidni organ. 35. Bližnji sorodnik. 36. Potomka. 37. Skrb. 39. Moško ime. 41. Osebni zaimek. 42. Baza, zaščita s spodnje strani. 44. Veznik. 45. Ruši. 46. Spretna, naučena. Navpično: 1. Slovenski pisatelj (Janko). 2. Obdeluje s plugom. 3- Ve, je vešč. 4. Oslovski vzklik. 5. Krstno ime o-pernega pevca Dermote. 6. Polnemi izraz občutja. 7. Površinska mera. 8. mniniMiiiiiHMiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiMia 1 2 ¡3 4 TI 6 —ir ¡8 9 10 11 13 HÍ4 15 jf T r lirH 10 rp ■ 20 21 jH 22 mr l 24 ■ 25 26 ~W ■ ■ 27 28 29 31 m 32 _J¡ F~ 34 ■r 36 jr co co ■ 40 41 _i 43 ■ 44 j 45- tí i 46~: ! Popolna praznina. 9. Nekaterim. K). Niže ocenjeni. 13. Last Irca. 16. Odpadki, nesnaga. 17. Odisejeva domovina. 20. Dorasla, polno razvita. 21. 21. Nauk o kreposti. 23. Telesa, ki pri navadni temperaturi nimajo svoje oblike. 24. Premorete. 26. Kar ima dovolj zraka. 28. Pravljični junak s čudežno svetilko. 30. Mogoče. 31. Vprašalni zaimek. 34. Zdrav in spočit. 36. Med. met, ki spremlja poskakovanje. 37. Odporno drevo na našem Krasu. 38. Turški visoki uradnik in plemič. 40. Osebni zaimek. 42. Grška črka, 22/7 v geometriji. 43. Vzklik. ŽEGNANJE V SAN MARTINU V NEDELJO, 13. AVGUSTA 1989 ob 11.30 Sveta maša ob 13.00 Kosilo Prijav za kosilo sprejemajo odborniki Vsi toplo vabljeni! ■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■a SDO-SFZ - SLOMŠKOV DOM vabita vse na, XIX. MLADINSKI DAN 13. AVGUSTA V SLOMŠKOVEM DOMU 9.00 Dviganje zastav in sv. maša 10.30 Začetek tekmovanja v odbojki 13.00 Kosilo 14.00 Nadaljevanje tekem v odbojki 19.00 Kulturni program I Prosta zabava ob zvokih orkestra “HRAST" 1949 — SDO-SFZ — 1989 XX. mladinski glasbeni večer 19. avgusta ob 20.30 uri v Slovenski hiši 1. del: koncert „resne“ glasbe 2. del: festival „moderne“ ZBORI glasbe VOKALNI SOLISTI ROOK SKUPINE INSTRUMENTALNI SOLISTI SOLISTI Vstopnina; A 400- v predprodaji: A 300 vstopnice na razpolago pri krajevnih delegatih SDO-SFZ ANDREJ ROT (3) Vrata se odpirajo!? PREDAVANJE NA KULTURNEM VEČERU SKA O OBISKU V SLOVENIJI Dober teden kasneje, v ponedeljek 29. maja, sem predaval na DSP (Društvu slovenskih pisateljev). Jože Horvat je poročal v Delu (in ponatisnila Svobodna Slovenija), da je bil vtis, kot da se je blejsko srečanje končalo šele s tem predavanjem. Za vtise res vsak sodi zase in se morda vsi ne strinjajo. Zato bom tudi sam podal nekaj vtisov tega dopolnila k blejskemu srečanju. DSP ima vsak ponedeljek manifestiranja za zadevo Janša. Tako je bilo tudi moje predavanje v zvezi in duhu tega protesta. Začel sem pismo, ga podpisal in list je krožil, da so ga še drugi podpisali. Seveda ne vsi. Ker prostori na DSP niso veliki, so ljudje napolnili dve sobi, jaz pa sem stal med podboji in govoril v eno in drugo sobo. Naslov predavanja sta mi dala pred nekaj dnevi Alenka Puhar in Drago Jančar. Torej podal sem kratek pregled slovenske zdomske književnosti, čeprav sem tudi omenil likovnike, šolnike, politike in zgodovinarje. Omenil sem okrog sto imen, nekatere bolj natančno obdelal, v glavnem pa zajel vprašanje: kdo je šel v emigracijo, katere literarne smeri so in še prevladujejo, kakšne kulturne ustanove imajo emigrantje in kako rešujejo svoja vprašanja publiciranja, stika z argentinskim svetom ipd. K razgovoru so se oglasili: Anglos Baš, Irena Mislej, Jože Spacal, Andrej Blatnik, Veno Taufer. Debato je vodila Alenka Puhar. Vprašanja in komentarji pa so bili o efektu slovenske pomladi med argentinskimi Slovenci,, vprašanje blokad do argentinskega sveta, do staronaseljencev, do mlajše generacije; dalje o antologiji slovenskega pesništva, o odnosih s Triglavom, o uspehu slovenskih šol. Anglos Baš je spraševal o Zgodovinskem zborniku, o 4. delu Jurčecevih spominih. In drugi še o pisanju v španščini o prevodih,- o dr. T. Debeljaku ipd. Mislim, da se nisem nikdar počutil tako sigurnega kot na tem pre. davanju in da so bila vsa vprašanja tako splošnega značaja, da so kazala resnično in skoraj absolutno ne-poznanje naše emigrantske literature in nasploh položaja Slovencev v emigraciji. Še več — zanimanje za politično emigracijo je le izgovor za' reševa- nje, za pojasnjevanje in soočanje z lastnimi problemi. Vprašanja in problemi pa so tako vsestranski, da je vsakršen prijem mogoč in veljaven. Kakšni so ti problemi? Nič novega ne boste slišali, a glejte nekatere: Kako biti demokratična družba zavedajoč se vladnih pogojenosti? Kako se demokratično in civilno vesti? Kako se svobodno kretati v družbi, ki naj bi bila svobodna? Kako biti Evropejec? Kako biti član zahodne družbe? Kako biti čimbolj ameriški? Saj — v zadnjih petih letih se je marsikaj spremenilo. Trgovine imajo izložbe in reklame, ljudje se bolj elegantno napravljajo in govorijo; privoščijo 'si neusmiljeno kritiko nad režimom. Slovencem se mudi, rešiti hočejo preteklost, hitijo s poravnavo preteklih krivic, opraviti hočejo čimprej narodno spravo. Vendar, kam pelje vsa ta naglica? Tako- sunkovito reševanje skoraj polstoletne zgodovine ne prepriča, a vendar, ali jim nismo dolžni pomagati? čeprav — ravno na DSP sem dobesedno ob koncu predavanja rekel, da „moči emigracije usihajo'. Res je neverjetna sila političnih emigrantov užgala tudi v njihovih naslednikih. Vendar čas opravi svoje. Zla-sti pa močnejše okolje. Slovenstvo nasploh je previsok in neoprijemljiv ideal za mladino. Pri tako velikih razdaljah ih pri večletnih pretrganih vezeh je slovenstvo skoraj nekaj ne. resničnega. Toda mi brez podlage u-panje, da se bo tudi iz teh novih rodov pojavil izreden kulturnik, morda celo genij, ki bo iz argehtinske pampe, iz tistih neizmernih širin, zapel Slovencem novo pelsem.“ Da se je blejsko srečanje še nadaljevalo na DiSP, pa je tudi mogoče sklepati po tem, da sta dve uradnici NUK javno povedale, da danes ni več nobene prepovedane literature v knjižnici. Da je vse dovoljeno prebirati in celo fotokopirati. Nekdo je še omenil, da se ta literatura dobi sto kilometrov proč v Celovcu ali Trstu. Pa sem mu odgovoril, da bi bilo le bolje, če ne bi bilo treba iti tako daleč in celo čez mejo-. In da pozivam kogarkoli, ki bi želel skrbeti za razpečevanje te literature, da se oglasi. Ni ga bilo in tudi po sestanku se ni za to nihče javil. Šel sem pa naslednji teden h glavnemu uredniku za leposlovje Mladinske knjige in ga zaprosil, da bi Mladinska knjiga odslej začela skrbeti za širjenje emigrantskih knjig v Sloveniji. Obljubil mi je, da se. bo za stvar zavzel. Sem optimist. Marsikaj bi mogel še povedati. Kako je z L. Lenčkom v Tinjah, kako je bil obisk pri Tarasu Kermaunerju in njegovi ženi Alenki Goljevšček. Pa še srečanje z Ošlakom, predavanje pri Tržačanih; pa obisk na NUK, SAZU in SIM. Da ne pozabim: prav posebej Slovence v Argentini pozdravljajo An- drej Capuder in njegova žena Majda, in seveda Lado Lenček. Doživel sem edino bolečo točlko, razen seveda spomina na našo skupnost, ki se na daleč vidi kot iluzija'. In sicer: na Slovenski izseljenski matici. Ko je bilo blejskega srečanja praktično konec, prihiti na Bled Jože Prešeren z idejo, da bi tudi SIM prispevala k srečanju in sicer tako, da plača delno moje potne stroške. Drago Jančar mi je takoj ob prihodu v Ljubljano rekel, da so prosili tudi Matico', a' odgovorili so mu, da nimajo denarja. Zdaj pa — sprememba; radi bi sodelovali. Zakaj? Ali zaradi odmevnosti blejskega srečanja v medijih? Ali morda hitri poseg Dušana Šinigoja, ko sem mu nekaj dni prej povedal, kar nas teži v Argentini in zlasti težave s SIM? Ne vem. Drago Jančar mi je rekel pred prihodom Prešerna, da za božjo voljo, naj jim pomagam. Prešeren je ponudil pomoč, ne nujno meni osebno, a da če sprejmem, naj se na vsak način oglasim na Matici. Sprejel sem in se tudi oglasil na Matici. Izrazili so 'željo po sodelovanju. Ponudil sem izmenjavo tiska. Predlagal neagresivno poročanje. Rado Ge-norio mi je kasneje, na DSP, na uho povedal, da ne bodo nikomur pravili o tem. Jaz pa sem sklenil, da bom res vsem povedal. Saj te metode prisluškovanja in zasliševanja še v naši skupnosti ne bi smeli imeti. (Konec)