Za Ameriko celoletno polletno . 8 dolar. 4 dolarje 2 dolatia ,i ousHja]# laUazmci. ------------ »„ uacuna;ti po porabljenem p/ostom m sier I mm visok tet 55 mm Urok pioato ra tnkia> i K ta vetkra- popust. štev. V Ljubljani, četrtek 17. februarja 1921. p«st«in»piata«.jv. leto. _ X. ■ ■TnaliiliMM^iiiiai^n Mili M «■ m naanr ml nnTTr',J~T —.\m::«<.^uiairinniiai iiai jUmbp«. nr IOII UTOine II HlialMMaaBMm—m— ■------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ ...... ______________ Velja v Ljubljani in po pošti: ' : 10 iCtO K 3J0*— 0: leta . . „ 180-— fetri lela . . „ 90'— •a iPtrec . „ 80-— Za inozemstva: ■tio Ido . K 480-— ?6i ‘i* ...» 240"— ‘ 4, teta . . „ 120- * mcscc . . . 40 — Uredništvo te v Ljubljeni, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Uprsvništvo je no Marijinem trgu —1— štev. 8. Teleion štev. 44. 1 Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 160 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankiraio — i i ; Rokopisi se ne vračajo. i Prvo glasovanje o ustavnem načrtu. Vladni načrt sprejet. Beograd, 16. febr. opoldne. (Izvirno poročilo.) Seja ustavnega odbora, ki Je bila prekinjena snoči ob osmih, se nadaljuje, danes ob treh popoldne. Dnevni red te seje je: Vo-liiev predsednika ustavnega odbora in nadaljevanje načelne debate o ustavnem načrtu vlade. Govoril bo Se minister za koiistituanto Trifko-me. — Dr. Vesnič vztraja na svoji demisiji kot predsednik odbora, zato sc izvoli danes nov predsednik. V poštev pride v prvi vrsti dr. Nin-čic. Beograd, 16 febr. (Izvirno poročilo.) Na današnji seji ustavnega odbora se je vršilo glasovanje o temu, ali naj se sprejme vladni ustavni načrt kot podlaga za špecijalno debato. Oddanih je bilo 42 glasov: 23 jih Je glasovalo za, 19 proti. Za je glasovalo 11 demokratov, 11 radikalcev in zemljoradnik dr. Vošnjak. Proti so glasovali komunisti, muslimani, jugoslovanski in narodni klub ter trije zcmljoradniki. "Vladni usta- vni načrt je torej z večino glasov sprejet za podlago podrobne debate. Beograd, 16. febr. (Izvirno poročilo.) Glasovanje v ustavnem odboru je vzbudilo ne le v parlamentu ampak v celi javnosti veliko senzacijo. Zlasti se opaža, da so zcmljoradniki glasovali neenotno. Glasovanju pripisujejo izredno politično važnost, ker je pokazalo, da morejo radikalci In demokrati v skrajnem slučaju izvesti ustavo tudi sami brez sodelovanja drugih skupin. LDU. Beograd, 16. febr. Ministrski predsednik Pašič je včeraj posetil kraljeviča-regenta Aleksandra ter ga obvestil o političnem položaju. LDU. Beograd, 16. febr. Podpredsednik ustavnega odseka dr. Tomljanovič je posetil danes ministrskega predsednika Rašiča, da bi sc z njim sporazumel o nadaljnem skupnem delovanju glede sklepanja ustave. Podrobni izid ljudskega štetja v Mariboru. LDU. Maribor, 16. febr. Končno-vcljavni izid ljudskega štetja v mestu Mariboru brez predmestij skupno z vojaštvom izkazuje 30.739 oseb. Od teh je moških. 16.070, žensk pa 14.669. Državljanov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je 27.139, tujih državljanov 1724, 5e ne odto-.čenega državljanstva pa jih je 1876, po veroizpovedi je pravoslavnih 1572, rimsko-katoliških 28.064, gr-ško-katoiiških 14. evangelijskih 821, muslimanov 167, izraelitov 62, drugih veroizpoved? 7, brez konfesije 32. Za materinski jezik je priznalo srbo-hrvaščino 2540, slovenščino 20.929, druge slovanske jezike 436, romunski jezik 9. italijanski 94. nemški 6512, madžarski 82, arnatvski 33, druge jezike 104. Vojaštva, ki je že všteto v gornjih skupnih Številkah prebivalstva je 2537 in sicer moških 2463, žensk 74. Po državljanstva jih pripada kraljevini Srbov Hrvatov .in Slovencev 2499, tujih državljanov: je 22, še neodločenih 16. Po veroizpovedi je med vojaštvom pravoslavnih 1350, rimskokatoliških 1006. grškokatoližkih 4, evangelijskih 9, muslimanov 165, izraelit 1, drugih veroizpovedi 2, brez konfesije 0. Za materinski jezik je priznalo med vojaštvom srho-hr-vaščino 1764. slovenščino 555, druge slovanske jezike 32, romunski jezik 2, italijanski jezik 1, nemški 57, madžarski 22, arnavtski 33, druge Jezike 71. LIoyd George o političnem položaju. LDU. London, 15. febr. V današnji seji poslanske zbornice je izjavil Lloyd George: Pariška konferenca no pomenja niti revizije niti opustitve versaillcske mirovne pogodbe. Predlogi pariške konference se razlikujejo od onih predhodnjih konferenc v tem, da jim je pridejan 1 letni obrok, katerega znesek se izpreme-ni z naraščanjem nemškega izvoza, glede sevreške mirovne pogodbe se je izrazil ministrski predsednik: V največjem interesu angleške države. kakor tudi vsega sveta je, da vlada v Orientu in v Srednji Evropi mir. Sploh bode angleške zastopnike na londonski konferenci vodila ta misel. Glede dogodkov na Irskem je dejal Lloyd George: Dejanja, ki kršijo disciplino, sc bodo strogo ka- znovala. Premirja ne bo, zlasti ne sedaj, ko so sinfajnovci obkoljeni in ne morejo stopiti z nikomur v zvezo. Dalje je omenil govornik, da se vlada ne bo dala oplašiti z grožnjo, da izbruhne železničarska stavka. Zbornica in dr/ava naj potrpita, red na Irskem se v kratkem vzpostavi. Lord Curzon je govoril o splošnem položaju v Evropi in je omenil, da je stanje mnogo bolje, kakor pred letom dni. Nepretrgano sodelovanje velesil, zlasti Anglije In Francije je resnično jamstvo za mir v Evropi. Nato je govornik podal pregled o drugih delili Evrope in izjavil glede Rusije, da bi bila vojna nemogoča z narodom, s katerim so bile sklenjene trgovske zveze. Manifestacija bolgarskih kmetov. Zagreb, 16. iebr. (Izvirno poročilo.) •Večer« poroča izSolije, rlatiao Dosedanji rezultati ljudskega štetja. O delovanju popisovalnih komisij se moramo Izraziti brezdvomno pohvalno. Zelo hitro so nam postregle z rezultati ljudskega štetja. Doslej so nam objavljeni Izidu v vseh treh večjih mestih svobodne Slovenije, v Ljubljani, Mariboru In Celju. Ljudsko štetje nam je doslej prineslo eno veliko prcsenečcnle. Vse je pričakovalo, da so bo za Ljubljano izkazalo neprimerno večjo število prebivalstva; računalo se jc vsa) do 80.000 duš. No le trajno pomanjkanje stanovanj, tudi dozdanja štetja, Izvršena ob raznih prilikah, zlasti v prehranjevalne svrhe, so kazala, da 9« Je število ljubljanskih prebivalcev skoro podvojilo. Zdaj pa nam nepričakovano razkrije generalno štetje, da se jo štvllo Ljubljančanov od I. 1910. do 1920. pomnožilo le za okroglo 6500 daš dočim s Je od 1. 1900. d 1910. povečalo za okroglo 7500 ljudi. Torej Ljubljana niti svojega predvojnega narastka ni dosegla, nikar pa da bi narasla na 88.000 prebivalcev. Celo o štirih mandatih za tako malo število prebivalstva bi so dalo mrmratL Da se je pojavilo mnenie e visokem števila mestnega prebivalstva, temu Jo bil Vzrok v veliki, če ne v nalvečH meri sistem avstrijskih kart xa kruh, mleko, sladkor la še sto drugih stvari. Takrat Je bila glavna skrb gospodinj, da so spravile skupaj čim največjo število sostanovalcev- tudi takih, ki so morda le en dan ali dva prespali v stanovanju. Kljub kontrolam la revizijam Je ostalo na tisoče LjubUanča-nov, ki niso obstojali, vsaj ne ir Ljubljani. Ta potreba je seda) odpadla, z njo vred pa Je padlo tud! število meščanov. Frapantno pa Je, kako da le kljub temu tako pomanjkanje stanovanj. Sicer sp Je res število bank silno pomnožilo, ravno-tako število novih trgovin, branjarij, trgovskih in drugih pisarn, novlb uradov, šol Itd. Morda Je glavna razlaga v dejstvu, da se Jc od L 1900. do 1910. sezidalo v mesto 350 hiš, od L 1910. do 1920. pa le 83 hiš. Preobljudenost Ljubljane n) seda) prav nič Izredna, marveč le posledica tega, da se ril zgradilo normalno število hiš. Daljo pa se nam odpira upanje, da ne bo tako težko premagati stanovajske krize, ker navsezadnje za ta prirastek ljudi ne bo menda prevelika težava zgraditi dovolj hiš. Isto presenečenje Je pokazal Maribor, kjer se Je tudi računalo na večji prirastek. Vzroki bodo bržkone slični kot v LJubljapL Prav nK pa ni presenetljivo visoko ) število Slovencev v dozdevno nemškib mestih Maribor In Celje ter nllb okolici. Kdor le preje poznal razmere, ta Je upravičeno pričakoval današnjih rezultatov. Da smo Jih dosegli .ni bilo treba nlkakega pritiska, marveč edinole delstva ustanovitve narodne države. — Pač pa so nam obudile te številke težke spomine na Koroško, kjer M se popolnoma enako nemštvo mestec ta tržlčev ter vasi razpihnilo v nič la naš Hubi nesrečni Korotan bi bil tako domač sloveskl, kakor postala uaša površno ponemčena Štajerska. Pa smo ga zaigrali. Napeto čakamo rezultatov lx Zagreba In Beograda ter drugih mest AH se bo tudi tam prirastek, o katerem se govori, raz-bjlnll v tako skromno vsoto ko pri nas? zunanjega m ov ž njim dolgo časa razgovarjal. Izročil mil je tudi .veliki križ francoske častne lcsrije. ' GRČIJA IN ANTANTA. LDU. Pariz, 14. febr. Grški ministrski ' predsednik Kaiogeropuios je v razgovoru z zastopnikom Ageuee Havas izjavil, da sta Francija Jn Anglija dobrotnici Grške. Nadeja sc, da bodo velesile Grški pustile zopet pridobljene pokrajine in da nc bodo poslušale rckrhnlnacij Turkov, ki so zaslužili svojo usodo. Kalogcro-pulos je nadalje izjavil, da more Grška brez vojaške pomoči zaveznikov izvcsli scvrcško pogodbo Ju končati tragedijo na vzhodu. RUSKO ZLATO ZA ITALIJANSKE KOMUNISTE. LDU. Rim, 15. febr. Usti poročajo iz Napolja: Policija je zaplenila na krovu ladje »Ancona«, ki jc prišla v Rusijo 160.000 rubljev v zlatu, ki so bili skriti v neki kabini. Denar jc deponiran do konca preiskave pri italijanski državni banki. SPLOŠNI ŽALOVALNI DAN V NEMČIJI. LDU. Berlin, 16. febr. Državna vlada jc predložila državnemu zboru zakonski načrt, s katerim se določa 6. marec leta 1921 (nedelja) kot splošen žalovalni dan. Načrt sc nanaša samo na letos. AVSTRIJA IN MADŽARSKA SE POGAJATA GLEDE ZAPADNE OGRSKE. LDU. Dunaj, 16. febr. »Polltische Kouespondcnz« . piše: Madžarski minister za zunanje posle dr. Gratz in avstrijski zvezni kancclar doktor Mayr sta imela davi ob devetih pol drugo uro trajajoč *porazgovor. Raz-motrivala sta modaiitetc, s katerimi naj se vrše na željo entente med Avstrijo in Madžarsko nameravana prijateljska pogajanja glede različnega stališča obeh vlad zaradi določb mirovne pogodbe, ki se tičejo Zapadnc Madžarske. Sklenilo se je, da se najprvo porazgovorita oba referenta; porazgovorl se prično prihodu teden na Dunaju. Ko bodo dovršena posvetovanja referentov, sc bosta posvetovala madžarski zunanji minister dr. Gratz in zvezni kancelar dr. Mayr. Na obeh straneh obstaja dobra volja, da se pogajanja dovišc v kratkem času. CARUSO UMIRA. LDU. Nc-w Vork, 16. lebruarja. Čaru-«e baje umira In Je bi! dav) že previden.. . SINFAJNOVCI NAPADLI VLAK. LDU Cork, 16. febr Na kolodvoru v Innishannenti na zapadu corške grofije je močen sinfajnovski oddelek napadel vlak. v katerem Je bilo poleg potnikov še 40 vojakov. Vojaki so pričeli streljati in vnel so je ljut boj, tekom katerega je bilp šest vojakov ranjenih in dva sinfaj-novca usmrčena. Šest potnikov, med njimi ena ženska, je podleglo ranam, ki so jih dobili pri spopadu. Veliko je ranjeneev. KONFERENCA SARAJEVSKIH BANK. Sarajevo, 16. lebruarla. (Izvirno poročilo.) Prihodnji torek Imajo vse tukajšnjo banke konferenco, na kateri bodo razpravljali o davkih na volne dobičke. Glavni referat t tem vprašaju bo Imel dr. Mehmed Spabo. Pošljite naročnino! BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 16. februarja. Valute in devize. Zagreb. Devize: Berlin 250—253, Italija 536—510 (včeraj vezano, Izplačilo 536—537, ček 532—534), London 563—0, New York 144—145, Pariz 1060—1080, Praga 190.50—192.50, vica 235(^2(06; Du-naj 21.90—22, — Valute: Arniki dolarji 141—141.25, avstrijsko krono 23—23.50, carski rublji 65—70, francoski franki 980 do 0, napoleondarl 470—482, nemške mar-ke 241—243, rom. leii 190—295, Italijansko lire 521—0, bolgarski levi 164—170, češkoslovaške krone 180—185. Beograd. Devize: Pariz 262 O«, 265, Duaj 5.25—5 50. — Valute: Francoski Iranki Z55—260, ameriški dolarji 35.70 do 35.80, Italijanske lire 233—d, bolgarski levi 43.25—43.50, romunski leji 49.50—SO, nemške marke 61.25—51.50, avstrijske krone 6.30—6.40, napolcondorl 120—122.25. Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 0—105tb Banka za trgovino, obrt In Industrijo 380 do 385, Eskomptna 1470—1485, Kreditna 820-850, Jadranska 1770—1800, Jugoslovanska 514—550, ljubljanska kreditna 912 do 950, Narodna banka 610—650, Praštedi-onica 9000—9200, Rijcčka pučka 438—441 Brzojavne in telefonske zveze z Gradcem in Dunajem so bile sinoči pretrgane. Zato so izostala poročila o dunajski, praški in curiški borzi, 'kakor tudi del inozemskih vesti. Koalicija katoličanov? Dr. Korošec je v Subotici postavil program združenja vseh katoličanov v državi. Jugoslovanov in Madžarov ter Nemcev v eno politično falango »v obrambo katoliških interesov«. Hkrati beremo, da se je Korošec z vnemo postavil proti temu, da bi bila nemška ter madžarska narodna manjšina v kakem oziru zapostavljeni. Prvič doslej niti Madžari in Nemci sami še ne morejo govoriti o kakem zapostavljanju v državi. Da niso imeli volilne pravice v konsti-tuanto, je popolnoma logična posledica niib opcijske pravice. Drugič se vprašamo, ali je že nastopila v državi in z državo tista normalna doba. ko se lahko sklepajo politične zveze brez ozira na narodno korist. Dr. Korošca poznamo kot narodno dosti dobrega človeka. O njem srno čuli ugodne vesti že takrat. ko še ni bilo svetovne vojne in ne deklaracijske politike; takrat smo verjeli, da je jugoslovansko c;ijentiran. brez ozira na ozko postavljene meje legalnosti. Da je vodil deklaracijsko politiko, mu niti ne štejemo v posebno zaslugo, ker takrat bi mogel drugače postopati le ali falot ali nacijonalen človek. Da je danes zašel na pota paktira-nj s katoliškimi narodnimi manjšinami, za to bo treba iskati vzrokov drugje. Zdi se nam, da je ena glavnih osnov klerikalne politike težnja biti na vladi, težnja ne se dati potisniti v brezpomembno vlogo neznatne opozicijonalnc stranke. Pomisliti moramo, da ]c naša ljudska stranka bila na vladi v Kranjski dolga leta in da je bila takorekoč tri desetletja v SloveniiJ odločilna stranka. Vslcd obračuna s Šustcršičcvo frakcijo je rešila to pozicijo po prevratu, še več — postala je celo vzpričo ugodne koalicije z radikali in zajedničarjl vodilna državna stranka, uživajoč vse prednosti take mogočne pozicije. Stranka pa se je nameravala povzpeti še višje; obstojalo je upanje, da se klerikalna politična organizacija razširi na vse katoliške Jugoslovane, pri čemer niso pozabili Bunjevcev, da celo onih par sto katolikov na Kosovu smo čuli omenjati na njih shodih. Volitve so podrle te načrte, potisnile stranko v Sloveniji na 38% mandatov, med Hrvati pa jim dale le minimalen uspeh. Koalicija z radikali in zajedničarji se je končala; kaj sedaj? Hlepenje po povečanju politične moči, po vplivu na vladi je in mora biti lastna vsaki stranki, saj to je nje bistvo. Pri klerikalcih se kaže v zelo izraziti obliki in tudi v zvezi — z nemalo spretnostjo. Naš politični katolicizem ima za seboj dobro šolo, zato pa se loteva novih nalog z manjšo spretnostjo. In na dan prihaja osnovno dejstvo katoliške politike, da je in da mora biti v prvi vrsti konfesionalna, v drugi šele narodna. Rekli smo, da dvomimo, če je že nastopil čas za koalicijo med raznorodnimi katoliki v državi. Taka koalicija bi mogla biti na narodno kvar zlasti vzpričo okolnosti, da bi lahko Nemci in Madžari v razmeroma maloštevilni Ljudski stranki dobili prevelik vpliv. Realna potreba za take zveze pa nikakor še ni nastopila. kajti »katoliška ideja« vendar še ni ogrožena, kljul Pribičevi-čevim odlokom. Za enkrat ji je pač želja po moči glavni vir in glavni .^thut-, ~~r^r,nyijfni'BrlM Nekronani kralj Bolgarije. Poleg Ljenlna Evropa danes nima človeka, ki bi ga mogla postaviti ob stran nekronanemu kualju Bolgarije Stambolijskemu. Ravno te dni zbira Stambolijski v Sofiji svojo kmečko armado, na videz, da izposluje odobrenje svojih pristašev za svojo politiko, v resnici pa, da pokaže svojo silno moč vsem svojim ne baš maloštevilnim nastprotnikom v Bolgariji in izven nje. Že nad 10 let vlada Stambolijski Bolgarijo, kajti on je pravi vladar; kralj Boris je samo figura brez moči in vpliva. V svoji politiki je Stambolijski brezobziren, včasih naravnost brutalen. a pri vsem tem dosleden in značajen. Neustrašen je, odločen in trmoglav, pri tem pa požrtvovalen do skrajnosti. Ovinkov ne mara, vedno gre naravnost za svojim ciljem. Svojo politično karijero je začel {Stambolijski pred 30 leti y vrstah povod. Poglejmo v tem oziru na Cehoslovaško, kjer so stranke grupirane v prvi vrsti na socijalnih, stanovskih načelih, pa vendarle še vedno prevladuje politična grupacija po narodnosti in se mednarodne koalicije še niso uveljavile. Naposled pa konfesijonalna grupacija tudi ne bo pomagala SLS do stare moči. Njen čaš je minul, le so-cijalne, stanovske osnove bodo za-naprej ustvarjale stranke. Korošec more spraviti skupaj le manjši blok, ki bo zboljšal pozicijo stranke, dominirati pa ji kljub 39% katolikov ne bo mogel več pomagati. Nasprotno pa bodo narodni, unitarni elementi imeli vzroka nastopati tem agresivneje proti stranki. — Narodni poslance Ivan Deržlč. Sodba javnosti. Pod tom naslovom sta Izila nedavno dva članka v »Slov. Narodu« radi postopanja trboveljske družbe. S polnim podpisom se predstojnik osrednjega urada državnih m on taoističnih obratov brani uprav gorostasnih očitkov člankarja v »Narodu«. Zateka se torej pred javni forum, Id naj sodi o delovanju državnega uradnika v visokem, skorajnaJvLšjem položaju t Gospod dvorni svetnik se pred vsem sklicuje na strokovno mnenje takorvane petčlanske komisije, ki Je dne 28- iullja 1920 v bibiiotečni dvorani na Ble!welsovl cesti dobila nalog, da na podlagi raznih knjig, bilanc itd., ki Uh le trboveljska gospoda smatrala za umestno predložiti prvi komisiji, poda svoje mnenje. Bil sem kot zastopnik južne železnice član širše komisije in smatram za potrebno kot človek in Jugoslovanski državljan o sejah te komisije podati jugoslovanski Javnosti golo resnico. Komisiji je predsedoval takratni poverjenik za lavna dela g. inž. Dušan Sor-ncc. Po dveh urah hude debate, katero sta vodila proti eastopnftom trboveljske g. dr. Windischer in moja malenkost, je gospodu Bela Maxu vsled raznih razburjenj postalo slabo, da sp je morala sej a prekinit]. Na popoldanski seji se je potem Izvo-Ua petčlanska ožja komisija, id naj tako-evanl predloženi materija! preišče. Ze dopoldan sem Imel utis, da je igra žc v naprej za vsako resno opozicijo Izgubljena, kor j« vlada potrdila že pred tedni nov: cene. Resnica Je, da, kadar Je zmanjkalo argumentov gg. Maxu In Radoayu, le prišel deus ex maclitna g. »Horr, seta und hoch geehrter Herr Hofrat« in triumf le moral držati! Takrat sem doživel tudi kot uradnik prvo »spcclJaJiteto«, da so tako-zvani višji pred tujci, poudarjam, celo pred tujimi državljani, na nekvalificiran način udariU po višjem korektnem državnem uradniku, ki Je delal strogo po predpisih In varoval čast in Interese države. Q. dvorni svetnik Inž. Pirnat se bode blagovolil spomniti onega direktno ostudnega nastopa napram možu poštenjaku, vodil odseka za premog g. Inž. Halne-Ju. Kolikor sem poučen, Je potem poverjeništvo za javna dela In obrt kratkomalo ukinilo samostojnost g. Inž. Ilatncja kot vodje odseka za premog ki g. Inž. Pltamica kot vladnega nadzomflta v Trbovljah in oba podredilo »osrednjemu uradu«. Tudi vem, da jc po prevratu nekaj gospodov na položaju prišlo tekom 1 in pol lota iz 7. v 5. Činovni razred, da pa nekdanji samostojni vodja odseka za premog vzlic izborni kvalifikaciji in poštenemu dolgoletnemu dehi sadi Ee vodno v 8. plačilnem razredu. Pa to bodi povedano samo mimogrede! Na drugi seji Je g. inž. Šuklje poda! referat na podlagi predloženega materljala. Pismeni referat se Je med sejo razdeli! med dane. Kotnisfja je predlagala, da naj se povišanje, kakor ga Je vlada dovolila, prizna. Vnela se le zopet hoda debata. Proti mojhn izvajanjem sta ponovno nastopila gg. Bela Max in Radnay in je slcduji direktno napram meni izjavil, »dass slch aus den takratne republikanske stranke. Ko pa je dobil v roke skoro neomejeno oblast nad celo državo. Je postal monarhist. Dovedlo ga je do tega isto spoznanje, ki je povzročilo, da se je izjavila za monarhijo tudi ogromna večina naše jugosloven-ske inteligence, čeprav Je načelno republikanska. Stambolijski je uvidel, da je v danili razmerah za Bolgarijo monarhija najboljša in najpri-kladnejša državna oblika. Ž njim je prešla k monarhistom tudi večina njegove bivše republikanske stranke. O razmerju med Stambolijskim in kraljem Borisom pripovedujejo zaniivo anekdoto, ki sicer morda ni resnična, a je značilna za današnje razmere v Sofji. Ko je kralj Boris ob neki priliki izrazil proti Stambolijskemu dvom o trajnosti svoje vlade, mu je Stambolijski kot novi ministrski predsednik energično izjavil: »Sir. moji prijatelji in jaz smo vam ravno tako močno vdani, kakor smo se poprej do skrajnosti borili proti vašemu očetu. Svarim vas, ■ Biiehern der Trifailer nlemand auskeimt«. Stavil sem predlog, da naj se dovoli povt-šanjc 25 odstotkov dotakratuih cen, predlog Je bil odklonjen. Zanj sva glasovala samo zastopnik državne železnice in Jaz. Na koncu seje pa je vstal g. generalni direktor Bela Mas in direktno zahteval, da naj se pismeni referati odvzamejo članom komisije. Utemeljeval je to s takratnimi članki v Sl. Narodu in rekel, da se s tem izda »Geschaftsgelieimnis« trboveljske družbe! Proti taki nesramni ataki tujega državljana na uradniško čast Jugoslovanskih državnih in drugih Javnih uradnikov sem z vso odločnostjo nastopH. Kaj ne. gospod dvorni svetnik, situacija Je bila takrat zelo, zelo ncpriJična. O. predsednik inž. Dušan Semec je z Vašim pritrjevanjem Izrekel pravdorek in pismeni reierat petčlanske komisije Je ostal tamkaj! To je bil drugi udarec; jaz sera Izvajal konsekvence im predložil ravnateljstvu Južne železnice pismen,o lz,avo. da se- kot zastopnik Južne železnice tako dolgo ne morem udeležiti nobenih sej ali komisij pri deželni vladi, dokler se to nečuveno sramotenje uradniške časti s strani vlade ne popravi. Do danes še rtimaan odgovora! Glede Rajhenburga pa stavim samo sledeča vprašanja: 1. Zakaj se Je »Trboveljski« dovolilo, da Je prvotni načrt normaJnotlrne železnice kratkomalo opustila? 2. Kdo je kolavdiral predor v Rajhen-burgu In dovolil, da Je družba pričela voziti z clcktro in bencinmotorft, ker radi premalega predora niti ozkotirne, poljske lokomotive ne morejo skozi? 3. Zakaj se nJ zahtevalo Izgraditi nor-malnotirni predor, da se v bodočih letih mesto ozkotirne brez velikih težav naredi normalno tima železnica Iz postaje Rajhen-burg do premogovnika? Gospod dvomi svetnik govori »o neznosni misli, da se na tak način omalovažujejo dela, katera so se dosodaJ Izvtšila pil zgoraj omejenih dveh premogovnikih« (U e Stanj In Iluda jama). Prav odločno moram nastopiti proti utemeljitvi, kakor Jo Je LzvolH rabiti g. dvorni svetnik na koncu svojega članka kot doka* za državotvorno delovanje trboveljsko družbe. Fakt je, da je politična deželna vlada dovolila v svrho investicij 65 procentov povišanje premogovnih cen, torej zvalila pretežni del plačil na jugoslovansko ljudstvo. Državni uradnik pa bi bd moral kot dolgoletni strokovnjak odločno proti tej nakani nastopiti, ker Je vendar dolžnost vsakega, tudi najvišjega državnega uradnika, da ščiti hiterese države. Državni interes ne sme biU istoveten s pro-spehom raznih domačih ali pa tujih vele-družb. V danem slučaju Je očivldno bil Interes družbe direktna škoda države! Prvič se Je dovolilo privatni družbi zvišanje cen za kritje novih investicij tn celo na podlagi zelo problematičnih argumeutov, ker le glavno knjigovodstvo bilo na Dunaju! Ta fakt stoji in govori Jasno, da oni naši strokovnjaki v visokih državnih službah niso znal! ali pa niso mogli, varovati interese države in njenih državljanov. Minlsterijelna komisija preiskuje sedaj poslovanje družbe. Upam * bi uverjen sem, da bode ta komisija dognala resnico. Tudi bi ždel, da državni uradnik ne argumentira o temeljih In pogojih gospodarske mod države v obrambo svojega delovanja, ampak da v bodoče poda Jasne protidokaze na očitanja, ako se že zateče v javnost! »-« ------------------------ Koroška Kalvarija. Brezbrižnost jugoslovanske vlade. V Rožu, 14. febr. Pred glasovanjem so nam predstavniki civilnih in vojaških oblasti zatrjevali, da Jugoslavija na noben način ne izpusti Koroške. Zaupajoč tem obljubam so se naši najboljši možje izpostavljali pri agitaciji za narodno stvar, a sedaj mroajo prenašati nemško maščevalnost. Slovenci imamo le dolžnosti, a pred namero, da bi zajjustili prestol ali se izselili. Cim bi opazil take načrte, bi vas moral takoj aretirati.« Stambolijski je izboren govornik, morda ‘mu cela Bolgarija ne more postaviti enakega ob stran. Tudi fizično je nedosežen. Zgodilo se je v času parlamentarnih bojev, da je govoril celili 10 ur brez prestanka. Njegova beseda vpliva fascinirajoče na mase. Ce pride na deželo, puste seljaki svoje delo in se zbirajo okrog njega, kakor okrog evangelista. Njegova politika je znana. Popolnoma se je otresel Ferdinandovih tradicij in se orijentiral v drugo smer. Nasloniti se hoče na vlade antante, išče pa prijateljskih odne-šajev zlasti tudi z Jugoslavijo. Po svojem povratku z evropskega potovanja je izjavil v Sofiji, da hoče za vsako ceno vzdržati mir In red na Balkanu, pa naj ga ogroža boljševi-štvo ali germanstvo. Njegova prizadevanja gredo za tem, da osnuje močno balkansko zvezo, kateri bi se pridružili še Češka in Poljska- r nobenih pravic, četudi iščemo pri sodišču varstva napram nemškim surovostim. Bilo je že več slučajev, ko sodnik sploh ni hotel zaslišati slovenskih prič, češ, da so bile pri »priigelgardi«. Posledica je vedno, da so nemčurji nekaznovani in dobivajo še več poguma. Tako se je nedavno bahal znani nemčurski pretepač, da sme Slovencem vse storiti, a se mu nič ne zgodi. Slovenske knjige in časopise nam zabranjujejo. ker jih ali pismonoše ne dostavljajo ali pa jih že •poštni uradi uničijo. Zato je tembolj obsojati postopanje jugoslovanskih carinskih oblasti, ki nalagajo za prevoz knjig Mohorjeve družbe ogromno carino. Prav vtihotapiti smo morali letošnje knjige čez mejo v Avstrijo. KOLIKO JE ZLATA IN PAPIRNATEGA DENARJA NA SVETU. Za časa odkritja Amerike Je znašala vrednost vsega zlata na svetu približno 850 milijonov frankov. Po preračunih strokovnjakov, posebno nemškega strokovnjaka dr. Sotbeer-ja, je znašala vrednost zlata koncem leta 1850 čez 50 milijard frankov, a po podatkih koncem leta 1911. se je cenila vrednost vsega zlata na okroglo 74 milijard frankov. Ker znaša letna produkcija zlata približno 2 milijardi, se zamorc trditi, da znaša vrednost vsega zlata koncem 1920 okroglo 90 milijard frankov. Težina vsega tega zlata približno 26 milijonov kilogramov. Računajoč normalno nosilnost železniškega vagona na 10.000 kilogramov. bi napolnilo vse to zlato 2600 vagonov, oziroma 52 vlakov po 50 vagouov. Od te množine spada na zlato predelano v umetninske in industrijske svrhe približno 50 milijard frankov, a približno 40 milijard frankov je kovanega zlata In zlata v palicah (Barren). predstavljajočega denar oz. denarno fundacijo. Pred svetovno vojno Je znašala vrednost kovanega zlata In zlata v palicah okroglo 17 milijard frankov. Zanimivo je razmerje kovanega zlata in zlata v palicah k papirnatemu denarju pred vojno In danes. Pred vojno je bilo v svetovnem prometu okroglo 37 milijard, a danes je v prometu okroglo 335 milijard papirnatega denarja (brez Rusije. Poljske in Madžarske). Zlato pokritje papirnatega denarja na vsem svetu je znašalo torej pred vojno okroglo 46 %, a danes znaša nekaj čez H odstotkov. Nastaja resno vprašanje, bo-1! moglo zlato še nadalje služiti kot fundacija papirnatega denarja, ali oa bo treba najti mogoče kako drugo formo kritja za papirnati denar. S tem vprašanjem sc resno bavijo narodno-goskodarski učenjaki in strokovnjaki, ne da bi bili že prišli do rešitve tega težkega problema. Prevladuje prepričanje, da bi se moralo priti do internacionalno pokritih oz. garantiranih bankovcev, s čemur bi bilo rešeno tudi vprašanje valutartiih diferenc in velikih različnosti cen blagu in življenskim potrebščinam v posameznih državah. Zdi se, da je pot do tega cilja še dolga. Predvsem bi morali prenehati politični in gospodarski imperijallz-mi in z njimi militarizem. Da bi se ta cilj uresničil, pa še v dogledni dobi ni upati. T Železnica Kočevje—Brod—Moravi-ce—Roka. Načrt te proge se bliža realizl-ranju. V aprilu bodo začeli progo trasirali. Takoj nato bodo začeli z graditvijo. Važnost te železnice Je *elo velika, ker bo ves promet Iz inozemstva osredotočen v naše Primorje. Ob progi se bo vsled obilja lesnega materljala in vodne silo razvila tudi živahna industrijska delavnost Zclez-znlca ima pa tudi zelo važen strateglčen poincn. Zato Je zanimanjo Javnosti za to železnico zelo veliko. + Zvišanje našo premogovne produkcije. Produkcija premoga jo znašala pred stavko v Sloveniji dnevno okoli 200 vagonov. Sedaj se pa producira dnevno že 350 vagonov. Tudi v Bosni se Je produkcija zvišala ter Je 22. Januarja dosegla v državnih pretnogokoplb rekord 413 vagonov. Ker se tadl produkcija v ostalih premogovnikih veča, bomo gotovo lahko krfll domačo porabo. Vendar pa bo treba paziti, da se vslcd pomanjkanja vagonov za prevoz, ne bodo skladišča prenapolnila ter se bo morala vsled tega produkcija znižati. Dobro bi bilo, da bi se uvedli posebni vlaki za prevoz premoga, rfi Razdeltev donavskega plovbnega parka. 34, tiu, se sestane X Parizu zaves* Koroška vlada dela z mrzlični, naglico in doslednostjo, da uniči narodno zavest. V popolnoma slovenske kraje so prišli trdi nemški učitelji. ki govorijo šolarjem o nedeljeni Koroški, zabavljajo čez Srbe ter berejo mesto čitank strupene brošure »i ieimatsdiensta«. Otrokom nemčurskih staršev je v šoli vse dovoljeno, lahko brez vzroka Izostajajo. dočim se slovenskim staršem nalagajo za vsako zamudo ogromne globe. O Božiču so bili obdarjeni le nemčurski otroci. Posebno delajo nemčurji proti slovenskim duhovnikom, da bi jim zagrenili nadaljno bivanje, ker dobro vedo, če zapuste še slovenski duhovniki Koroško, bo ljudstvo narodno izgubljeno. niška komisija za razdelitev plovbnega pat ka na Donavi. Našo vlado bo zastopal g, Radislav Avramovič. + Poprava naših lokomotiv. Koncem prejšnjega tedna je dospelo Iz Budimpešte v Subotico 12 popravljenih lokomotiv. Ta teden bodo odposlali v popravilo v Budimpešto še 15 lokomotiv. 4- Nabava poljedeljskega orodja v Nem-čiii. Kredit, namenjen za dobavo poljedelskega orodja, se za sodaj ne bo uporabit, ker nam bo Nemčija vojno odškodnino v živini fn denarju, izplačala v poljedelskem orodju. + Trgovinska pogajanja z Italijo. V ministrstvu trgovine se delalo priprave za trgovinsko pogodbo z Italijo. Naša vlada bo takoj, ko bodo predpriprave končane, obvestča ltah’ansko v.ado, da pošlje de'e-gate v Beograd. Kjer sc bodo vršila poga-janla + Uvoz sladkorja. V letu 1919—1920 se Je uvozilo v našo državo 71.864 to« sladkorja iz Češkoslovaške. ★ + Potrebščine ameriškega delavca 80 poskočile od 1914 za 100 odstotkov. Državna statistika kaže, da so I. 1914 znašali stroški za brano 43 odstotkov, za stanovanje 18 odstotkov, obleko In obutev 13 dstotkov luč in kurjavo 5 odstotkov in za razne druge potrebščine 21 odstotkov vseb dohodkov. Obnovitev Belgijo napreduje hitreje kakor v drugih državah. 2000 km dolga železniška proga, ki so bile v vojnem viharju poškodvane In uničene so danes vso popravljene In prenovljene. Isto velja tudi za ceste v dolgosti 1000 km. Vsega vkup so zgradili 177 novih mostov in od 500 km kanalizirana prometnih prog Je že 410 km zopet sposobnih za paroplovbo. + Izmenjava blaga med Rusijo tn Anglijo. Pctrograjska »Pravda« jo prinesla porčilo, da je bil spejet predlog tzme-njavo blaga mod Anglijo in Rusijo. Ustanovilo se le rusko trgovsko društvo z glavut- oo 10 ntfl. funtov. Polovico bo prispevala Anglija, drugo polovico pa Rusija. Angleška vlada Imenuje prodsednika društva. Ravnatelj upravnega sveta bo Anglež, njegov namestnik pa Rus. Dva člana upravnega sveta bosta Rusa, dva Angleža. V. kontrol] Imajo Rusi večina Dve tretjin! vseh zaprtih trgovin pripadeta društvu. FiliaBce boio poslovale tako na Angleškem kakor na Ruskem. + Zvišanjo nemškega izvoza soli V i. 1919. se Je Izvozilo iz Nemčije 573.000 ton soli v vrednosti 72 milijonov mark. V I. 1920. se le pa Izvoz soli zvišal na 1 milijon 121.000 ton v vrednosti 280 milijonov mark. + Bojkot francoskega Waga v Nemčiji. »Dcutscho Tagoszeltung« objavlja pisma lige uvodnikov iiauseatskih mest, k! sa kot odgovor na pariško konferenco zavzemajo za bojkot vseh francosldli Izdelkov, Organizirana propaganda bo vse storila, da so ta bojkot dosledno izvede. Če bo Anglija vstrajala pri Izvršitvi sklepov pariška konference, sc bo tudi proti njej enako postopalo. + Prisilno delo v Poljski. Poljsld finančni minister se je odločil, da uporab! narodbe o prisflnera posojilu. Tozadevni zakonski načrt Jo ministrstvo že pripre-vilo in ga predložilo v odobrenje. Brez ozira na to se bo sestavil tudi Se zakonski načrt o enkratni oddaji premoženja. + Vinske cene v Evropi V Češkoslovaški velja 1 ki vina 1000-1200 češkosC, Itron 1750—2500 naših kron), v Avstriji 6000- 5500 avstr, kron (1500—1700 naših kreni- v Madžarski 2800—3000 madžarskih kron (509 -:<0tn: v Italiji 230—350 Ur (1200—lSCO); v Franc.,I 60-90 frankov (650-900); v Jugoslaviji pa 1400—2000 K. ir ff Strojno 0U0. Odsek ministrstva z» prehrano v Ljubljani ima v zalog! še Približno 5.000 kg strojnega olja po 29 K 30 v za ks franko sod. Blago se prevzame Irt plača pri avtoreferentu deželne vlade v Ljubljani, Dunajska cesta 50. Gospodarstvo. Dnevne vesti. — Naša razmejitev naprani lta liji. Oovori se, da bo naša delegacija razmejitvene komisije sestavljena le iz vojaških članov. Tak ukrep bi ne bil v interesu države, še manj pa v pomirjenje prizadetega prebival stva. Ne odrekamo častniškemu zboru sposobnosti, niti narodne za vednosti, toda baš proti zvitim na šim sosedom je treba krajevnih špe-cijalistov. Najmanj, kar smemo zahtevali. je to, da se pritegnejo taki veščaki kot svetovalci. — Davčni uradi morajo zamenjavati 20-dinarske bankovec. Ministrstvo financ je odredilo, kakor poročajo iz Beograda, da morajo poleg podružnic »Narodne banke« (invčni uradi zamenjavati 20-iinarske bankovce. — Kje je novi kovani drobiž? Neprestano nam poročajo o vagon-skih dovozih novega kovanega drobiža. toda ne dobimo ga na pogled. Menda je z drobižem kakor s svežim kruhom, da se mora poprej nekoliko vležati. preden je poraben. Pomanjkanje drobiža močno upliva na draginjo, ker cene najneznatnej Sim predmetom skačejo kar po kro n ah. Selitveni vlak Iz Trsta se odpelje dne 21. t. m. — Iz krogov liusnčnlb stražnikov v obmejnih krailb dobivamo obupne dopise. Posebni reveži so oni, ki Jih je vlada spre jela ir okupiranih krajev Primorske, ker so nastavljen) večinoma Po takih krajih, kjer ni dobiti stanovanja, vsled česar mo rajo živeti ločeno od svojih družin. Delegacija ministrstva financ pa njihovega obupnetta položaja nele ne upošteva, temveč jim je odtegnila še tiste borne dnev-tUcc, katere so nekateri dobivali v obmejnih krajih. Ako pa kateri prosi za preme stitev v tak kraj, kjer bi mogel žive« skupno z rodbino, pa ga vpraSajo,. ako sprejme pogoj selitve na lastne stroške, dasi tak revež niti za krub otrokom nima denarja. — Splošna organizacija voj. invalidov, vttov te sirot na slovensko ozemlje, se le združila s Srbi in Hrvati pod Imenom Udruženje voj. invalidov, vdov in sirot, kraljevine SHS. Oblastni odbor Ljubljana V to svrho pozivamo vse vojne vdove in sirote, da se vsaj do 25. t m. zglasijo v pisarni v Gosposki utici 3. v Ljubljani v zamenjavo članskih knjižnic 25/11. Poznejši priglasi se ne upoštevajo. — Oblastni odbor. ' Trimesečni tečaj za gozdne čuvajo se bo otvoril pri gozdnem in grajščinskem oskrbništvu v Kostanjevici na Dolenjskem začetkom marca t. 1. Za službo gozdnega čuvaja se zahteva sledeča fizična sposobnost: noge, vid La sluh pogonoma v redu, pljuča in srce dobra. Manjše poškodbe na rokah aL' drugod dopustne, vendar se zahteva sposobnost vporabe orožja In orodja za zdiamenovaujc lesa. Vsi Invalidi, kl ne izvršujejo in ne morejo izvrševati n> benega poklica In bi prišli v poštev, naj nemudoma viožc prošnje pri podpisanem oddelku, naJdaJie do 26. t. m. z zdravniškim spričevalom, da so sposobni za službe eozdriega čuvaja. Poverjeništvo za socialno skrb, Invalidski oddelek. — Albanska spomenica. Dotični, JU so bili v službi srbske vojske in so se pred 1. oktobrom 1918 udeležili umika srbske vojske skozi Albanijo, bodo odlikovani z »Albansko spomenico*. Po naročilu vojaškega poveljstva bodo občinski uradi napravili imenike udeležencev tega pohoda skozi Albanijo. V teh spiskih naj bodo navedeni tudi oai, ki so na potu skozi Albanijo ali po pohodu umrli, odnosno se pogrešajo, ker se bodo tem namenjene spomcnlee Izročile njihovim svojcem. — V Ljubljani stanuločl, ki pridejo v poštev za podelitev •Albanske spomenice*, za umrle in pogrešane pa njjih svojci, naj se zglasijo čim preje, gotovo pa do 23. t. m. v mestnem vojaškem uradu (Mestni dom) s tozadevnimi dokazili. — Graški socljallstienl dnevnik »Ar. beltcnviile«, ki jo Wl nekaj časa v Jugoslaviji prepovedan, Ima spet odprto pot k nam. Prezgodnja pomlad v vsej Evropi Kakor se glasijo poročila fz tujine, se le *etos Prezgodnje pomladansko vre tEroi>l ?Wt na Ruskem Je lotos tako malo snega, kakor ne po. mano niti najstarcJSi očanci. V zgornH lta-% je prava pomlad ?n tudi Švica je skoraj irez snega. Sicer se 2e dalje časa trdi, da je evropejska zima v počasnem ali sigurnem »pojemanju«. To pa zaradi tega, ker ni več toliko ledenikov, posebno na Južnem tečaju. Tu sc ]e namreč led v posled njih osemajstlh letih tako stajal, da ga je od nepreglednih mas ostalo samo še nekaj kilometrov. K temu Je pripomnil »Dally Mail«, da Je znamenje pojemanja zimske-ca mraza v Evropi tudi to, da ni Temza od 1814. hi Bodensko jezero od 1879. 1. več zamrznilo. V najbližji prihodnjosti je pričakovati večji del oblačno, deževno vreme z mirnimi zapadnimi vetrovi* — Iz poštne službe. Poštni ravnateij Anton Wo!f je od poštnega urada Ljubljana 1 začasno prideijen v poštno službovanje v Beogradu. — Razpisani poštni uradi. Razpisana je nadpoštarska služba pri poštnem uradu Ljubljana 3 (*/«), poštarska služba pri poštnem uradu Oplotnica (11-2) ter odpravniška služba pri poštnem uradu Zgornji Cm or ek (III-2). Prošnje je vložiti v 14 dneh. Ljubljana. = Ljudsko štetje v Ljubljani je končano. Končni rezultat štetja se bo objavil na podlagi revizije popisnega materijala, ki se prične dne 17. t. m. v navzočnosti popisnih komisarjev. Stranke, ki bi še do danes ne biie prejele in izpolnile osebnih popisnle za ljudsko štetje, naj se takoj zglase v veliki dvorani mestnega magistrata, da se ugotovi točno število prebivalstva v Ljubljani m Spodnji Šiški. = Javno predavanje na univerzi se bo vršilo v nedeljo. 20. t. m. ob 10. dopoldne. Predaval bo g. ur.lv. prof. dr. K. Ozvald: »Milje, njegova moč in meječ. — Preprečen požar. Pišejo nam: V noči od 13. na 14. t. m. Je v neki trinadstropni hiši v sredi mesta začel goreti v veži zaboj, v katerem se Je nahajal pope! pomešan z žerjavico. Vnel se je že tudi pod na hodniku: v neposredni bližini pa so bila drva in premog. K sreči so začeli preiskovati, kje gori Ko so prišli na hodnik, le že bilo vse v plamenih. Doblii so hitro vode ter ogenj pogasili. Ogenj Je povzročila malomarnost neke stranke, kl je pustila na hodniku pope! s tlečo žerjavico. V Ljubljani je sploh običajno, da gospodinje ozir. služkinje brezskrbno puščajo pepel v lesenih zabojih. Tako početje zasluži najosfcrej-šo kazen. Vsaka gospodinja naj poskrbi, da se pepel pogasi in Se vrh tega shrani v kaki kovinasti posodi, d* Je varnost čim si-gurncJSa. Koliko nov Ut bl£ bi bilo v Ljubljani še treba? Za prirastek ljubljanskega prebivalstva, kakor Je dognano po ljudskem štetju, bi se bilo moralo v Ljubljani tekom zadnjih 10 let zgraditi najmanj 300 nov'li hiš, toda zgradilo se jih j« samo 80. Prebivalci primanjkujočih 220 hiš pa stanujejo le za silo, t. j. stlačeni v nazadostne prostore, po več rodbin v enem stanovanju, po barakah, vagonih ttd. — Tedenski zdravstveni Izkaz. V dobi od 6. do 12. t. m. se Je rodilo v Ljubija til 28 otrok, med temi so bili 3 mrtvorojeni. Umrlo Je v tem času 19 oseb. In sicer 12 domačinov in 7 tujcev. Med smrtnimi slučaji Je bil eden žrtev škrlatinkc. Nekega otroka Je ugriznil sumljiv pes ter so ga posla’.] v Paitcriev ia\cd v Zagreb. — Italijanska predrznost. V soboto 12. tm, se je nelca gospodična, ko Je izstopila b tramvaja, dotaknila neke »signore«. To Jo pa »sdgnoro« ta njenega moia tako razburilo, da sta začela gospodično obkladati z raznimi italijanskimi psovkami. Prisotni gospodje se za to žaljenje Se zmenili niso samo neka gospa Je povedala predrzneže-ma nekaj krepkih. Res, daleč smo že prišli! 2e doma jia lastnih tleh nas tulci psujejo, a mi si pustimo to mimo d opasti. — Nemška nesramnost. Pišejo nam: Nedavno smo stali potrpežljivo v doQgl vrst! pred predalom, kjer so prodajajo znamke. Kar pride od druge strani, kjer se odhaja, neka dama ter zahteva v nemščini nekega pojasnila. Ko JI Je uradnica rekla, naj se postavi v vrsto, je razjarjeno propomnila: »Ist das eine Urrverscliiimt- hcit!« To Je res nesramnost. Toda ne od uradnice, temveč od dotlčnc dame. Malo fišistovskega duha hi nam nič ne škodilol — Trgovci In obrtniki, prijavljajte valence! Ljudsko Štetje Je pokazalo, da Je v Ljubljani mnogo trgovcev in obrtnikov, kl ni J j prijavili va;eneev poglavitno na jbrž zato, da bi jih odtegnili gremijalui, oziroma obrtno - nadaljevalni šoli. Taki malo-tnarneži škodujejo sebi, ker jih bo zadela globa, škodujejo pa tudi vaJenccm samim, katerim ne privoščijo potrebne nadaijne izobrazbe. — Obstreljeni vojaški dezerter Gačnl ni umrl, kakor se je razširila včeraj po Ljubljani vest. Nahaja se težko ranjen v vojaški bolnici to bo bržkone okreval, — Nesreča pri stroja. Zomer Franc, mizarski pomočnik pri tvrdki Naglas v Ljubljani, Je delal pri stroju. Pri tem ga pa stroj zagrabil za desno dlan in mu Jo zmečkal. Moral je v bolnico. Na naslov tobačne tovarne. Kadilec s« pritožuje, da dobi včasih zavitek tobaka po 9 K dosti slabše kakovosti, kakor cenejši tobak. —- Žopar. Dne 12, t4 m. Je neznan žepar izmaknil Stefanu Draščeku iz žepi notes, v katerem je imel 1853 K denarja, zadolžnico vojnoga posojila za 450 K in hranilno knjižico Kroditnega zavoda na ime Krnil Drašček z vlogo 4800 K. — Tatvina perila. Tukajšnjemu gostilničarju Ernestu Zavcrniku je bilo dne 23. m. m. iz nezaklonjenc spalnico ukradeno razno perilo, kakor 4 skoraj nove ženske srajce s črkami »n monograinotn F. D.* i ženska spalna srajca in prevleka za odelo Iz belega platna. — Društvo državnih pisarn!ški|i urad nlkov za Slovenijo ima 20. tm. v posveto valnicl (mestni magistrat) 1. nadstropje, s vol redni občni zbor. K Tamburaško društvo »Triglav« Ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 20 t. m. na Rimski cesti v gostilni pri »Rusu«. Vsi oni, ki se zanimajo za društvo in hočejo pristopiti kot člani, se vabijo na občni zbor. Maribor. Odvetnik dr. Dlnko Puc se namerava uaseliti v Mariboru. Obrtna razstava. Za obrtno razstavo, ki se priredi to poletje v Mariboru, se le priglasilo doslej že nad 50 obrtnikov. Število udeležencev pa se bo v kratkem gotovo povečalo. Tatvine v mariborski kurilnici. 32 letni ključavničar Kari Ferenc, pristojen v Maribor, zaposlen pri tukajšnji kurilnici južne železnice, le bi! dne 14. t. m. aretiran vsled sumnje, da Je udeležen pri nckJ tatvini v kurilnici. Pri hišni preiskavi sc Je Izkazalo, da je sum upravičen. Našli so veliko množino kovine (nad 300 kg), medi, bakra, Jekla, cinka Itd. ter raznega ključavničarskega orodja, glede katerih se Je dognalo, da le last kurilnice. Izročen Je bil sodišču. V zvezi s tatvino sta bila aretirana tudi v Surilnlcf zaposlena In v Mari bi'/ pristojna 30 letni Mugenauer Karl In 45. letni Brecelj Franc. Nezgoda s samokresom. 201etnl Friderik Cesar sl Je vsled neprevidnega ravnanja s samokresom prestrelil kazalec leve roke. Obvezali so ga na rešilni postaji. Razširjenje grajske kletk Ker se je g. Valjah prepričal, da vsled obilnega obiska sedanji prostor! grajske kleti (dolgost 18 m, širina 11 m) nikakor ne zadoščajo svojemu namenu, namerava v najkrajšem času razširiti grajsko klet še za 16 m ln urediti s tem prvovrstne prostore po sistemu danajskega »Raithauskellerja«. Nasilnež. 3 Dietni Matevž Tafcrner, posestnik v mariborski okolici, je skušal predvčerajšnjim brez listka na vsak način priti na peron Južnega kolodvora ter s pestjo stnlil službujočega nameščenca. ki mu je vhod zabranM. Pri aretacij! se |s uprl, ter so ga morali s silo' odvesti v zapor. Društvo Jugoslov. akademikov prične v ponedeljek, 21. t. m. Iznova s predavanji. Krožek predavanj otvori dr. MiiJler s kulturno črtico »Rdeči smeh«. Koncert, ki ga priredi železničarsko pevsko društvo »Drava« v GiMzovi dvorani v proslavo primorskega skladatelja Volariča, se vrši 5. marca t. I. kjer je očetu pisal, naj pošlje do 1. ure v Keršičevo gostilno v Šiško 60.000 dinarjev pod številko 9999, ako hoče dobiti sina živega in zdravega nazaj. Denar pa ne sme obstojati iz dinarskega drobiža po 1 in 5 dinarjev in seveda tudi ne iz bankovcev po 20 dinarjev. Nato je peljal fantka proti Šiški, češ, da gresta k hudo ranjenemu očetu. Pollakovi so na podlagi prejetega pisma poslali vprašat v šolo, kjer so dobili potrdilo pretresljive vesti. Brž so obvestili policijo ter sami razposlali svoje delavce na vse strani iskat. Deček najden. Kmalu nato je našel stražnik \Veber dečka koncem Žibertove ulice med praznimi železniškimi vozovi. kjer mu je ropar velel čakati, dokler ne pride ponj. da gresta k očetu. Med tem je prišel k gostilničarki Keršičev! mlad, raztrgan fant s pismom, naj mu izroči zavoj, ki bi pušel pod številko 9999. Ker še zavoja ni bilo, a gostilničarki ni bilo znano za kaj gre, je potepuh pobegnil. Ta je bil sokrivec roparjev. Na podlagi telefoničnega opisa so šli vsi detektivi na lov za roparjem. Ob pol 4. popoldne je detektiv Fr. Cankar v Sar tori je vi gostilni na Žabjeku nagovoril moža, ki mu je bil na videz znan. Mož je detektivu izrazil željo, da bi rad dobii nekoga, ki bi mu napravil prošnjo, da bi bil sprejet nazaj v vojaško službo kot prostovoljno dalje služeči. Dasi je bila moževa obleka popolnoma drugačna. kakor v telefoničnem opisu, vendar je Cankarjevo bistro oko takoj spoznalo sumljive znake. Povabil ga je seboj, češ, da ga pelje k človeku, ki mu bo napravil prošnjo, a peljal ga je na policijsko stražnico, kjer je roparja aretiral. pa 10 K. Dobe se pri društvu ln v ljubljanskih knjigarnah. Znanost in umetnost Simon Jenko: Zbrani spisi. Uredil dr. Jože Olonar, v Ljubljani 1921. Izdala in založila Tiskovna zadruga. 8 pod. Strani 416. Cena 42 K, po pošti 3 K več. V zbirki »Slovenski pisatelji«, kjer Izhaja znamenita Prijateljeva druga izdaja Jurčičevih zbranih spisov, so pravkar izšli tudi Jenkovi zbrani spis!: ne samo pesmi ampak tudi njegovi pripovedni spisi. Tako imamo sedaj celega Jenka. Izdaja obsega tudi Jenkov življenjepis In urednikove opombe posameznim pesmim oziroma spisom. Izdala je enako Učuo opremljena kot ona Junii-čevih spisov. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna utica št. 6. Pokrajina. Celje. Končni rezultat ljudskega štetja v Celju. Vsega civilnega prebivalstva je 6874, med njimi 5698 Slovencev, 195 Srbohrvatov, 93 drugih Slovanov, 845 Nemcev in 43 raznih narodnosti. Jugoslovanskih državljanov je 6349, tujih 307, neodločenih 218. vojaštva 880. Ljudsko žtetjo v Vojniku pri Celju. Govorica, da so se vršile sleparije pri ljudskem štetju v Vodniku, ne odgovarjajo resnici. Popisovalna komisija je poslovala popolnoma v redn. MlitlsterUelna komisija za celjsko cinkamo pride v Celje v četrtek ali petek. Osebna vest. Na lastno prošnjo je stalno upokojen okrajni tajnik pri celjskem okrajnem glavarstvu g. Fran Roš. Učni uspeh ca celJsk! realni gimnaziji je 42% negativca. Popravljalna dela pri kapucinskem mostu se bližajo koncu in bodo v nekaj dneh dogotovljena. Porotniki za P™0 letošnje porotno za sedanje pri celjskem okrožnem sodišču so Izžrebani. Vošnjakova pekama, katera jo bila oblastveno zaprta, ker Je v Itlši stanovala prodajalka »Samopomoči«, ki Je obolela na kozah, je zopet odprta. Cene sladkorju v kockah so se zopet znižale za 2 kron! pri kilogramu, tako, da stane kilogram sedaj 60 K. Upamo pa, da bo šlo še nižje. Drzen rop otroka. Zločin po načinu abruških in alban skih roparjev. Včeraj js bila vsa Ljubljana razburjena. Zgodil se je predrzen, dasi nerodno izpeljan zločin. Ob pol 11 url dopoldne je potrkal na vrata I. razreda vadnice inlad človek, napol delavsko oblečen ter prosil učiteljico gdč. Sajovičevo, naj takoj izpusti iz šole i Tletnega Tončefa Pollakovega, sina tovarnarja Karla Pollaka, da še vidi živega očeta, ki se je z j avtomobilom smrtno ponesrečil. Učiteljica je smatrala moža za Pollakovega delavca ter prošnji brž ustregla. Mož jc vzel fanta za roko ter ga peljal proti glavni pošti. Tam je Izročil postreščku^ grozilno in izsiijevaluo pismo za K. Pollaka. Ropar je 251ctnJ Rudolf Satler, s’n ključavničarja Poiiakove tovarne, rojen v Zapužali pri Št. Vidu nad Ljubljano. Učil se je baje tudi ključavničarstva, oziroma mehani-. toda sam trdi, da je brez poklica. Ropar je zločin tajil, toda pri njem so dobili enako pismo na gospo Keršičevo. Tudi Tonček Pollakov jc v njem takoj spoznal moža, ki ga je odpeljal. Zadnje čase je bilo po Ljubljani razposlanih več fesUjovafalfi in grozilnih pisem. Preiskava bo dognala, ako ni pisec vseh pisem ravno Satler. Sedai se iščejo sokrivci, ki jih je brezdvomno več. Šport in turistika. Drsalna tekma za prvenstvo Jugoslavije ln Slovenije se vrši v nedeljo 20. t. m. na Bohinjskem jezeru. Prvotni razpis v »Športu« št. 4 z dne 22. pr. m. se Je izpopolni! sledeče: Pravico do tetmovanja Imajo le tisu člani športnih društev, kl so Jn g o slovanski državljani; prijavnina se *e naknadno določila k 40 K za osebo, junl-orjl pod 10 let! so prijavnine prosti; prijavni rok se je podaljšal do sobote 19. t. m. Razpisane toSke: Umetno drsanje: 1. Pr. venstvo Jugoslavije In Slovenije; 2. dam. sko prvenstvo; 3. tekma Junlorjev pod 16 leti - Tek: 1. 1000 m, 2. 500 m, 3. Junior.i pod 16 leti 200 m. Natančni razpis priobčuje »Šport« v $t. 4 z dne 22. pr. m. Raz pisane vaja niso težke. Tekme v umetnem drsanju sc more uspešno udeležiti vsak dr-sač, k! obvlada loke naprej, trojko nazaj, vijugo in zanjko naprej. Občni zbor Športnega kluba »Tllrfja«, prvotno določen na 18. t ra. se Je preložil na četrlck 24. t. m. Občni zbor se vrši v verandi hotela »Union« ob 19. uri. Gledališče in glasba? Rijavec angažiran za Ljubljano. Kakor nam poročajo, se Je tenorist Rijavec o prilik! svojega gostovanja v Ljubljani obvezal, da stopi Jeseni, ko so vrne s svoje svetovno turneje, kot reden č!an ansambl ljubljanske opere. Mestno gledališče v Celjn. V nedcijo 20. t. m. popoldne ob po! 17. sc v drugič predstavlja pri znižanih cenah Finžgarjev narodni igrokaz s potjem »Divji lovec*. J. S. Bachov pasijon po cvang. Matevžu. Skušnje za pasijon se vrše v »Slav-čevl« sobi v Narodnem domu in sicer ta teden: za oba moška zbora v četrtek In soboto ob 7, in za oba ženska zbora v petek ob 6. zvečer. Ker se naj pasijon že v kratkem Izvaja, prosim polnoštevilne udležbe pri skušnjah. — Dr. Čerin. k Dva zvezka Rlsto Savlnovlh samo-6pevov je izdala In založila tvrdka Goričar In Leskovšek v Celju. Skladbe toplo priporočamo! Pevsko društvo »Ljubljanski Zvone priporoča v nakup v društveni zalogi :z-ilšle skladbe: Anton Lajovic: »Pesmi samote«, samospevo za en glas s klavirjem ter »Tri moške zbore« E. Adamiča, Rožanca :n Z. Prelovca. Samospevi stanejo 16. K. zbori Kočevje. (AH je kaj takega mogoče.# V nedeljo, 13. t m. popoldne se Jc vrša r restavraciji Delan v Kočevju shod NSS. na katerem Je poslanec A. Brandnor potem, ko ie podal poročilo o situaciji v konstitu-anti, med burnim odobravanjem vseh zborovalcev — tudi komunistov — zahteval razpust nemškega občinskega odbora v Kočevju, kjer Slovenci danes nimajo niti enoga zastopnika. To Je temvečji škandal, ker je znano že danes, da Je bilo v Kočevju kljub temu, da Je bilo popisovaaie v rokah samih nemških komisarjev in da j« »Gottschecr Zeitung« razvila za popisovanje strupeno agitacijo, naštetih približno dve tretjine Slovencev. Velik pogrešek Je, da se tega odbora ni razpustilo že prej, ker ne samo, da ne odgovarja v nacijonalnem oziru — uradovanje n. pr. Je samo nemško — temveč je tudi v gospodarskem oziru popolnoma nezmožen, dočlm se je prav po nepotrebnem, (z samih strankarskih raslo-gov razpustilo veliko slovenskih občinskih odborov. Govornik je napadel tudi vodjo okrajnega glavarstva, ki s svojo pasivnostjo ne samo, da ne pazi na točno Izvršitev; vladnHi naredb o prepovedi nemških zabav, Id so biie izdane kot represalije protf preganjanju koroških Slovencev, temveS se istih colo sam udeležuje. V Kranju le na pustni torek izbruhnil požar v materialnem skladišču državne cestne sekcije. Ker Je bilo v skladiščih poleg 4 tovornih avtomobilov tudi več sodov bencina, olja !n fimeža, je bila velika nevarnost za lesna skladišča tvrdk Dolenc, llajnriliar In sploh zi vsa kolodvorska poslopja. Nevarnost so z velikim pogumom preprečili ognjegasc! iz Kranja, Stražišča in Šenčurja. Reški so tudi 3 sode bencina« Jesenice. Na srečnico so priredili koroški begunci v T*rcarjevl restavraciji lepo uspeil koroški večor z bogatim spo* red trn. Pevci s* peli lepe koroške ln sploh' navadne oesmi. Gmljivo Je opisoval koro-5k b>l župnik dr. /rnejc. Za njim Je govoril Grafenauer. Cisti dobiček 3100 K se Ja razdelil med koroške begunce na Jcscnl-cah.J Vsem kl s1) sodelovali, prisrčna hvala l Diod. Sta kolarskega pomorčnika Janez Cap se Je sankal v družbi z drugimi otroki Pri tem ga je Anton Potočnik, posestnikov sin, sunil tako neperevidno, da se Je pr a ■ vrnil s sank, in sl zlomil levo nogo. Rečica pri Bledu. (Padci s strehe.} Ulčar Josip, lesni delavec pri lesni industrij! »Sava« na Rečici pri Bledu, Je ho tol popraviti s troho na baraki. Zlezel je na streho, visoko kakih 8 m, ali kakor hitro Je stopa z lestve na streho, mu Je vsled ledn zdrsnilo, da Je padel na poleg barake po koncu soječo desko in se pri tem močno poškodoval prsni koJ. PrepeljaJI so ga v bolnico v Ljubljano. L‘olsko pori Ljubljano. Z znanemu uboi Ju v Zupančičevi (Jozlovi) gostilu! nam poročajo, da Je bil pogreb ustreljenega žc-Icsniškega uslužbenca Fr. Bcrnata (vi*. Kcnik) tc',n slovesen. Mučno pa je bflo za tidcleJcnce, da Je župnik motil nagrobni govor. Ko Je namreč nadziratclj Vikt»c Kerš’č iz Zaloga spregovoril v imenu 2a-lezničarjev nekaj tolažljlvlh besed, ga Je žapnlk začel cukati za rokav, čoš: »Pomt« slite, kaj govorite!« Govor je bil popolno-, nu napristranski in nepolitičen Ako so nagroom govori prepovedani, moral bi bit župik govornika na to opozoriti, no pa ga mtiti med govorom. Zgornje Jezersko. Tukajšnji posestnik Anton Tepina Je Sel doma čez dvorišče. Ker so bila tla zledenela, mu Jc spodrsnilo. Padel je tako nesrečno, da sd Je zlo* mil desno nogo in so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Laško. Minul! predpnst nam Je prinesel . Poleg raznih zabav tri plesne prireditve, Prvo Je uprizorila Požarna bramba, prav* zaprav še »FeuenveUr«, ker ima na ob-činskl hiš! še vidno nemški napis in kor Jo še večina njenih članov črno-žoitega duha. Drugi ples Je uprizoril Sokol. Zadnji ples Je dal »Šramel«. Karakteristično za miš trg je, da se Je pri vseh predpustnih prireditvah silno mnogo nemškutarUo. Starih re-, negatov slcef ne bomo več spreobrnili, K žalostno Je, da so na ljubo tem ncmSkutar-rlli tudi naši ljudje — znak, da smo ša vedno hlapci, KDOR JUGOSLOVAN, TA MATICE ČLANI M. Zevaco: Kraljev vitez. Zgodovinski rcuian. (Dalje.) Vojvoda Angouleniski jc šel. — Noge so ga komaj nosile. Njegov ponos in očetovska ljubezen sta krvavela. Cinq-Mars, zaročence Gi-?ele Angoulemske, jc bil odpotoval z lchkomiselno žensko! »Podlež! Oh. podlež!« jc škrtal vojvoda obračajo sc proti (iuiškcnm dvorcu. Našel ga je polnega plemenitašev. Nihče izmed njih ni slutil, da sc nahaja vojvoda GujŠki v Bastilji. Kako pa naj bi zadela takšna usoda moža, ki "ga jc smatrala vsa dežela za jutrišnjega vladarja? Ko je vstopil vojvoda Angou-ICmski, je zavladala med navzočimi čudna zadrega: esi tisti, ki so ga nekdaj pozdravljali pri »Tatinski sraki«, so sc nocoj odmikali od njega. S težavo jc pridržal znanca, ki mu je najprej čestital na osvoboje-nju, nato pa prizanesljivo odkiil resnico: ga so izbrali novega vodjo, gospoda vojvodo Guiškcga, ki sc pravkar pogaja s poslednjimi pristaši zaprtega Condeja; vse da jc pripravljeno za odločilni boj, in jutri pojde vojvoda v Louvre, kamor ga bo spremljalo tisoč plemičev in stotisoč oboroženih meščanov. Angoulčme ni vedel česa reči, ko (e slišal te vesti. Odšel je molče in s povešeno glavo. Na ulici se jc bridko razjokal. Danilo se je. V prvem jutranjem svitu se jc svetilo orožje meščanov, ki so zasedali postojanke. Karel ni mogel gledati teh priprav. Zatekel sc je .v Douphinsko ulico in se zaklenil v dvorec, kjer ga je bil prijel Concini tisto usodno noč, in kjer ga jc čakala zdaj nemara enaka usoda — aretacija na povelje Guiškega, snoči še vojvode, danes morebiti že kralja 1 Izdal ga jc Cinq-Mars, izdal Condč, izdal Guisc; njegov očetovski ponos je bil užaljen na smrt, njegove politične sanje uničene; brez pristašev, brez prijateljev, brez otroka. brez žive duše pod božjim soln-ccm sc je čutil revnejšega od naj-zadnjega berača. Stožilo se mu je po Bastilji In klel je Capcstanga, ker mu jc zabranil samomor. Mnogo ur Jc presedel v brezmejni potrtosti. Ko sc je vzdramil iz tega dušev- nega mrtvila, ga jc obtfojala noč. Toda ni si hotel prižgati s*cče: tema mu je prijala kakor oklep, ki ga jc varoval pred vnanjimi dojmi. Hrup razburkanega mesta jc bil potihnil, in vojvoda si jc dejal: »Prevrat, ki bi ga moral izvršiti jaz, je končan, in moj tekmec žanje njegove uspehe. Guisc sedi v Louvru ter sprejema poklone plemičev, ki so prisegli zvestobo meni... Oh, podleži!« V tej strašni noči je premeril vse svoje življenje, iskal je srečnih minut in štel, koliko jih jc okusil v teh dolgih letih gorja. In čim bolj so oživljali srečni spomini v njegovi 'Hiši. tem razločneje jc gledal pred seboj obraz žene. ki jo je ljubil tako vroče v lepih mladostnih dneh, potem pa jo jc zanemaril in malodane pozabil: obraz Violctte, vojvodinje Angoulemske. Neizrekljiva ganjenost sc ga jc polastila in solze so se mu udrle iz nabreklih oči; ne več solze gneva, ne jedke srage razočaranega častihlepja, nego krepilne solze kesanja in ljubezni, ki je spala tako dolgo pod ruševinami na dnu srca. Njegov duh sc je umiril; upi bodoče sreče so zaigrali pred njim svoj tolažilni ples.. Motel je zaživeti vnovič, povzeti življenje na tistem razpotju, kjer je bil krenil nekdaj grešno za napuhom in častmi! Ta misel jc padla vanj kakor žarek pomladnega solnca v zimsko puščavo. Bogat jc še: milijon premore v gotovini... Nemudoma pojde v Mcudon in skupaj z Vi-oletto hoče iskati Gizelc. Ko bodo spet združeni vsi trije, naj vzame vrag Cinq-Marsa, Guisa, kraljestvo in ostalo: AngoulČme bo pozabil vse ter živel srečno svoji ženi in milemu otrokul Ob treh zjutraj sc je odpravil vojvoda na pot. Misel, da sc je morala Gizcla skriti v Meudonu, ker jc ni niti v Progarski niti v Douphinski ulici, mu ni prišla na um. Pač pa jc vedel z gotovostjo, da najde Violetto v tisti sobi s starinskim pohištvom in obledelimi preprogami, kjer je prebivala tako rada, odkar jo je imel... Ob pol upe tih jc dospel v Mcudon. Sam ne vedoč zakaj, sc je oglasil najprej pri »Tatinski sraki«. Zaspan • hlapec trni Je Odklenil vrata in liitel j zbudit gospodinjo. Nikoleta je prišla, j zavpila na ves glas ter plosnila z I rokami. Angoultme je smehljaje po- gledal ženico, ki mu je bila vdana Iz dna srca. »Nu,« je dejal, »zdi se, da vas moj prihod preseneča, gospa Nikoleta?« »Kako me ne bi, svetlost, saj ste bili vendar v Bastilji! Gotovo vas je kralj Ludvik pomilostil?« »Ne,« jc rekel vojvoda mrklo, »ni me pomilostil, in kakor vse kaže, ne bo poslej niti pomiloščal, uiti zapiral ljudi. Ali zdaj ne gre zame, Ni-kcleta. Prišel sem vas vprašat, kaj se je zgodilo novega v gradu, ko mene ni bilo tu...« »Počakajte, svetlost,« jc dejala Nikoleta vsa zbegana, »potrpite minuto.« In vzdignila jc roke proti nebu ter pustila vojvodo samega v njegovi osuplosti. »Dobri ženici se meša!« je zamrmral AngoulCme, čuteč, kako mu vstajajo v prsih;, hude slutnje. »Ona gotovo še ne ve, da se je Guisc oklical za kralja! Najboljše bo, da krenem naravnost v grad. In če Violctte ni tam?« sc je prekinil z grozo. »Če mi je bilo usojeno tudi to gorje?« Sedel jc na klop, izkušaje sc prepričati, da so strahovi prazni, in hkrati iščoč vzroka, da ne bi šel. »Oh, gotovo jc tam! Toda bolje storim, ako pošljem najprej krčmarico, da jo ona pripravi na mojo vrnitev: njen razum je tako šibak in morda ne bi prenesel nenadne sreče...« Tedaj pa so se odprla vrata ln dvoje žensk je stopilo v izbo. Karla Angoulčmskega je prešinil trepet mogočne, iskrene: radosti. Vstal je, ves bled. ter iztegnil roke; še hip, ln je stisnil na prsi Qizelo, svojo hčer, in Violetto, svojo soprogo! Krčmarica je stala zadaj, brisoč si oči s predpasnikom. Sledila je blažena ura, ki je izbrisala.vse prebito gorje. Ko jc minilo prvo genotje, se je začelo vpraševanje in pripovedovanje b^ez konca in kraja. Vojvoda je vročično razvijal načrte, kako se preselijo čimprejc v varnejši kraj. Cin.-Marsa ni omenil niti z besedo. Gi-zela sama pri sebi je v teh minutah nemara mislila ua Capcstanga, toda izdala se ni. Šele nazadnje je oče namignil nekaj v markizovi nezvestobi, rekoč: »Potolažim le. dete moje. Vse moje, življenje bodi odslej posVečeno vama. Najdem ti uglednega in plemenitega ženina, ki bo vreden tvoje roke.« »Oče,« je odvrnila Gizcla, »dala sem si besedo, da poročim samo tistega, ki bo dovolj pogumen, da se osveti Couciniju za naše skupno trpljenje!« .»To bodi moja skrb!« jc dejal Angoulemc in stisnil zobe. »Maščevani bomo vsi, predvsem pa ona — tvoja mati! Uboga Violetta! Oh, morda sc mi posreči, da ji z ljubeznijo 'in vdanostjo vrnem razum ...« »Poglejte jo, oče! Poglfcjtc ji v oči!« je dejala Gizela. Do tega ternotka je bila izprego-vorila Violetta le tuintam kako besedo. Držala se je skromno, malone plašno, kakor je bila že dolgo njena navada v prisotnosti ljubljenega moža. Vojvoda jc prijel Violetto za roko ter ji pogledal v oči. In zdajci je jel trepetati. Kakšen prevrat se jc bil zgodil v Violctlini glavi? Kaj jc razbilo spone, ki so ji uklepalc um? Kdo ve! Karel Angoulčmski je videl le to, da so dobile ženine oči spet tisto jasno prozornost, ki je znak duševnega zdravja; pred njim je stala Violetta nekdanjih, srečnih dni! Z glasnim vzklikom jc padel vojvoda na kolena. »Ozdravljena!« jc zaječal, pokrivajo njene roke s poljubi. Violetta ga je nežno vzdignila k sebi. Nato sc je ozrla v hčer, ki je molče plakala od vse te nepričakovane sreče, ter ji dejala s skrivnostnim glasom. Mali oglasi. Proda se: D A KRENI KOTLI za vzidat, 7.a perilo kuliatt in prežičerejo so dobijo v trgovini železnine Erjavce — Turk, Ljubljana. Valvazorjev trg 7. 2S8 PRODA SE: 2 pisalni mizi (poltzfetem) 1 nastavek zo stflniSke kredence 1 lestva in prazni zaboj pri Erjavec in Turk, trgovina železnine. Ljubljana, Valvazorjev trg 7. 289 KRASNA STAVBENA PARCELA na Jako lepem prostoru sredi mesta, cesta z veliko prihodnjostjo. Natančne podatke in -cena se izve Sv. Petra cesta 5t. 56. 263 MADRACI UMcbd prvovrstni 'prirna prevlcVa čvfoto | polnjeni s la afrlkansko morsko travo, 1 I garnitura za posteljo K 1150 Iranko povzet-| Js ali proti predplačilu' pošilja »Columbia« * Maribor. Cvetlična ni. 8. 210 LEPA ZBIRKA NOT in prvovrsten glasovir (Konzert-Stutz-Flii-gei) pri A. Kolbi, Javornik 7. 254 NOV RAZMNOŽEVALNI APARAT sOpalograph« predvojno blago in sicer z vsemi zraven pripadajočimi potrebščinami se proda. Ogleda sc v Kolodvorski ulici 5t. 3. dvoršče Ljubljana. 279 SPALNA OPRAVA popolnoma nova iz mehkega lesa ameri-kansko orehovo imitirana se ceno proda. Poizve se pri slikarski in pleskarski tvrdki »Brata Rožič«, Vegova ul. 8. 2H4 LAHKO KOČIJO IN KOLESELJ prodam. Valentin Ačkun sedlar Hrastnik. 2R5 MLIN naprodaj v Badavljah. Cena 800.000 K. Pojasnila daje Matevž Sintič, Ločnica p. Sora. 238 MED (TRČAN) najfinejši namizni za pecivo, garantirano čebeini pitanec kg u 50 K. Pošilja se po pošti ln po železnici. A. Maček, čebelar, Vrhnika. 214 Kupi se: MOSTNO TEHTNICO dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na uprav-ništvo Jugoslavije pod »Mostna tehtnica«. 290 ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen Ringschifl, se kupi, kje pove upravništvo Jugoslavije. 275 KUPIM DOBRO OHRANJEN PIANINO poizvedbe v Vašem upravništvu. Službe: UČENCA s potrebno naobrazbo In poštenih starišev sprejme trgovina špecerijskega blaga m železnine Fran Piceka v Ribnici. Dol. 2*0 VEŠČEGA PISARNIŠKEGA URADNIKA ter izvežbano stojepisko se sprejme. Cenjene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja ln zahtevo plače na upravo Jugoslavije pod št. 282. Razno: IŠČEM TAKOJ PROTI NAGRADI sobo za eno osebo 8 štedilnikom ali brc* njega. Vzamem tudi mesečno sobo. Ponua-be pod »1 Soba« na upravo Jugoslavile. 28? KOMPANJON mlajša moč sc išče, kateri bi razpolagal s večjo svoto denarja, za ie obstoječo trgovino z deželnimi pridelki ln kateri bi «o spoznaj tudi nekaj v lesni trgovini Ponudbe nad »Kompanjon štev iv>« ooštnoleže-ec Ljubljana. -87 Išče se za takoj hlev za 2 konja Ponudbe pod B & F na uprav-ništvo »Jugoslavijo*. Naprodaj jo lepo arondirano s travniki, sadonosniki in gozdom v ugodni legi Savinjske doline. Naslov pove upr. »Jugoslavije*. V trgovini 0. Bernatovič JJnbljaua, Mostni trg 5 je največja zaloga moških in ženskih oblek po nnjnižjih cenah. oblBstveuo poverjeni stavbni Intcner LJUBLJANA, Hilšerjcva ulica štev. 7. Spffljcl. stavbeno podjetje u betonelc, lelezobetonalc In \odnc zgradbe. Izraba vodnih sH. Ift in sli« vseh vrst, od preprctUh do naj-iinejšib nudi vedno v zalogi ’ tovarna klobukov in slamnikov fRANC CERftit v ST05U pošta in žel. postaja Domžale r>, Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter prcob’,(kuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in mt>iernlzirunjc tvrdka Kovačevič i Teržan v Prešernovi ulici Si. 5, kjer se sprejema v sredo in soboto. Najlepše in najcenejše darilo za isako priliko je Moj zverinjak knjižica našim ninilm za zabavo In pouk s 45 slikami in k leni spadajočim besedilom. s= Cene 20 kron. = Dobiva se v Ljubljani: vZveznikiijipnl.MarijinlrisB, v Zvezni tisksrnl, Stari trg 19,t.' edina MHa lalna Šivalnih umu Et«: Isiig Peteline LjubBjana, Iv. Petra nasip 7 Veilttna garancija I Popravila se sprejemajo I v vseh opremah, materija! In izvrSba predvojna) za rodbinsko in obrtno rabo tor vsi posamezni deli za vse sisteme, Igle, olje na drobno in na debelo. Prvorazredno S J EME, Siterico, lrnkuruza, grahorice, preje, mnbari, povrča i originalne njemačke krmno repe dobavlja „NJenieufu" «1. «1., Oaljek. (lajev trg 1. Tel. br. .(103. Brzojav: Sjemenar, Osijek. Ček. post štedL br. 33340. •DnnoaanonaEieBnncsaasacce Gadje gnezdo je najbolj čvrsto slovensko leposlovno