< > I- V) o D -l (/) < -l O Pred močnimi so zajci, pred šibkimi sloni. Ruski pregovor Številka 11 Letnik 54 Cena 1,15 evra e 180,-SIT petek, 22. marca 2002 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Uresničitev razsodbe ustavnega sodišča naj bi se usmerjala po desetih odstotkih. dr. Pavel Apovnik, član predsedstva NSKS ; Za resničen dialog sta =potrebna oba partnerja ^ = Strani 2/3 Ini J t isil irn pi- ro- iko lih i Za SRD „Jepa-Baško jezero” seje minulo nedeljo z otroško prireditvijo „Pokaži, kaj znaš” (sliki) v Le-dincah pričel niz slavnostnih prireditev ob društvenem jubileju - 80-letnici obstoja. Naslednji višek pa bo že na velikonočno nedeljo, ko bo društvo vabilo na slavnostno prireditev ob 25-letnici Tambu-raškega ansambla Loče. Sliki: Franc Sadjak IZ NAŠIH OBČIN Župnijske volitve Proti pričakovanju visoka je bila udeležba v dvojezičnih župnijah. Stran 5 IZ NAŠIH OBČIN Manjkajoči napisi V Slovenjem Plajberku že 26 let čakajo na dvojezične krajevne napise. Stran 7 KULTURA Drama o propadu iluzij Gledališka skupina z Radiš je uprizorila predstavo „Tuja hiša” avtorice Dee Loher. Strani 10/11 ŠPORT Prikaz prizadevnosti Občni zbor SAK je bil v znamenju prikaza široke in uspešne dejavnosti kluba. Stran 15 2 Politika/ Gospodarstvo 3 Politika petek, 22. marca 2002 NAPISI____________________ Na Gradiščanskem ne vidijo težav Na skupnem posvetu narodnostnih sosvetov Slovencev, gradiščanskih Hrvatov, Madžarov in Romov v sredo, 20. marca 2002, v Železnem je bilo v ospredju vprašanje udejanjenja razsodbe ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih. Kot je pokazala razprava, na Gradiščanskem tako manjšinski zastopniki kakor tudi stranke ne računajo s težavami, če bi na osnovi razsodbe prišlo do postavitve dodatnih dvojezičnih napisov. Na Gradiščanskem so že leta 2000, ko je v skladu s posebno uredbo vrsta naselij s hrvaškim in madžarskim prebivalstvom dobila dvojezične krajevne napise, občane dobro pripravili in ustvarili ustrezno ozračje z ustreznimi informacijami. Predsednik NSKS Bernard Sadovnik je glede zaključkov tega posveta označil kot pomembno predvsem to, da so se udeleženci posveta v zadevi dvojezične topografije odločili za skupen predlog Slovencev, gradiščanskih Hrvatov in Madžarov in da so na Gradiščanskem že pripravljeni za uresničitev razsodbe na osnovi 10 odstotkov. Gradiščanska napreduje že za 10 let in se torej na Koroškem lahko učimo od gradiščanske deželne politike, je menil Sadovnik, ki pozdravlja seveda tudi dogovor o sklicu skupne seje vseh narodnostnih sosvetov na Koroškem. Nadalje je Sadovnik opozoril na sprejeto stališče, da naj bi bili na konferenci konsenza, ki jo zvezni kancler dr. Schüssel predvideva za april tega leta, zastopani predstavniki slovenske, hrvaške in madžarske narodne skupnosti in seveda koroške in gradiščanske deželne vlade. Svoje zadovoljstvo je Sadovnik izrazil tudi glede ustanovitve posebne delovne skupine, ki naj bi koordinirala predloge v zvezi z dvojezično topografijo in poleg tega še na področju medijske oskrbe. Pred posvetom je sosvet za slovensko narodno skupnost na posebni seji soglasno sklenil predlog, ki ga je koordinacijski odbor slovenskih osrednjih organizacij pripravil za dodelitev podpor Urada zveznega kanclerja slovenski narodni skupnosti in sicer v skupni vsoti 1,17 milijona evrov. „Odkrit dialog potrebujoartnerja na obeh straneh” Bernard Sadovnik v pogovoru s predstavniki medijev na temo Bilanca NSKS ob polčasu tekoče mandatne dobe predsednik NSKS ni skrival razočaranja nad deželnozborskimi strankami zaradi njihovega odnosa do razsodbe ustavnega sodišča. ■■■predsednik NSKS je pouda-L^ril: „Odkrit dialog potrebuje partnerja na obeh straneh, vendar obstaja trenutno samo en partner. Z naše strani smo ukrenili vse, da v trenutku konfrontacij ni prišlo do dodatne eskalacije. Če stranke nočejo odkritega dialoga, potem naj kar razveljavijo ustavno določilo (Staatszielbestimmung).” Svojo kritiko je še posebej naslovil na FPÖ, ni pa izvzel iz kritike tudi ostalih dveh deželnozborskih strank. „SPÖ in ÖVP sta se sicer verbalno zadržali, ni pa bilo od njiju ofenzivnega prispevka k rešitvi tega vprašanja.” Sadovnik je zavrnil tudi napad predsednika koroških svobodnjakov Strutza, ki je menil, da naj bi osrednji organizaciji zaradi dunajske tiskovne konference skupno s predsednikom Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS) Romedijem Arguintom (prejšnji teden; glej NT 10) odrekli politiki dialoga. Hkrati je menil: „Nočemo obupati. Pripravljeni smo, da načrtno nadaljujemo z našo politiko, in to prav zaradi razvoja, ki gre.v smer Evrope. Uvedel se je evro, pred nami je razširitev EU, ne gre pa podcenjevati kapitala večjezičnosti. Z razliko do strank se mi jasno priznavamo k dvo- in večjezičnosti.” V tem smislu je predsednik NSKS napovedal, da je prihodnost osrednjih organizacij v izob- raževalni ofenzivi, ki naj bi omogočila večjo jezikovno kompetenco. Nadalje je poudaril: „Število prijav za dvojezični pouk dokazuje, da je večinski narod pripravljen sprejemati to jezikovno ponudbo.” Nadalje je kritiziral, da si dvojezične občine „z izjemo dveh ali treh” ne prizadevajo za čezmejna kulturna partnerstva. Poudaril je, da bi taka partnerstva lahko financirali na osnovi nedavno sklenjenega Kulturnega sporazuma, ki sta ga podpisali Avstrija in Slovenija. Še posebej pa je tudi poudaril, da potrebuje narodna skupnost notranje reforme, Sadovnik dobesedno: „Iskati moramo nove Usmerjati se po 10-ih odstotkih Dr. Pavle Apovnik, član predsedstva NSKS, je na bilančni tiskovni konferenci o prvi polovici tekoče mandatne dobe NSKS zavzel obširno stališče do aktualne razprave o dvojezičnih napisih. * povnik vidi v razsodbi potr-ditev kritike, ki sta jo za-# Istopstveni organizaciji koroških Slovencev ves čas izražali, odkar sta bila sprejeta zakon o narodnih skupnostih leta 1976 in uredba leta 1977. Sam je kmalu po sprejetju zakona in uredbe obširno razčlenil odklonilno stališče narodne skupnosti v brošuri: Das Volksgruppengesetz eine Lösung? (Pomeni zakon o narodnih skupnostih rešitev?). Nadalje je Apovnik poudaril: „Tudi ni tako, da bi razsodba ustavnega sodišča z dne 13. decembra 2001 začela motiti čudovit mir v deželi. Zakon o narodnih skupnostih ni bil izraz miru. Želo pozdravljamo razsodbo ustavnega sodišča, ker pojasnuje, da dosedanja določila niso bila v redu.” Še posebej nas veseli, tako dr. Apovnik, da je ustavno sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi razplet pogajanj o državni pogodbi in da 25 %-klavzula ne odgovarja intencijam pogodbenih partnerjev. „Zato ne moremo odstopati od odločitve ustavnega sodišča. Vemo, da je razsodba pravilna in da ni nična, kar sta v okviru ankete potrdila tudi povabljena univerzitetna profesorja kot pravna strokovnjaka. Oba sta poudarila, da je treba razsodbo uresničiti.” Nadalje je Apovnik opozoril, da je uredba iz leta 1977, ki jo je sedaj razveljavilo ustavno sodišče, predvidevala 91 dvojezičnih krajevnih napisov. Od teh jih je trenutno 24 brez dvojezičnih krajevnih tabel: v občini Suha bi morali namestiti 6 dvojezičnih napisov, dejansko pa niso nobenega, v bivši občini Ra-diše manjkata dva, v bivši občini Slovenj Plajberk manjkajo štirje, v bilčovški pa cela vrsta. Apovnik: „Pod takimi pogoji trditi, da ne bo prišlo do nobenega dodatnega dvojezičnega napisa, tako gotovo ne bo šlo. Po razsodbi pričakujemo rešitev, ki bo vsebovala več ko 91 dvojezičnih napisov.” Nadalje je Apovnik pojasnil, da se motijo tisti, ki mislijo, da bi glede dvojezičnih napisov lahko izkoristili ljudsko štetje 2001 v škodo narodni skupnosti oz. v poslabšanje v primerjavi s trenutnim stanjem. „Okvirni sporazum Sveta Evrope, ki ga je ratificirala tudi Avstrija, jasno določa, da do poslabšanj na področju manjšinskih pravic ne sme priti.” Apovnik je omenil tudi predlog univ. prof. Kolonovitsa, po katerem bi lahko namesto nove uredbe izdelali seznam krajev in njihovih slovenskih imen, v katerih naj bi bili napisi dvojezični. Ta seznam krajev z dvojezičnimi napisi naj bi sklenili kot prilogo k zakonu o narodnih skupnostih. „Ta predlog je zelo zanimiv, ker bi se s tem lahko izognili barantanju o procentnih klavzulah,” tako Apovnik. Na vprašanje, po katerih kriterijih naj bi se določil takšen seznam, pa je Apovnik odgovoril: „Usmerjal naj bi se po 10-ih odstotkih, kot to predvideva razsodba ustavnega sodišča." Janko Kulmesch Vodstvo NSKS (z leve: član predsedstva dr. Apovnik, predsednik Sadovnik in osrednji tajnik Wedenig) je obvestilo predstavnike medijev o uspehih in neuspehih ob polčasu tekoče mandatne dobe Narodnega sveta. V ospredju pa je predvsem bilo tudi vprašanje dvojezičnih napisov. Foto: F. wakounig strukture na področju političnega zastopstva. V naslednjih dveh letih želim skupno s predsednikom ZSO ustvariti pogoje za novo za-stopstveno organizacijo, kar pa ne pomeni, da bi v dveh letih že imeli skupno organizacijo.” Ustanovila pa naj bi se v ta namen, tako predsednik NSKS posebna strokovna komisija, ki naj bi bila neodvisna od funkcionarjev osrednjih organizacij. „Na vsak način pa lahko pride do nove za-stopstvene organizacije samo skupno z ZSO,” tako Sadovnik. Uspehi/neuspehi.* In kakšna je bilanca NSKS ob polčasu tekoče mandatne dobe? Kot uspešne postavke je Sadovnik omenil: • dobro sodelovanje z ZSO še posebej z ozirom na dejstvo, da se sprejemajo odločitve v razširjenem Koordinacijskem odboru koroških Slovencev (KOKS) po demokratičnih pravilih igre; • stik z bazo se je po razširjenem KOKS bistveno izboljšal; • sodelovanje v sosvetu: NSKS in ZSO sta se dogovorila, da bosta predsednika osrednjih organizacij vsaki dve leti menjaje prevzela funkcijo predsednika sosveta. Tako bo letos jeseni postal novi predsednik sosveta Sadovnik; • sprejetje ustavnega določila in ratificiranje evropske Listine o regionalnih in manjšinskih jezikih s strani dunajskega parlamenta; • upoštevanje avtohtonih narodnih skupnosti v novem zakonu o ORF; • uresničitev razsodbe ustavnega določila glede dvojezičnega pouka na 4. Ijudskošolski stopnji; • ohranitev dvojezičnih okrajnih sodišč ter delna ohranitev žand-armerijskih postaj in poštnih ura- dov na dvojezičnem ozemlju, pri čemer so manjšinski aspekti igrali še posebej pomembno vlogo. In v čem NSKS po Sadovniko-vem prepričanju ni uspel, ne glede na reakcije, ki jih je v deželi sprožila razsodba ustavnega sodišča v vprašanju dvojezičnih napisov? • Glede potrebne dvojezične kvalifikacije za ravnatelje na dvo- jezičnih šolah ni uspelo doseči konsenzualne rešitve; • glede majhnih šol bo v pogajanjih z deželno in zvezno vlado treba doseči, da se bodo ohranile vsaj šole v starih občinah, kot sta to Slovenji Plajberk in Bela; • slej ko prej nerešeno je tudi vprašanje sosveta za štajerske Slovence. Janko Kulmesch MOST ČEZ LIPICO Začetek zidave jeseni 2003? ■»a spodnji del Podjune bi bil priključek pliberške regije na ^-.avtocesto oz. most čez Lipico (Lipitzbach) življenjsko pomemben - če gre po obljubah deželnega svetnika Dörflerja, naj bi z zidavo mosta zanesljivo začeli že prihodnjo leto jeseni. Vsekakor je preteklo sredo, 20. marca, zagotovil to predstavnikom občin Pliberk in Ruda in poudaril, da je prav tako zagotovljeno financiranje projekta. Te Dörflerjeve izjave sta v pogovoru za NAŠ TEDNIK potrdila tudi pliberški mestni svetnik Jurij Mandl in ruški župan Rudolf Sko-rianc, ki sta sodelovala pri pogovoru z deželnim svetnikom. Hkrati je Mandl poudaril: „Kar zadeva Pliberško občino, ne vidim problemov. Odprto pa je predvsem vprašanje, kako naj bi potekala obvoznica Rude in ali jo bo dežela tudi financirala.” Župan Skorianc je potrdil Mandlove besede. Zanj pride most čez Lipico v poštev samo pod pogojem, da se reši tudi vprašanje obvoznic. Poleg tega še ni rešeno, tako župan Skorianc, vprašanje kolesarske poti v ruškem predelu, „ki se mora prav tako prej rešiti”. Vendar naj bi po Skoriančevih besedah deželni svetnik Dörfler zagotovil, da se bo to vprašanje pravočasno rešilo. Na vprašanje, kako resno je mogoče jemati te Dörflerjeve obljube, sploh, če upoštevamo, da še niso zaključili potrebnih načrtov, pa je ruški župan odgovoril: „Treba jih je jemati resno. To so mi potrdili tudi pristojni uradniki.” Janko Kulmesch SODELOVANJE S SLOVENIJO SGZ gost parlamenta retekli ponedeljek, 18. I—^ marca, je bila delegaci-I ja Slovenske gospodarske zveze na Koroškem (SGZ) pod vodstvom predsednika Wilija Moschitza gost gospodarske komisije slovenskega državnega zbora. Gospodarski komisiji predseduje Feri Horvat, pri pogovoru pa so sodelovali tudi predstavniki obeh slovenskih gospodarskih ministrstev in urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predsednik za zamejske Slovence pristojne parlamentarne komisije Franc Pukšič. Predsednik SGZ NAŠEMU TEDNIKU: „Pogovor je bil v znamenju tesnejšega sodelovanja med SGZ in gospodar- skimi dejavniki v Sloveniji.” V ospredju je bilo vprašanje čezmejnih projektov in njegovega financiranja ter medresorske komisije. Trenutno je ta pod okriljem zunanjega ministrstva, pristojna naj bi bila predvsem za uresničevanje gospodarskega dela Resolucije 1996 o zamejskih Slovencih, sprejete leta 1996 s strani državnega zbora - vendar še doslej ni resnično zaživela. Po besedah predsednika SGZ Moschitza je bil pogovor s parlamentarno komisijo za gospodarstvo „obetaven”. Parlamentarci so izvajanja predstavnikov SGZ zelo podprli, „več pa bo pokazala prihodnost.” Janko Kulmesch 4 Kmetijstvo/Lovstvo ■ 1. aprila 2002 bo pričel veljati novi zakon o kontroli živalskih zdravil. ■ Na vabilo Zadruge-market je kmetom o tem predaval univ. prof. M. Schuh. ■ Odslej lahko kmetje skupno z živinozdravnikom samostojno in kljub temu kontrolirano uporabljajo zdravila. smmm mm Zdrave živale brez nedovoljenih zdravil. To je cilj novega zakona, ki prične veljati 1. aprila. Foto: Kumer Nova zdravstvena služba ■ Zadruga-market je v sodelovanju s podjetjem Likra informirala kmete o novih predpisih glede uporabe zdravil pri živinoreji. V Pliberku je pred kratkim na vabilo Zadruge-market predaval univ. prof. dr. Maximilian Schuh o spremembah v zvezi z novim zakonom o kontroli živalskih zdravil, ki bo začel veljati 1. aprila 2002. Posebej novi zakon določa lastništvo in skladiščenje zdravil, ki jih po zakonu sme „predpisati“ le živinozdravnik (verschreibungspflichtige Medikamente). Za pro- izvajalce zdravil in za lekarne bodo s 1. aprilom pričeli veljati ostrejši predpisi, ki naj bi onemogočili ilegalno uporabo teh zdravil v živinoreji. Kmetje bodo lahko zdravila v okviru nove zdravstvene službe samostojno uporabljali, če bodo lahko dokazal ustrezno osnovno šolanje s kompetentno osebo (npr. z živinozdravnikom). To je pomemben korak, ki bo tudi pri potrošniku zvišal zaupanje. Novi zakon bo kontrolirala „Zdravstena služba za živali“. O novih krmilih pa je kmetom-predaval dr. F. Berger (podjetje Likra). Podrobne informacije o uporabi zdravil v krmi dobite pri naših živinozdravnikih, o krmi pa v Zadrugi-market. Silvo Kumer VARNOST NA KMETIJAH Kako pomembna ja varnost za podjunske in rožanske kmete? ■ Kmečka zavarovalnica (SVB) vsako leto odlikuje najbolj varne kmetije na Koroškem. Kmetije morajo ustrezati strogim varnostnim predpisom, ki so v zadnjih letih pomagale precej znižati nezgode na kmetijah. Letos je SVB odlikovala šest najbolj varnih kmetij, nobena od teh pa ni iz Roža, Podjune ali Zilje. PROŠNJE EU Pripravite podatke ■" Do 15. maja 2002 teče rok za kmetijske prošnje EU (Mehrfachanträge). Svetovalci priporočajo, da kmetje pravočasno pripravijo vso dokumentacijo, vključno z vsemi spremembami in da upoštevajo termine, za katere se je treba s svetovalci osebno govoriti. Klub prijateljev lova odslej s pomlajenim vodstvom ■ Občni zbor je potrdil ek. sv. Frica Kumra za predsednika, podpredsednik pa je dipl. inž. Marjan David. Klub prijateljev lova (KPL), pripraviti. Prav tako pa je bilo v združenje slovenskih lovcev na ospredju občnega zbora, da je Koroškem, je znan po tem, da go- treba razširiti strokovno izobraže-ji zelo dobre stike z zeleno vanje. V preobratu je namreč tudi lov in treba je najti odgovor na mnoga nova vprašanja. Zlasti velja to še za področje ekologije in novi bratovščino v alpsko-jadranskem prostoru, še posebej pa z lovsko bratovščino v Sloveniji. Na te tradicionalno dobre stike je opozoril tudi predsednik ek. sv. Fric Kumer v svojemu delovnemu poročilu, ki ga je podal občnemu zboru KPL pretekli ponedeljek, 18. marca, na sedežu Zveze slovenskih organizacij. V tej zvezi je vodja slovenske lovske bratovščine na Koroškem omenil streljanje treh dežel, ki ga redno prireja KPL. Poleg tega je KPL, ki bo v dveh letih obhajal 40-letnico, soprirejal številne pevske koncerte in lovske maše. Ena izmed osrednjih izpovedi občnega zbora KPL pa je bila, da bo sodelovanje med slovenskimi lovci na obeh straneh meje dobilo s pristopom države na sončni strani Alp k EU novo dimenzijo, na kar se mora KPL pravočasno zakonskih določil, ki se sprejemajo na ravni Evropske unije. Nadalje hoče KPL obnoviti tudi strelsko sekcijo. Novi odbor KPL je pomlajen: predsednik je ostal Fric Kumer, podpredsedniki so dipl. inž. Mar- jan David, Mirko Kelih in Tone Olip, tajnik - Jurij Mandl, namestnik tajnika - dr. Marko Dum-pelnik, blagajničarka - Marica Pradetto, namestnica - Nada Gabriel, strokovna referenta - Valentin Božič star. in Tomi Partl, praporščak (Fahnenträger) - Konrad Mandl, tiskovni referent -Franc Wakounig. - kuj Naši lovci: (z leve) Stanko Kraut, Hanzi Gabriel, Tomi Partl, dr. Marko Dumpelnik, Marjan Kropivnik, predsednik ek. sv. Fric Kumer, Marica Pradetto, Mirko Kelih, Jurij Mandl in Konrad Mandl. Foto: Wakounig Visoka volilna udeležba v dvojezičnih župnijah ■ Župnijski sveti imajo danes v vedno večji meri nalogo, da pomagajo župniku oblikovati versko življenje. Nedeljskih volitev v župnijske svete v 337 koroških župnijah se je udeležilo nad 23 % koroških katoličank in katoličanov (udeležba za vso Avstrijo znaša 21,5 %). V vsej Avstriji je kandidiralo skoraj 40.000 kandidatov. Izvoliti jih je bilo treba okrog 29.000. Več žensk. Zelo visoka je bila volilna udeležba v dvojezičnih župnijah (23,38 %) in je nad koroškim (23,14 %) in avstrijskim povprečjem (21,5 %). Zanimiv je tudi podatek, da je bilo v dvojezičnih župnijah izvoljenih več žensk (50,73 %) kot moških. Na ysem Koroškem pa so ženske v župnijskih svetih še v manjšini (47,96 %). Velika izjema je občina Brdo na Zilji, kjer so bili izvoljeni samo možje. Povprečna starost novih župnijskih svetnikov (1/3 jih je bila prvič izvoljena) pa znaša 33 let. V dvojezičnih župnijah razmerja med slovensko in nemško-govorečimi župnijskimi svetniki ni mogoče natančno ugotoviti, načeloma pa so v tradicionalnih , večjih dvojezičnih župnijah mesta j skorajda enakomerno porazdelje- na. Pogled po župnijah kaže, da pri teh župnijskih volitvah niso vnašali narodnostnih vprašanj, kar ni bilo vedno tako. V vseh župnijah poudarjajo, da iščejo rešitve vedno v konsenzu in da je z izvolitvijo v župnijski svet v prvi vrsti povezano delo. Kratek pogled v nekatere dvojezične župnije: V župniji Dobrla vas so dobili največ glasov Štefan Lesjak, Marija Mohar, Margit Maho in Jozej Haschej. Lesjak bo nastopil že svojo četrto periodo kot predsednik župnijskega sveta in poudarja, da je njegovo vodilo vedno iskanje skupnih vsebin in ciljev. Zato je verjetno dobil tudi četrtič večino. V župniji Pliberk je prišlo do presenečenja. Volitve je dobil Jože Nachbar pred predsednikom župnijskega sveta Matijo Opetnikom. Na naslednjih mestih sta Mathilde Hollauf, Franc Va-leško in Anton Pikalo. Kaže pa, da bodo v Pliberku na skupni predlog ponovno potrdili starega predsednika Opetnika, Nachbar pa bo naprej opravljal župnijske finance. Ta odločitev kaže, da je v tem gremiju dejansko v ospredju konsenzualno delovanje. V Železni Kapli sta dobila največ glasov Rosalia Pirker in Felix Raunjak. Župnik Poldej Zunder pa poudarja, da so volitve le zunanji znak sodelovanja v župniji in da je delo v župnijskem svetu popolnoma na osnovi konsenza. V Šmihelu so dali župljani največje zaupanje zdravnici dr. Heleni Domej, Erhardu Stucku in Karlu Grillu. Prav tako vodi župnijski svet zdravnik v Žitari va-sj, kjer je dobil največ glasov dr. Peter Smolnig. Izredno visoka je bila volilna udeležba v Slovenjem Plajberku. kjer je šlo kar 65 % župljanov na volitve. Največ glasov sta dobila mag. Mirko Lausegger in Lorene Čertov, ki sta že doslej uspešno stala ob strani župniku Poldej Kasslu, ki ima pod okriljem tudi župljane v Bilčovsu. Tam so župljani na prvi dve mesti izvolili Hanzeia Mikulo in Ano Gasser, ki bosta vodila devetčlanski župnijski svet. V župnijah Šentjakob v Rožu, v Ledincah in Šmiklavžu so župljani s svojim župnikom Jurijem Buchom šli drugo pot. Namesto volitev so že od februarja naprej »si V dvojezičnih župnijah je bila volilna udeležba večja kot na ostalem Koroškem in v Avstriji. zbirali osebe, ki so pripravljene sodelovati in pomagati. Na začetku aprila bodo skupno s starim župnijskim svetom določili novega, ki ga bodo sestavili konsenzualno po potrebah in področjih. S tem je zagotovljeno, da bodo v župnijskem svetu le osebe, ki jim je versko delovanje pri srcu. Na sončnih Radišah župljani najbolj zaupajo ženskam, na prvih dveh mestih sta Heidi Lam-pichler in Leni Ogris, šele na tretjem mestu je prvi moški Karl Brenčič. Čeprav je šel splošni trend popolnoma v smer sodelovanja obeh narodnosti v župniji, so tudi še izjeme. V Ločah sta bila od dvanajstih kandidatov dva Slovenca, Folti Kargl in Joško Wrolich. Kaže, da je večina ponovno ignorirala slovenska kandidatia, ki nista prišla med prvih šest. Zdaj obstaja še možnost, da bodo vsaj enega od dveh kooptirali v župnijski svet. Silvo Kumer Hišni sejem pri Polesnigu Inštalaterski mojster Robert Polesnig iz Vogrč vabi tudi letos na svoj že tradicionalni hišni sejem, ki bo od petka, 5. aprila, do sobote, 6. aprila. Na hišnem sejmu si lahko ogledate novosti na področju kurjave, posebno biokurjave. Inštalaterski mojster Robert Polesnig Vogčre - Pliberk 04235 / 41 11 Na Zilji nemška krajevna imena danes živo pričajo, da se je v dolini nekoč v prvi vrsti govorilo slovensko. Pri Čajni/Notsch so prej gotovo le poznali vas Dvorce, iz katere je nastal Wertschach. SERIJA NT. Skupno z Greaeiem Krištofom, ki je v Šentjanžu „z užitkom“ razstavljal nemške prevode slovenskih krajevnih imen, bomo zdaj vsak teden objavili po en napis, ki sam govori zase in ne potrebuje dodatnega komentarja. 1848 NA KOROŠKEM Iz revolucije so nastali župani in občinski sveti H Rožek. Zgodovina je Rožekarje že vedno zelo zanimala, saj živijo na zelo zgodovinskih tleh. Sklicujejo se lahko na najdbe od kamene do halštatske dobe, ki je zajeta v posebnem muzeju prazgodovine, ki ga bodo odprli prav letos vigredi. Tako je kulturno društvo „Markovič“ ob letošnji „Rožanski kulturni vigredi“ povabilo znanega zgodovinarja univ. docenta ddr. Wilhelma Bauma iz Celovca, da je predaval o kmečkih uporih in revoluciji iz I. 1848 na Koroškem. Dogajanja na Koroškem je predavatelj prikazal v luči dogajanja po Evropi, čeprav revolucija na Koroškem in v Avstriji ni uspela, ker je bil liberalni moment preslaboten, da bi se uveljavil namesto starega sistema. Mnogi liberalni so živeli v strahu, da revolucija ne bi odpravila države in se zato niso hoteli udejstvovati nepatriotično. Solidarnost z revolucionarji na Dunaju, v Pragi, Budimpešti in Milanu je bila pomanjkljiva, na Koroškem pa so bili Slovenci razdvojeni. Kmetje, ki bi zaradi svoje številčnosti bili lahko zelo vplivni, so se zadovoljili z zemljiško razbremenitvijo. Friedrich Engels je Slovena-om očital, da jim je 1848 bila ohranitev narodnosti pomembnejša kakor boj za demokracijo: „Ali si revolucionar in vzameš posledice revolucije na znanje, pa naj so, kakršne pač so, ali pa prideš v roke konterrevoluci-ji.“ Sad revolucije so bile volitve županov in občinska avtonomija, za prihodnost je ostal tudi spomin na volitve, ki so bile realizirane šele v 1. Republiki Avstriji. KOROŠKA - SLOVENIJA Prometni vrh H Slovenj gradeč. Prihodnjo sredo, 27. marca, se bodo dopoldne srečali predstavniki občin Slovenj gradeč in Pliberk in bodo razpravljali o skupnem čezme-jenem prometnem načrtu. Ne za šolo, temveč za življenje so se učile... ■ Po 40-ih letih so se v Gospodinjski šoli v Šentrupertu srečale gojenke, ki so v šolskem letu 1961/62 obiskovale šolo. „Ne za šolo, temveč za življenje se učimo“. To je bilo po besedah Rozi Polešnig iz Vogrč geslo in življenjsko vodilo gojenk Gospodinjske šole v Šentrupertu letnika 1961/62. Predzadnjo nedeljo, 10. marca, so se po 40-ih letih spet srečale in se spomnile lepih šolskih let. Poleg praktičnih opravil, kot so to kujahnje, šivanje ali likanje, so šolske sestre skušale položiti gojenkam na srce tudi ljubezen do Boga, bližnjega in svojega naro- da. Pred nedavnim pa so morali v Šentrupertu šolska vrata za vedno' zapreti, ker je bilo premalo gojenk. V šolskem letu 1961/62 šola ni imela takih skrbi, saj je bilo v enem razredu 28 gojenk. 20 od teh jih je prišlo tudi na srečanje v Šentrupert. Tudi šolske sestre s prednico na čelu so se odzvale vabilu. Pri pogovoru pa so lahko ugotovile, da jih je življenje zaneslo v „vse vetrove“ po Koroškem in tudi zunaj meja. Tu- di zunanje so se nekdanje gojenke spremenile, in so morale v tem ali drugem primeru že malo pomisliti, da so se spet prepoznale. Da pa je iz mladih deklet postalo lepo število zglednih, nar-odnozavednih in vernih mamic in sedaj že babic, seveda ni bilo preslišati. Vse prehitro se je iztekel popoldan ob prigrizku, pecivu in kavi. Organizatorka srečanja Rozi Polešnig se je zahvalila vsem za udeležbo in vabila že na srečanje ob naslednji obletnici. Ledince: otroci so pokazali kaj znajo ■ SRD Jepa Baško jezero je vabilo na prvo srečanje v nizu jubilejnih prireditev. ™ya Slovensko prosvetno društ-f vo „Jepa-Baško jezero” se je ZL—minulo nedeljo z otroško prireditvijo „Pokaži, kaj znaš” pričel niz slavnostnih prireditev ob društvenem jubileju - 80-letnici obstoja. Kulturni dom v Ledincah je bil tako dopoldne kakor tudi popoldne k presenečenju organizatorjev nabito poln, kar je bil živ dokaz za prijetno sožitje in medsebojno spoštovanje otrok obeh narodov v tem kraju. Osrčje prireditve je bil popoldanski koncert, ki so ga zelo sproščeno in brezhibno oblikovali otroška skupina „Jepca”, loški vrtec, vrtec Ringa-raja, učenci Glasbene šole ter ljudskih šol Bekštanj, Ledince in Loče. Naslednja posebna prireditev ob društvenem jubileju bo že na velikonočno nedeljo, 31. marca, ko bo SPD „Jepa-Baško jezero” v kulturnem domu v Loqah proslavilo 25-letnico Tamburaškega ansambla Loče. Na prireditvi bodo poleg tamburašev nastopil mdr. Kvintet Smrtnik, Bernarda Fink-Inzko, skupina Fermata z Dunaja idr. Po koncertu pa bo sledil ples z znamenito skupino „Tambečari". Franc Sadjak Iz naših občin Borovlje: politika zaostaja za splošnim razvojem ■ Medtem ko se v občini Borovlje splošno ozračje med narodoma vidno izboljšuje, je v občinski politiki še stanje kot pred 20-imi leti. i > t i ) j i i i Borovlje so podoben primer kot Dobrla vas. V obeh občinah se odnosi med narodnima skupno-stima vidno izboljšujejo, tudi večina je prepoznala pomen dvojezičnosti. V obeh občinah sta zasebna večjezična otroška vrtca Polna, občani se med seboj bolje razumejo, vedno manj je trenj. Toda občinska politiki doslej ni znala slediti razvoju in deloma v narodnostnih vprašanjih zastopa stališče, ki so bila aktualna pred dvajsetimi leti. V Slovenjem Plajberku pa tudi Po 26-ih letih še vedno čakajo na Postavitev dvojezičnih krajevnih napisov, ki bi jih morali tam imeti Po zakonu o narodnih skupnostih. V bivši občini Slovenji Plaj-berk je delež slovensko govorečih občanov danes najmočnejši in je znašal pred priključkom na občino Borovlje še 76,9 %. Frakcijski vodja Volilne skupnosti Borovlje mag. Peter Waldhauser je prepričan, da bo tudi občinska politika v Borovljah prej ko D v. sv. mag. Peter Waldhauser ugotavlja, da se je splošno ozračje v občini izboljšalo. V bivši občini Slovenji Plajberk tudi po 26-ih letih še vedno manjkajo dvojezični krajevni napisi in kažipoti. Foto: Kumer ( SPÖ za ljudsko povpraševanje ■ Kje bo v Škocjanu novi kulturni center, v gostilni pri Rabinu ali pri info-centru? v To vprašanje je v občini pa zidava dvorane pri info-cent-Škocjan eno izmed najbolj pe- ru v Selah. Predvsem SPÖ in rečih in bo tudi na dnevnem re- njen podžupan se zelo zavze-du prihodnje občinske seje, ki mata za varianto Kirchenwirt, bo naslednjo sredo ob 19. uri. Frakcijski vodja GL Milan Wutte Na seji želi SPÖ predlagati, da je mnenja, da se naj izbere ti-naj občani v ljudskem pov- sta varianta, ki je finančno gle-praševanju odločijo o lokaciji, dano najbolj ugodna. O smislu Prva varianta je prezidava biv- ljudskega povpraševanja pa še gostilne pri Rabinu/Kirchen- Wutte dvomi. wirt v centru Škocjana, druga Silvo Kumer slej morala uvideti, da je vodila desetletja zgrešeno politiko in da tudi slovenski narodni skupnosti ni nudila tistih pravic, ki jih bi morali imeti. I/ Slovenjem Plajberku že 26 let zaman čakate na dvojezične napise. Zakaj jih občina ne postavi? WALDHAUSER: Po zakonu o narodnih skupnostih bi morala občina napise že zdavnaj postaviti, toda na ta korak smo do danes zaman čakali. Na žalost je večina v občinski sobi proti, tako da naši številni predlogi, ki smo jih vedno spet vlagali, niso dobili večine. I/ trenutni razpravi je tudi predlog, da naj bi vprašanje topografije rešili na občinski ravni. AH ste istega mnenja? WALDHAUSER: Naš primer kaže, da to ni pametno in da ne privede do rešitve, pa čeprav celo zakon predpisuje dvojezične napise. Upam, da bomo zdaj v naši občini dobili dvojezične napise na osnovi rešitve, ki jo bodo sklenili na zvezni ravni. Dolgoročno pa sem prepričan, da bodo tudi občinski politiki večinskih frakcij v naši občini videli v dvojezičnost obogatitev in bodo spremenili svoje mnenje. Kako bi ocenili trenutno politično ozračje v vaši občini? WALDHAUSER: Med občani se odnosi iz dneva v dan izboljšujejo in je vedno manj predsodkov in vedno več sodelovanja. Za tem razvojem pa so ostali občinski politiki večinskih frakcij, ki deloma še zastopajo stališča, ki so ji zastopali že pred 20-imi leti. Silvo Kumer Občina Borovlje ima 7.675 prebivalcev in meri 117,19 km2. Razpored v občinski sobi: SPÖ -15, FPÖ 6, ÖVP 3, Volina skupnost 2, GVA 1. Župan je Helmut Krainer (SPÖ). Število slovensko govorečih občanov na zadnjih ljudskih štetjih: Nekdanja občina Slovenji Plajberk: 1951 (81,3 %), 1961 (76,4 %), 1971 (76,9 %). Skupna občina Borovlje/Slovenji Plajberk: 1981 (11,2%), 1991 (10%). POVIŠANJE SGSje bila kot edina proti podražitvi vode ■ Šentjakob. V torek, 19. marca, jg občinski svet tržne občine Šentjakob v Rožu razpravljal o letnem proračunu za leto 2001. Dohodki (5,9 mio. evrov / 82,3 mio. šil.) so bili višji kot izdatki, tako da je občina Šentjakob lahko dala skoraj 200.000 evrov v rezervni sklad. Župan Johann Obiltschnio je v tej zvezi poudaril, da občina nima več dolgov, kar je zelo razveseljivo. Posebej je poudaril tudi visoko plačilno moralo v občini, ker 94 % Šentjakobčanov občini redno plačuje svoje dajatve. Šola. Letos avgusta bodo v Podgorjah pričeli obnavljati in prizidavati ljudsko šolo in telovadnico. Z generalnim načrtovanjem za izvedbo del pa je občina poverila dipl. inž. Mikulo in dipl. inž. Dominikusa. Stroški za načrtovanje bodo znašali 116.936,92 evra (neto). Igrišče. Tudi športno igrišče in društvena hiša nogometnega kluba v Šentjakobu sta potrebna obnove, zato je občinski svet sklenil te investicije. Denar bo občina dobila v obliki izrednih dotacij od deželne vlade. Dražja voda. Vodovodna zveza Baško jezero, ki oskrbuje tudi nekatere vasi v občini Šentjakob (Kot, Gorin-čiče, Reka, Sreje in Tešinja), je povišala pristojbino za vodo od 0,91 evra na 1,05 evra (14,50 šil.). Odbornica SGS Micka Miškulnik je v tej zvezi ugotovila, da je povišanje nesorazmerno visoko in gospodarsko neutemeljeno in je zahtevala, da se naj vsaj članom zveze Baško jezero pisno sporočijo vzroki za povišanje. Odbornika Socialnogos-podarske skupnosti Micka Miškulnik in Jozej Sticker sta glasovala proti podražitvi, bila pa sta edina, ki se nista strinjala s podražitvijo. Z glasovi SPÖ (14), FPÖ (5) in ÖVP (2) je občinski svet v Šentjakobu sklenil podražitev, ki pa ne velja za celo občino, ki jo oskrbujeta s pitno vodo še občina in ena vodna zadruga. Mi. 8 Jožefov sejem 2002 JOŽEFOV od 23. do 24. marca v Dobrli vasi SEJEM Banka, ki povezuje Spoštovane bralke, spoštovani bralci! EVRO - novo evropsko valuto smo uvedli, vsi potrebni ukrepi so bili izvedeni, življenje gre naprej. Upamo, da ste bili z našimi nasveti in našim delom zadovoljni. Predvsem se sedaj ljudje ukvarjajo s tem, kako si zagotoviti življenjski standard za penzijo. Vemo, da državna oskrba ne bo več zadostovala, vsak je osebno poklican k temu, da si sam zagotovi svojo prihodnost. Pri tem dajemo na Posojilnici-Bank Podjuna nekaj koristnih nasvetov. Premoženje si lahko privarčujete z vlogami na hranilne knjižice, pa tudi z nakupi vrednostnih papirjev, vsak nalagatelj po svoji pripravljenosti do rizika. Že mesečni nakupi investicijskih skladov v zneskih od 50 evrov naprej privedejo do večjega premoženja, ki je na razpolago za vsevrstne namene. Prepričajte se o najrazličnejših možnostih nalaganja denarja, od hranilne vloge z dobrim obrestovanjem preko nakupa vrednostnih papirjev do življenjskega zavarovanja. Pri tem Vam rad pomaga Vaš svetovalec pri Posojilnici-Bank Podjuna! Naše storitve: • vrednostni papirji • naložbe denarja • življenjsko zavarovanje e vodenje kont • kreditno poslovanje • ELBA, sefi www.pbpodjuna.at tel.: 0 42 36 - 20 76 POSOJILNICA-BANK PODJUNA s sedežem v Dobrli vasi in poslovalnicami v Škocjanu, Sinči vasi in Velikovcu Mein Zuhause. Meine Bank Raiffeisenbank Eberndorf ms Bank www.raikaeberndorf.at mit Bankstellen in Eberndorf, Kühnsdorf, Bad Eisenkappel, St. Kanzian, Tainach Gallizien und Mklauzhof 9 Jožefov sejem 2002 GASTHOF PUCHER ★ ★ ★ • Gutbürgerliche Küche mit eigener Fleischerei • Biergarten • Kinderspielplatz • Komfortzimmer A-9141 EBERNDORF Völkermarkterstr. 8 Tel. 0A2 35I 22 84 WIR PLANEN UND FERTIGEN INDIVIDUELL-NAČRTUJEMO IN IZDELUJEMO INDIVIDUALNO IHRE TISCHLERARBEIT AUS EINER HAND -VAŠA MIZARSKA DELA IZ PRVE ROKE • FENSTER • HAUSTÜREN • INNENTÜREN • FUSSBÖDEN • TREPPEN • KÜCHEN • BADEZIMMEREINRICHTUNGEN • OKNA • HIŠNA VRATA • VRATA • LESENI TLAKI • STOPNICE • KUHINJE • OPREMA ZA KOPALNICE TISCHLEREI / MIZARSTVO, ERSCHEN GMBH & COKG. Gewerbestr. 7 A-9141 Eberndorf tel.: 0 42 36/25 10 faks: 0 42 36/25 10-20 e-mail: ersehen©utanet.at NOTARSKI URAD/NOTARIAT DOBRLA VAS/EBERNDORF NOTAR dr. Walter Mösslacher samostan Dobrla vas, 2. nadstropje Stift Eberndorf, 2. Stock URADNE URE od ponedeljka do četrtka, od 8. do 12.30 in od 14. do 17. ure v petek od 8. do 12.30 in od 14. do 15. ure URADNI DAN Železna Kapla: vsak petek od 9. do 11. ure; Škocjan: vsako drugo sredo v mesecu od 9. do 11. ure AMTSSTUNDEN von Montag bis Donnerstag, von 8 bis 12.30 und von 14 bis 17 Uhr am Freitag von 8 bis 12.30 und von 14 bis 15 Uhr AMTSTAG Bad Eisenkappel: jeden Freitag von 9 bis 11 Uhr; St. Kan-zian: jeden zweiten Mittwoch von 9 bis 11 Uhr telefon: 0 42 36 / 51 51 faks: 0 42 36/51 51-51 LANDMASCHINEN Handel und mobiler Reparaturdienst Josef Lach PUDAB 7, 9141 EBERNDORF/DOBRLA VAS Privat Tel. u. Fax: 0 42 36 / 30 96, Mobil: 0664/15 500 60 10 Rož - Podjuna - Žila Rož - Podjuna - Žila 11 70. list življenjske knjige je minuli torek, 19. marca, prelistal Jože Woschitz iz Gorič. Nekdanjemu knjigovezu v Mohorjevi tiskarni iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Naše čestitke veljajo tudi za god. Za minuli rojstni dan čestitamo tudi Betina Kummer. Vse najboljše, predvsem sreče, uspeha in osebnega zadovoljstva. Pred kratkim je obhajala rojstni dan Kati Osojnik, za kar ji iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta! Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Dini Sitter in Pepci Štornik iz Šentjakoba ter Pepci Mikula iz Podrožce. Vsi ostali člani od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Naslednje voščilo je namenjeno Lenčki Krištof iz Vidre vasi, ki je minuli ponedeljek obhajala rojstni dan. Prijatelji in dobro znanci ji ob tej priložnosti od srca čestitajo in kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V Šentradegundi na Go-renčah je obhajala 97-letnico življenja Gertruds Hirm. Slavljenki ob tem visokem osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo otroci ter vnuki in pravnuki. V Globasnici je slavila 60-let-nico življenja Erika Andrä. Čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. Pri društvu upokojencev v Selah obhajajo osebna slavja Pepca Čertov s Šajde, Joži Oraže z Borovnice in Mici Mak - po domače Mačnikova pri Cerkvi. Vsi ostali člani slavljencem iskreno čestitajo in kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Na Rebrci je pred nedavnim obhajala rojstni dan Pepca Omelko. Iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v "prihodnje. Osebni praznik obhaja te dni Tini Malle iz Železne Kaple. Čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta. ČESTITAMO Prav tako osebni praznik sta obhajala Marija in Herbert Kranjc iz Gorič pri Mohličah. Tudi njima veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Rudolfu Grillitzu iz Lo-vank, Ani Kežar iz Horc in Anamariji Polzer iz Šentpri-moža. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Šmihelu pri Pliberku je obhajal osebni praznik Jože Petrač. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta! Naslednje voščilo je namenjeno Milanu Hriberniku iz Tue na Radišah, ki je včeraj, 21. marca, obhajal rojstni dan. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje SJK. Na Dunaju je Hanni Kvas-nicka, rojena Kulmesch, opravila mojstrski izpit iz vrtnarstva, za kar ji prisrčno čestitamo in želimo obilo uspeha na nadaljnji poklicni poti. Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači. Prav danes, 22. marca, obhaja rojstni dan Franc Starz iz Škocjana. Občinskemu odborniku Gospodarske liste iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje EL. Prav tako danes' 22. marca, praznuje rojstni dan Joži Sticker iz Šentjakoba. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružujeta EL in SJK. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Jožetu Kertu - po domače Krtu iz Konovec, Idi Schließer z Bistrice nad Pliberkom, Leu Granigu iz Celovca, Marku Trampuschu iz Doba, Rihardu Potočniku iz Grabelj pri Pliberku, Mariji Dumpelnik iz Štebna pri Globasnici in Mariji Šranc iz Nonče vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencem na mnoga leta. V Trdaničah je prelistala 60. list življenjske knjige Terezija Grafenauer, po domače Jana-hova. Slavljenki za ta lepi življenjski jubilej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. ČESTITKA TEDNA Jubilej velikega narodnjaka Oil je več let zastopnik Dbekštanjske občine v osrednjem odboru Narodnega sveta, predhodniku Zbora narodnih predstavnikov, prav posebej pa je povezan tudi s samostojnim političnim gibanjem koroških Slovencev. Tako je mdr. večkrat kandidiral za EL Bekštanj, ki jo je več let zastopal tudi v občinskem svetu, in SJK. Prihodnjo nedeljo, 24. marca, bo Rudi Pichler iz Grpič pri Brnci prelistal 70. list življenjske knjige, za kar mu veljajo naše najprisrčnejše čestitke in zahvala. Čestitkam se pridružujejo EL, NSKS in SJK. Rudi Pichler bo prihodnjo nedeljo, 24. marca, slavil 70-letnico. Albert Messner - Rfirjev oče iz Doba v Pliberku se je za vedno poslovil od svojih najdražjih. Bi! je čas, ko žive! pri vas sem jaz. BiH v sreči smo veseli, skupaj vedno smo trpeli. Bog me ločil je od vas, On bo zopet združi! nas! e besede pesnika Valentina' Polanška občutno izpovedo I bolečino, ko se mora človek za vedno posloviti od svojih najdražjih. So pa predvsem tudi izraz velikonočnega sporočila v vsej njegovi pristnosti: Veliki petek, znamenje smrti, nikakor ni zaključek človeške biti. Nasprotno, je v znamenju zmage nad smrtjo, s katero se začne večno življenje. Zavedam se, da ni vedno lahko sprejemati teh osnovnih resnic krščanske tolažbe. Preveč grenka je tugoba v trenutkih poslednjega slovesa, preveč krute so duševne bolečine, ki z odhodom v večnost ostajajo na zemlji - še posebej, ko gre za slovo človeka, ki je bil duša družinskega življenja v neizmerni sreči in ljubezni. Takšen je bil tudi Albert Mes-sner-Rešetar iz Doba pri Pliberku. Popolnoma nepričakovano je ugasnila njegova življenjska luč. Pred komaj enim mesecem je moral, nič hujšega sluteč, v celovško bolnico. Pa so nenadoma ugotovili, da je zadeva dokaj resnejša, kakor so domnevali. Kmalu se je izkazalo, da je vsaka zdravniška umetnost zaman. In tako se je Rešetarjev oče vrnil iz bolnice v domači kraj le še v krsti, potem ko mu je v četrtek, 14. marca, Vsemogočni za vedno zaprl življenjsko knjigo. Luč sveta je Albert Messner zagledal 6. aprila 1926 na domačem domu pri Rešetarju. Bil je sin dobe, ki je bila do njegove generacije nadvse kruta in krivična. Bil je čas, ko je vladalo zločinsko hitlerjanstvo, njegova žrtev pa je bil tudi pokojni Rešetarjev oče. Po zaključenem obisku ljudske šole pri Božjem grobu se je začel učiti za električarja, vendar ga je hitlerjanski režim leta 1943 prisilil, da je kot 17-letni fant zapustil domači kraj in mu služil v Iglavu na Češkem v okviru t.i. „Arbeitsdien-sta”. Nato je postal po sili vojak, sprva v francoskem gorovju Mont Blanca, nato v slovenskih krajih Pivka, Divjača, Postojna in Nanos, kjer so ga ujeli Američani. Vojno ujetništvo je preživel na italijanskem jugu, dokler se ni vse srečno končalo: v svoj preljubljeni domači kraj se je lahko vrnil pred Božičem leta 1946. Sledil je čas ustvarjanja sonca Albert Messner t in veselja. Leta 1950 je sklenil zakonsko zvezo s Krapovo Marijo iz sosednje Vidre vasi. Ustvarila sta si družino s štirimi otroki Sabino, Lojzom, Zalko in Albertom. Bil je svoji družini nadvse skrben, dober in prizadeven oče, ki je poleg zahtevnega dela na domači kmetiji 24 let služil tudi kruh_ pri nekdanjem lesnem podjetju Štefana Trampuša. Zelo pri srcu pa mu ni bila sa-mq domača družina. Bil je tudi mož, ki si je vse svoje življenje vsestransko prizadeval za ploden razvoj narodne skupnosti in svo- jega domačega kraja. Takoj po vrnitvi iz vojnega ujetništva se je vključil v slovensko društveno delo in sodeloval predvsem na gledališkem področju, prav tako pa pri cerkvenem zboru. Zavzemal se je za blagor domačinov tudi kot občinski odbornik nekdanje občine Blato, prav tako pa so mu bili zelo pri srcu domači gasilci. Nad 40 let je bil član njihovega društva, od tega 16 let poveljnik. V njegovi dobi so Dobljani dobili med drugim nov gasilski dom - z dvojezičnim napisom „Aich - Dob”. Njegovemu zgledu sledijo tudi vsi otroci in vnuki, ki so med najprizadevnej-šimi sodelavci slovenskih društev v pliberškem okolju. S pokojnim Rešetarjevim očetom je zapustil svoje najdražje in domačine mož, ki je bil deležen neizmerne ljubezni in spoštovanja. Njegove besede so zvenele umirjeno, premišljeno dobrovoljno, prijazno. Bil je mož poln dobrohotne srčne energije, podoben soncu, katerega svetloba daje žlahtno toplino. Tako so morali občutiti tudi žalni gostje, ki so ga preteklo nedeljo, 17. marca, v nepregledni množici pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopa- lišče v Nonči vasi. Pogrebne obrede in mašo-zadušnico je vodil pliberški dekan mag. Ivan Olip ob asistenci sobratov Simeja Wutte-ja, Petra Stickra in Florjana Zer-goja. V imenu slovenskih kulturnih, političnih in gospodarskih ustanov je spregovoril besede zahvale in slovesa Joško Hudi, v imenu gasilskega društva Dob pa Michael Müller. Pevsko so svečanost olepšali MoPZ „Foltej Hartman”, MePZ „Podjuna” in domači cerkveni pevci. Večer prej so mu ob krsti v pliberški mrtvašnici zapeli tudi libuški matjaževci. Znameniti Goriški slavček -pesnik Simon Gregorčil je zapisal: Umrl je mož, ne, ni umrl! Oči le časne je zaprl, da se po trudu in po boju oddahne v blaženem pokoju. Ne, ni umrl! Duh njegov živi med nami, na delo nas budi in drami! Tako hočemo ohraniti Rešetar-jevega očeta v najlepšem spominu, njegovi žalujoči družini ter 13-im vnukom in trem pravnukom, ki jim je bil dober dedej in pradedej, pa velja naše iskreno sožalje. Janko Kulmesch Radiše: tarna o propadu iluzij tujca v tujini Gledališka skupina ^iš je v režiji Marjana Bevka uprizorila predstavo mlade nemške avtorice Dee Loher „Tuja hiša”. ujec, v danem primeru Makedonec, pride na Zahod, v I konkretnem primeru v Nemčijo, iskat svojo srečo. Prepričan, da z močno voljo in trdim delom lahko uresniči svoje sanje. Želi se nastaniti pri znancu, ki je pred desetletji zbežal iz bivše komunistične Jugoslavije in ki ga ima sam za junaka. Namesto poti v raj se mu le prikaže realnost tujega v tujini, prevara v zakonu in čustvena otopelost. Tudi na realnih tleh Zahoda je delo zgolj način zagotavljanja lastnega preživetja in ne vstopnica v boljši jutri. Pobeg iz bede domačega okolja ni mogoč, prav tako se razblini cilj vrnitve v Makedonijo in prevzem lastnega hotela. Zgodovina domnevnega junaka se izkaže le kot iluzija, ki najbolj bremeni ubežnika iz nekdanje Jugo- slavije samega, za njegovo domačo okolico pa je bila vseskozi utvara. Iskalec sreče na Zahodu mora ob koncu priznati, da je celotno življenje samo dogovor - v ljubezni, zakonu ali pa v delu. Visoki ideali, ki naj bi jih bilo mogoče uresničiti ali z dobro voljo, sli s trdim delom, ali z velikim upanjem, so le utvara. Marco Tolmaier je v vlogi Jane- • ta Sokolova igral sicer zelo zavzeto in prizadevno, vendar je pogosto prekoračil dovoljeno mejo gledališkega pretiravanja. Nužej dieser kot Risto Mihajlov je že zgolj s podobo ustrezal vlogi zga-ranega in utrujenega ubežnika iz eekdanje Jugoslavije, žal pa je bil ejegov nastop včasih precej lesen. Martin Ogris kot Jörg je solidno prikazal nemškega avtomehanika, predanega delu in za- držanega v čustvih, šibka točka je le bila preveč opazna narečna melodija, ki je sicer tudi vsi drugi igralci niso mogli povsem zatajiti. Tamara Woschitz v vlogi Tereze, Ristove žene in postarane skrivne prostitutke je svoji nič kaj lahki vlogi znala vdahniti potrebno mero zagrenjenosti, čustvene odmr-losti in na koncu življenjske resignacije. Hči Rista in Tereze -Sandra Lampichler je zaživeto ustvarila lik mlade Jörgove sopotnice, manjkala pa ji je trpkost za vlogo sicer mlade in prijetne, vendar že pohabljene Agnes. Nataša Thaler kot Nelli sicer po naravi nekoliko plaha, in zadržana je s trudom zaigrala vlogo natakarice, ki Janeta privede do spoznanja o deziluzioniranem odnosu do življenja in partnerske ljubezni. gf T A T E D E N PETEK, 22. marca 18.00-18.30 Utrip kulture SOBOTA, 23. marca 18.00 - 18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 24. marca 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 -18.30 Glasbena PONED., 25. marca 18.00 - 18.30 Kratki stik V o R F TOREK, 26. marca 18.00 - 18.30 Otroški spored SREDA, 27. marca 18.10-19.00 Glasbena mavrica 21.04.-22.00 Večerni spored ČETRTEK, 28. marca 18.00-18.30 Rož - Podjuna-Žila ©©BBEž B)£\K)g NEDELJA, 24. marca 2002 13.30 PONEDELJEK, 25. marca 2002 ORF 2, 4.25_______________ TV SLOVENIJA 115.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Hudi udarci - osebna pričevanja dveh pliberških občanov o tragičnih časih ob koncu druge svetovne vojne in tik po njej • Karibu sana Afrika: otroci ljudske šole v Šmarjeti pomagajo s projektom vrstniku iz Tanzanije • „Srebrna Hemina kolajna”: Flori Jug je prejel visoko odlikovanje Krške škofije za 25-letno pastoralno delo v gališki fari • Začetek vigrednega dela nogometnega prvenstva v koroški ligi: SAK gostuje v Trgu/Feldkir-chen Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE Radio dva od6. do 18. ure tel.: 0463/595353 Dnevni soored od ponedeljka do petka: 6.00-9.00 9.00-12.00 12.07-13.00 13.00- 15.00 15.00- 17.17 17.17-17.30 17.30-18.00 Dobro jutro Sol in poper Žumal, nato glasba 3 krat 3 Klub Radio dva Lepa ura Žumal Naša pesem Naša pesem na Radiu dva... ponedeljek, 25. 3.: Marijine pesmi v Velikem tednu: torek, 26. 3.: Pomlad je tu; sreda, 27. 3.: 25-letnica tamburaškega ansambla Loče; četrtek, 28. 3.: Veliki četrtek v pesmi in besedi; petek, 29. 3.: Zadnji teden pred Veliko nočjo • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku • Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini sobota. 23. marca: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 -13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farant. nedelja. 24. marca 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 -12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. Zajtrk s profilom v nedeljo, 24. marca 2002: • gost v studiu: mag. Christian Salmhofer, vodja koroškega oddelka združenja za podnebje Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure @D £3 ^7 M Petek, 22. marca ČEPIČE Globaški kulturni teden Predavanje: „Miteinander reden - se pogovarjati” Predava: univ. prof. dr. Josef Klingler Čas: ob 19.30 Kraj: v gostišču Juenna Vabita: SKD Globasnica, SRD Edinost Šteben ŠENTPETER Predstava „Nerodna Avguština” in pogovor v družini Pogovor vodita: Sten Vilar in Pavel Zablatnik Čas: ob 18. uri Kraj: v prostorih Zavoda šolskih sester Vabi: Zavod šolskih sester CELOVEC Kontaktna leča Diskusija (člani AKS in SUK diskutirajo z mag. Rudijem Voukom in gosti) Čas: ob 17. uri Kraj: Klagenfurter Ensemble (Südbahngürtel 24) Koncerti: ob 19.30: Scrap Yard; ob 20.45: Groove Cafe: ob 22.15: threefeet smaller ŠKOFIČE Kabaret v nemškem jeziku „Helfried kommt” Nastopa: Christian Hölb- ling-Ogris Čas: ob 19. uri Kraj: v društveni sobi nad Posojilnico Vabita: SRD Edinost Sobota, 23. marca GLOBASNICA Zaključek Globaškega kulturnega praznika 2002 Vigredni koncert Nastopajo: MePZ „Peca”, Oktet „Globaški puebi”, Plesna skupina ljudske šole, MoPZ „Franc Leder-Lesič-jak”, MePZ iz Gorišnice Čas: ob 19.30 Kraj: v ljudski šoli Vabita: SKD Globasnica, SRD Edinost Šteben CELOVEC Kontaktna leča Diskusija (AKS in SUK ,,Izobrazba in šola”) Čas: ob 17.30 Kraj: Klagenfurter Ensemble (Südbahngürtel 24) Koncerti: ob 19.30; Martin Puntigam; ob 21.30: Glet-schaprise: ob 22.45; Psy-cho-path Nedelja, 24. marca BOŽJI GROB Skavtski križev pot Čas: ob 18.30 Kraj: pri Božjem grobu Vabijo: Slovenski koroški skavti in skavtinje Torek, 26. marca ŠENTJANŽ Post Ženske poročajo o osebnih izkušnjah, ko se postijo Čas: ob 19. uri Kraj: vk&k centru Vabi: k&k Sobota, 30. marca RADIŠE Velikonočna baklada Čas: ob približno 22. uri (po cerkveni liturgiji) Zbirališče: pri Kulturnem domu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Radiše Nedelja, 31. marca LOČE 25 let Tamburaškega ansambla Loče Čas: ob 20. uri Nastopajo: Bernarda Fink-Inzko, Gerhard Tischler, Kvintet Smrtnik, Sestre Ur-schitz, Fermata z Dunaja, Rising Sun, Tamburaški ansambel Loče Po koncertu: ples s Tambečari Kraj: v Kulturnem domu Vabita: SKD „Jepa-Baško jezero" Ponedeljek, 1. aprila ŽITARA VAS Komedija „Velikaška norost” Gostuje: Mladinska gledališka skupina KKD Vogrče Čas: ob 11. uri (po sv. maši) Kraj: v Kulturnem domu KUMST Vabi: SRD Trta SELE 15. Mednarodno srečanje ansamblov Sodelujejo: ansambel Francija Zemeta, ansambel Bohpomagej, St. Margarethener Trio, ansambel Frajerji, Die lustige Landpartie, Rečiški kvartet, Mürztal-Piraten, ansambel Tremerski Dukat, Vaški veseljaki, Die Kreuzberger Moderator: Peter Grilliz Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Terki Vabi: Alpski klub Obir ŠMIHEL Predavanje „Puberteta” Predava: mag. Christina Kollienz-Marin Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel RADIŠE Srečanje mladinskih zborov Nastopajo: otroški in mladinski zbori iz Roža, Podjune in Celovca Čas: ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabita: Krščanska kulturna zveza in Slovensko prosvetno društvo Radiše Petek, 5. aprila DOBRLA VAS Koncert - Adi Smolar Čas: ob 20. uri (ob 19.15 koncert predskupine „Jazziks”) Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SRD Srce Nedelja, 7. aprila ŠMIHEL Lutkovna igra .jMizica, pogrni se” Cas: ob 11. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel KOTMARA VAS Vigredni koncert Čas: ob 14.30 Kraj: v ljudski šoli Vabi: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci i VELIKOVEC N Srečanje mladinskih zborov ^ Nastopajo: otroški in mladinski zbori iz Roža, Podjune in Celovca Čas: ob 14.30 Kraj: Neue Burg Vabita: KKZ, PD Lipa v Velikovcu ni _______________________ dr P. o PRIREDITVE, OGLASI Tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje lavistično društvo Slovenije letos priredilo že 25. tek-movanje za Cankarjevo priznanje. To tekmovanje je razdeljeno na dva dela, šolsko in vseslovensko. Na ZG in ZRG za Slovence se je tekmovanja udeležil celotni 3.c-razred (Kugyjev razred). Učenke, učenci in učitelj slovenščine dr. Miha Vrbinc so prebrali in Predelali za 1. tekmovalno stopnjo izbrano delo Branka Gradišnika, Strogo zaupno po Irskem, kajti tematika letošnjega Cankarjevega tekmovanja je bila Dom in svet -Potopisna književnost. Na vseslovensko tekmovanje za srebrno in zlato priznanje se je uvrstilo šest učenk. V soboto, 16. marca, so tekmovale v Slovenj Gradcu (ena učenka v Medvodah), in sicer istočasno z 2.000 drugimi tekmovalci, ki so opravljali testne in spi-sovne naloge o avtorju, njegovem delu, jeziku in besedilnih zvrsteh. Rezultati bodo objavljeni v začetku aprila. Udeležba dijakinj in dijakov Slovenske gimnazije na tekmovanju posebej poudarja vseslovenski vidik te prireditve, na kateri se učenke in učenci skupaj z mentorji ukvarjajo s slovensko besedo, se učijo pristopa do literarnega dela in se urijo v lastni kreativnosti. Udeleženke i/ avli šolskega centra v Slovenj Gradcu: z desne: Nadja Lampichler, Nina Pajk, Milena Merkač, Pia Vrezner, Maja Zdouc Gostišče Juenna išče natakarico za čimprejšnji vstop (ob sobotah, nedeljah ter pred in ob praznikih). Tel.: 04230/271 Dr. Franc Wutti, Borovlje dopust od 23. 3. do 1.4. 2002 27. Božanski izobraževalni teden Sobota, 23. 3., 19.00, pri Cingelcu na Trati, pričevanja o izseljeništvu, prireditelj: SPD Borovlje Nedelja, 24. 3., Trata, gostilna Petritsch-Antonič, Dan domačih jedil v Glinjah Spominska svečanost v Železni Kapli Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora vabi na spominsko svečanost, ki bo v nedeljo, 7. aprila 2002, s pričetkom ob 11. uri na pokopališču v Železni Kapli. Kakor vsako leto se bomo spomnili padlih borcev proti fašizmu in žrtev nacističnega nasilja. Zbrali se bomo ob spomeniku, na katerem je vklesanih 183 'men junakov, ki so darovali življenje v boju za mir in svobodo, za medsebojno spoštovanje in enakopravno sožitje. Spored bo obsegal polaganje vencev, govore, recitacije in nastop Mešanega pevskega zbora SPD „Zarja" iz Železne Kaple. Odvetniška pisarna dr. Valentin Kaki 8. Mai-Str. 20, 9020 Klagenfurt/Celovec išče sekretarko/sekretarja za čimprejšnji vstop • Pogoji: odlično znanje slovenščine in nemščine, Microsoft Word, Microsoft Excel • Zaželeno: znanje angleščine, italijanščine, hrvaščine Prošnje samo v pisni obliki na zgoraj naveden naslov! Informacija o vigrednem seminarju za vzgojiteljice/vzgojitelja in pomočnice/pomočnika v dvojezičnih otroških vrtcih in varstvih ter za dvojezične varuške Beseda, gib, prstne igre, pesmi in drugi pesniški elementi Teme predavanja: • Pomen in uporaba pravljice • Ustvarjanje kratkih tekstov, pesmic in dramatizacija tekstov • Slovenski jezik skozi igro, pesem, ples Predavateljica: Teja Pelicon Weber (Nova Gorica) Kraj: Pastoralni center v Mohorjevi Čas: petek, 22. 3. 2002, od 14. do 17. ure sobota, 23. 3. 2002, od 8. do 13. ure Organizatorji: Urad koroške deželne vlade, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS, Zavod RS za šolstvo Vodi: mag. Lucija Ogorevc-Feinig I ■ AŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: ustvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga «stopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce-- v®c’ Villacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik „ e)ema podpore iz sredstev za pospeševanje arodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politič-o| 9°spodarske in kulturne pravice in interese ovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega stavnega in pravnega reda, zlasti društvenega nih u’ ustavnih in drugih norm, za zaščito narod-. a skupnosti ter na osnovi mednarodnih in med-zavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in- pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetrinj/Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8,1. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostalo inozemstvo 70 evrov; zračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,-SIT. ©Ml w mmm 04239/26 42 v soboto, 23. marca, od 8.30 do 13. ure Predavanje: 0 pomembnosti zgodnjih otroških let Predavateljica: mag. Birgit Zesar v torek, 26. marca, ob 19.30 Predavanje: Križev pot k (ne)znani spiritualnosti Predavatelj: dr. Jože TIH od srede, 27. marca, od 18. ure, do ned., 31. marca, do 13. ure Duhovne vaje za može in žene: „Trije velikonočni dnevi od trpljenja in smrti do Gospodovega vstajenja” Spremljevalec: p. Johannes Scherer OSB Začetek aprila 2002 se zopet začnejo računalniški tečaji. Podrobnejše informacije dobite v Domu v Tinjah. Prijave so nujno potrebne, ker je število udeležencev omejeno na osem oseb. v sredo, 3. aprila, ob 19.30 Predavanje: Saditev in vzgoja vinske trte Predavatelj: inž. Herbert Gartner v četrtek, 4. aprila, ob 19.30 Molitveni shod za duhovne poklice Somaševanje vodi: p. Janz Kor-bus, Sveče v četrtek, 4. aprila, ob 18.30 Odprtje razstave v Mali galeriji: Darovanjski motivi iz Indije v četrtek, 4. aprila, ob 21. uri Odprtje razstave v Veliki galeriji: Umetniška dela - Jiri Škodak, Lužiški Srb v sob., 6. aprila, od 9. do 17. ure Ročno izdelovanje papirja Voditeljica: Cacilia Regouz ROMANJA IN POTOVANJA od torka, 2. aprila, do nedelje, 7. aprila 2002 Romanje in izobraževalno potovanje v Umbrijo ODPADE od torka, 7. maja, do srede, 15. maja 2002 Izobraževalno potovanje v Armenijo Spremljevalca: dr. Jasmine Dum-Tragut in Jože Kopeinig od petka, 10. maja, do srede, 15. maja 2002 Romarski polet v Fatimo in obisk krajev Lizbona, Batal-ha, Alcobaca, Nazare, Tomar in Cimbra Duhovni voditelj: dekan mag. Ivan Olip 14 ODBOJKA_____________ Jutri se prične boj Dobljanov za 3. mesto Članska ekipa SK Zadruga Aich/Dob bo proti koncu sezone še enkrat napela vse moči, saj velja zabeležiti doslej najboljšo prvenstveno uvrstitev v zgodovini kluba. Jutri, v soboto, je namreč na programu prva finalna tekma v nizu „best of 3" med Salzburgom in Dobom. Povratna tekma, ki bo 6. aprila v Pliberku, pa bo hkrati slavnostni zaključek povsem uspešne letošnje sezone Dobljanov. KOLESARJENJE________ Milan - San Remo prvi višek za Petra Wrolicha Prvi sezonski višek za profesionalnega kolesarja iz Loč Petra „Paca" Wrolicha bo dirka v Italiji „Milan - San Remo" (v soboto, 23. marca). To tekmovanje je ena izmed najznamenitejših enodnevnih dirk, na kateri tekmujejo le najmočnejši kolesarji oz. profesionalne kolesarske ekipe. Wrolich, ki gre odlično pripravljen v novo sezono, bo na tem tekmovanju nastopil prvič, njegova pozornost pa bo v prvi vrsti veljala podpori „zvezdi” ekipe Gerolsteiner Davideju Rebelli-nu. „Z njim je klub pridobil prvovrstnega kolesarja, ki mu bo seveda veljala naša osnovna podpora na raznih tekmovanjih,” je dejal Wrolich. Prvič bo tekmoval na 300 kilometrov dolgem tekmovanju „MHan - San Remo"-Peter„Paco” Wrolich. Sport Upanje na „zlato” 2. mesto! Za napredovanje v višji razred bo v tekoči sezoni ob primernem razpletu tako v drugem kakor tudi v prvem razredu zadostovalo celo drugo mesto. ^■^tevilo drugouvrščenih moš-^^tev, ki bodo v prihodnji sezo-^yni zaradi razširitve koroške lige spremljali „prvake” razred više, še ni natančno določeno, kajti odvisno je od raznih dejavnikov oz. posebnih razpletov, predvsem pa od koroških predstavnikov v regionalni ligi. Čim manj jih bo namreč v tekoči sezoni izpadlo, tem više bo število viceprvakov, ki bodo prav tako deležni napredovanja. Vsekakor pa bo drugouvrščeni od obeh podlig do vseh 2. razredov imel vsaj možnost regelacij-ske tekme. S tem je naslov vicepr-vaka postal prav tako zanimiv kakor naslov prvaka in si zaradi tega moštva to podobno močno želijo -mdr. tudi cela vrsta naših moštev. Edino Šmihelčani imajo za cilj naslov prvaka, vse druge ekipe, ki so po jesenskem delu prvenstva blizu vrha lestvice, pa vidijo edino možnost za napredovanje v 2. mestu. To so v 2. razredu E Žvabek, Dobrla vas in DSG Sele, v 1. razredu D pa Rikarja vas. Sezonski cilj naših ostalih ekip pa se v glavnem glasi obstoj (Globasnica, Železna Kapla) oz. napredovanje na lestvici za eno ali drugo mesto (Bilčovs). Franc Sadjak PRVI VIGREDNI KROG PODLIGA VZHOD ■ Bilčovs - Grebinj (v nedeljo ob 15.30): Bilčovščani ne gredo le odlično pripravljeni v vigredni del prvenstva, temveč tudi z dvema novima igralcema - Zwittnigom in Quantschni-gon, ki sta večji del jesenskega dela prvenstva manjkala zaradi poškodb. Čeprav bo na prvi tekmi proti Grebinju manjkal Kavčič (rdeči karton), računajo Bilčovščani z zmago, kajti že jeseni na tujem bi si proti Grebinju zaslužili zmago, vendar jim sreča ni bila naklonjena. mi, na kateri želijo ostati vsaj neporaženi. Ker bo manjkal poškodvani Buchwald in ker je vprašljiv nastop poklicno zadržanega Leopolda Sadjaka, pa Globašani ne bodo mogli nastopiti v najmočnejši postavi. ■ Pokrče - Železna Kapla (v nedeljo ob 15. uri): Oslabljeni bodo na prvi vigredni tekmi morali nastopiti Kapelčani. Medtem ko Klatzer gotovo ne bo mogel igrati, upa trener Reinwald, da bo vsaj ta ali oni rahlo poškodovani igralec do nedelje zopet „fit". 1. RAZRED P ■ Šmihel - Eitweg (v soboto ob 16. uri): Ekipa trenerja Wölbla gre kot veliki favorit v vigredni del prvenstva, jasno da zaradi tega navijači že na prvi tekmi pričakujejo navdušljiv nogomet in prepričljivo zmago svojih fantov. Tudi trener Wölbl računa s tremi točkami - ne glede na dejstvo, da njegova ekipa ne bo mogla nastopiti v najmočnejši postavi. Manjkala bosta namreč poškodovana Buchwald in A. Gros, prav tako tudi Wölbl sam zaradi poškodbe ne bo mogel igrati. Nov v ekipi pa bo Adi Blažej, ki se je pozimi iz Bikarje vasi „preselil” v Šmihel. ■ Rikarja vas - Tinje (v soboto ob 16. uri): Medtem ko sta Rikarjane pozimi zapustila Blažej in Heljezovič, so ju odgovorni kluba nadomestili z dvema mladima ofenzivnima igralcema iz Slovenije: Ovčina in Bauman. Z optimalnim štartom - torej z zmago proti Tinjami - pa hočejo Rikarjani opozoriti nase ter drugim ekipam dati vedeti, da jih v boju za prva mesta naj ne predčasno odpišejo. ■ Globasnica - St. Stefan (v soboto ob 15.30): „Zbrati čimprej toliko točk, da bo moštvo lahko brez pritiska - torej brez nevarnosti izpada - lahko nadaljevala prvenstvo," je dejal trener Globašanov Marjan Sadjak. Prvi korak v ta namen hočejo Globašani storiti že na prvi prvenstveni tek- PODLIGA VZHOD 1. Metnitztal 14 11 0 3 34:13 33 1. 1. Šmihel RAZRED D: 15 11 2 2 34:14 35 2. RAZRED E: 1. Sinča vas 14 9 4 1 2. ASV 14 10 2 2 37:15 32 2. Šentlenart 15 9 3 3 32:18 30 2. Frantschach 14 9 4 1 3. Žrelec 14 9 2 3 30:18 29 3. St. Stefan/L. 15 8 2 5 22:17 26 3. Šentpeter 14 9 1 4 4. A. Wolfsberg 14 7 5 2 26:14 26 4. Vovbre 15 ' 6 7 2 21:10 25 4. Maria Rojach 14 8 3 3 5. Liebenfels 14 7 3 4 27:8 24 5. Žitara vas 15 7 4 4 26:20 25 5. Žvabek 14 8 3 3 6. Grebinj 14 7 2 5 28:20 23 6. Metlova 15 6 5 4 24:14 23 6. Dobrla vas 14 7 3 4 7. Bilčovs 14 5 5 4 17:14 20 7. Rikarja vas 15 6 4 5 19:16 22 7. DSG Sele 14 7 2 5 8. Launsdorf 14 4 4 6 25:31 16 8. Globasnica 15 6 1 8 23:24 19 8. Pliberk II 14 4 5 5 9. Podkrnos 14 4 3 7 15:27 15 9. Eitweg 15 6 1 8 16:25 19 9. Djekše 14 5 1 8 10. Velikovec 14 4 2 8 30:35 14 10. Šentpavel 15 5 2 8 18:20 17 10. Preitenegg 14 3 6 5 11. Šmarjeta 12. Mostič 14 3 4 7 16:29 13 11. Železna Kapla 15 4 4 7 18:25 16 11. Galicija 14 3 3 8 14 3 4 7 16:29 13 12. Tinje 15 5 1 9 20:38 16 12. Reichenfels 14 2 2 10 13. Ruda 14 2 4 8 15:44 10 13. Labot '15 4 1 10 18:26 13 13. St. Margarethen/L. 14 1 5 8 14. Klopinj 14 1 2 11 10:29 5 14. Pokrče 15 3 1 11 11:35 10 14. Važenberk 14 1 2 11 31 31 49:8 24:10 39:22 28 46:19 27 26:19 23:15 26:22 17:22 19:34 25:23 19:30 10:35 10:39 14:49 27 24 23 17 16 15 12 8 8 5 2. RAZRED E ■ Djekše - Žvabek (v nedeljo ob 13. uri): Odlično ozračje vlada v ekipi trenerja Grobelniga, kajti večina igralcev v pripravljalni dobi ni le dobro trenirala, temveč je izboljšala tudi medsebojne odnose. „Sedaj vsi vlečejo za eno vrv, kar zelo pozitivno vpliva na ekipo v celoti," je dejal Grobeinig. Razen poškodovanega Juvana mu bodo na tekmi proti Djekšam vsi igralci na voljo. ■ Maria Rojach - Dobrla vas (v nedeljo ob 15. uri); „Treningi so zaradi družinskih oz. osebnih težav tega ali onega igralca nekoliko trpeli, vendar proti življenjskim usodam ne moremo nič storiti," je o pripravljalni dobi menil trener Dobrolčanov Tinej Lesjak. Kljub temu je moštvo dobro pripravil, kar se je videlo na tej ali oni pripravljalni tekmi. Proti Maria Rojach pa bi bil Lesjak zadovoljen že s točko. ■ Sele - Galicija (v nedeljo ob 15. uri): Selani, ki so proti koncu jesenskega dela prvenstva doživljali poraz za porazom, upajo ob Startu vigrednega prvenstvenega dela_s podobno serijo, vendar v pozitivni obliki. „Če nam bo uspelo dobiti prve vigredne tekme, potem sem prepričan, da se bomo ob koncu potegovali za najvišja mesta na tabeli," je dejal trener Miha Kreutz. Na prvi tekmi proti Galiciji pa mu bo manjkal I. Kelih, ki si še ni popolnoma opomogel od bolezni. • 15. krog (23724. 3. 2002): ASV ■ Šmarjeta, A. Wollsberg -Metnitztal, Velikovec - Žrelec, Mostič - Liebenfels, Bilčovs - Grebinj. Podkrnos - Ruda, Launsdoil • Klopinj e 16. krog (23724. 3.2002): Pokrče - Železna Kapla, Šmihel -Eitweg, Šentpavel - Žitara vas, Globasnica - Sl. Stefan, Rikarja vas - Tinje, Labot - Metlova, Šentlenart - Vovbre • 15. krog (23724.3.2UU2): M. HO|acn - uoona v„ rrantscnau' - St. Margar., Pliberk II - Šentp., Djekše ■ Žvabek, Sele - Galtija, Prehenegg - Važenb., Reichenfels • Sinča vas L iE b n S' o b ie b rc e, ■ S Sl Ri S, S, e S/ va dri 15 ob 15 Sport SLOVENSKI ATLETSKI KLUB S transparentnostjo se viša tudi ugled kluba Redni občni zbor SAK je bil prikaz prizadevnosti odbornikov in uspešnega dela posameznih ekip pa tudi pozitivnega finančnega razvoja. dbor SAK, ki je junija 2001 I 1 prevzel vodstvo kluba, je na svojem rednem občnem zboru podal bilanco svojega še Zel° mladega - devetmesečnega r delovanja. V tem kratkem času je vodstvu kluba uspelo uresničiti 06.0 vrsto lepih ciljev, mdr. na Področju financ. Tako je timu na čelu z govornikom prezidija Francijem Wieserjem uspelo znižati dobski dolg za četrtino - od pribl. 138.000 evrov na 100.000 evrov. Poleg tega je denarni položaj kluba postal za vsakogar transparen-ten’ ..kar je neprecenljivega pome-ua za dober ugled kluba,” je dejal c|an prezidija dipl. inž. Feliks Wie-Ser- Pozitiven razvoj oz. napredo-vanje (mdr. novo ustanovljena no-9ometna akademija) je bilo ^Poznati tudi pri centrih naraščaja, ci9ar obširno poročilo njenega vodje Silva Kumra je prav razgrelo srca poslušalcev. ..Na pravi poti - na poti v regio-nalno ligo - se nahaja članska eki-Pa. v katero je vodstvo kluba v minulih devetih mesecih investiralo Se posebej veliko energije,” pa je 4: Člani prezidija SAK: B. Wakounig, F. Wiesen dipl. inž. F. Wieser (z leve). dejal predsednik Albin Waldhauser ter s tem opozoril na spremenjen sezonski cilj v zadevi članske ekipe. Jeseni se je le-ta namreč glasil še mesto med prvimi tremi, po osvojeni „zimski kroni” pa povišal na naslov prvaka in s tem na napredovanje v regionalno ligo. Prvič je vodstvo kluba predlagalo tudi častne člane (osem), ki jih je občni zbor soglasno potrdil. Pravtako je soglasno je potrdil v sestavu malenkostno spremenjeni novi odbor. Njemu je mdr. čestital tudi predsednik SŠZ Marjan Velik. Franc Sadjak ODBOR SAK: • Prezidij: Franci Wieser (govornik), Benjamin Wakounig, dipl. inž. Feliks Wieser • Ožji odbor: Albin Waldhauser (predsednik), Jože Gregorič, Marko Wieser (podpredsednika), Janko Woschitz (sekcijski vodja), Milan Blažej (blagajnik), Marija Zidej (namestnica blagajnika), Silvo Kumer (tajnik in vodja naraščaja), Tonči Blajs (marketing) • Razširjeni odbor: Allu Ortner (VIP), Michaela Waldhauser (napovedovalka), Martin Hobel, Iva Müller, Irena Malej (naraščaj), Štefan Gregorič, Vinko Wieser (preglednika računov) • Častni predsednik: dr. Zdravko Inzko ČASTNI ČLANI: dr. Roland Grilc, Albert Smrečnik, Štefan Gregorič, Joško Wrolich, Lenart Katz, Matevž Wieser, Nužej Lampichler, Janko Woschitz 1. VIGREDNI KROG Jesenska „bolezen” SAK Čeprav je SAK postal zimski prvak, je bolj ali manj celotno jesen trpel zaradi t.i. „bolezni” poškodovanih igralcev. Ni bilo namreč tekme, na kateri bi trener Jagodič lahko poslal na igrišče najmočnejšo enajsterico. Ta „bolezen” je moštvo zasledovala tudi v pripravljalni dobi, med tem tednom pa se je celo razširila. Tako bodo že na prvi vigredni tekmi proti Trgu manjkali kar štirje ključni igralci, trije od njih (Zanki, Tot, Pate) zaradi poškodb, eden (Kraiger) pa zaradi rdečega kartona. Medtem ko bo Zanki izpadel celotno vigred (strgane vezi v gležnju), upa trener Jagodič, da mu bosta Tot in Pate vsaj na tekmi 2. vigrednega kroga na voljo. Trg/Feldkirchen - SAK v soboto, 23. marca, ob 15. uri v Trgu KOROŠKA LIGA 1.SAK 14 8 5 1 27:11 29 2. Šentandraž 14 9 1 4 32:23 28 3. Nußdorf 14 8 2 4 29:16 26 4. St. Michael/L. 14 7 4 3 28:18 25 5. Treibach 14 8 1 5 20:15 25 6. Lendorf 14 7 4 3 15:10 25 7. Trg/Feldk. 14 6 3 5 21:17 21 8. Landskron 14 6 2 6 23:18 20 9. Marija na Zilji 14 6z2 6 17:22 20 10. Welzenegg 14 5 3 6 14:19 18 11. ATUS Borovlje14 4 2 8 27:24 14 12. Wietersdorf 14 2 4 8 15:33 10 13. Magdalen 14 3 011 13:34 9 14. Breze 14 1 310 9:30 6 Mladi sakovci dajejo klubu dolgoročno perspektivo • 60 mladih nogometašev v starosti med 9 in 12 let ima trenutno Slovenski atletski klub v svojih "eh centrih. Preteklo soboto so se vse ekipe srečale na turnirju prijateljstva. Preteklo soboto so se ekipe S/ u 10 in U 12 srečale na „turnirju p jateljstva“ v Pliberku. Zmagovalec 11 tokrat od vsega začetka jasen aamreč vedno SAK. Kot najmočne Se je na tem prvem srečanju izkaz center SAK Šentprimož, pred F . erčani in Celovčani. V ospredju f J® bito prijateljstvo nogometašev, °do že v nekaj letih, ko bodo v st °stoi skupini pod 14 let, strnjeni er,° močno ekipo. ^ ftijateliske tekmo (pretekli konec tednal: |AKu 19-Žvabek 3:3(0: d ®lci: Klemenjak, Zidej, Waldhauser aozeklMg-SAKUie 0:6(0:- 86^,16 - FC Villach 3:2 0:- "’K U14 - Korotan U 15 1:3(0:: Igirrne SAK ta konec tedna: vaj ^ 19 - BNZ U 17 (v nedeljo ob 16.30 v Vi-d,, /' SAK U 16 - Eitweg (v nedeljo ob 14.45 v ’ 15 va?1), Zrelec/Ebenlal U 14 - SAK (v soboto -oh“:1 v Zrelcu), Globasnica U 10-SAK/I (v pet 016.30 v Globasnici). 2.500. Znanstveniki so dognali, da je trenutno znanih 2.500 različnih vrst bolh. Bolhe so izredno hitre in lahko stokrat hitreje pospešijo svojo hitrost kot na primer avtomobili formule 1. Bolha pa je tudi v stanju, da popije po teži 15 krat več krvi, kot sama tehta. OSEBE & DOGODKI Silvo Kumer Marketza so potrdili Krški škof dr. Alojz Schwarz je te dni za nadaljnjih pet let potrdil dr. Jožeta Marketza za vodjo Slovenskega dušnopastir-skega urada. Doba se bi uradno sicer iztekla šele 31. dr. Jože avgusta letos, Marketz škof pa ja potrdil tudi razširjeno predsedstvo Sodalite-te, ki mu zdaj predseduje pli-berški dekan mag. Ivan Olip, ki je nasledil Jožeta Kopei-niga. Tajnik Sodalitete pa je dr. Jože Mar- mag. Ivan Olip ketz. „Srce“ in čevapčiči Na letošnjem Jožefovem sejmu v Dobrli vasi, ki se bo pričel danes in bo trajal do nedelje, 24. marca, bo domače kulturno društvo „SRD Srce“ imelo pred kulturnim domom svoje stojišče, na katerem bodo servirali čevapčiče in slovenska vina. Predsednik mag. Štefan Kramer bo obiskovalce s svojimi društveniki osebno pogostil in obljublja vrhunsko kakovost. Predsednik bo osebno pogostil obiskovalce letošnjega Jožefovega sejma. Foto: Fera „Bo treba delat..." Smolar s svojimi hiti na Koroškem Adi Smolar 5. 4. 2002 Dobrla vas Po veliki noči, v petek, 5. aprila, bo na Koroškem spet gostoval eden izmed najbolj priljubljenih slovenskih kantav-torjev Adi Smolar. Nastopil je že na Radišah in nekajkrat tudi v koroški prestolnici, tokrat pa se bo ustavil v Dobrli vasi. Lani je v celovškem Mladinskem domu navdušil mlado publiko ob podelitvi bralnih značk, letos pa bo na večernem koncertu predstavil zlasti novo zgoščenko, ki jo je Adi Smolar izdal konec minulega leta. Vsekakor pa ne bodo manjkale uspešnice, kot so to Bognedaj, da bi crknil televizor, Je treba delat ali pa Jaz sem nor. V petek, 5. aprila, bo pred nastopom Adija Smolarja ob 19. uri v Kulturnem domu v Dobrli vasi zaigrala skupina Ja-zziks. Priporočamo, da si pravočasno priskrbite vstopnice. D i 3 :i;NFfWWWMS, ■ Nabolj priljubljeni poštar ■ Najlepša koroška dekleta Poštarji. Znani koroški sov, za njim pa je že bil tednik Kärntner Woche je poštar iz Sinče vase, nek- vigredi med svojimi bralci danji goleador SAK JHer; iskal najbolj priljubljenega mann Lipusch. Preteklo podjunskega poštarja, soboto so zmagovalce Udeležba je bila velika, počastili pri Hafnerju v ob koncu _ pa je zmagal Zgornji vasi pri Zvabeku. poštar iz Žvabeka (pošta Na slavje so prišli tudi žu- Pliberk). Oharlv Beiers- pani spodnje Podjune in dorf je dobil največ gla- čestitali svojim poštarjem. Župani Strauß, Grilc in Visotschnig so čestitali najbolj priljublenemu poštarju Karliju Beiersdorfu (2. z leve) Beiersdorf, ki je tudi nogometni sodnik, pa je s svojo harmoniko skrbel tudi za dobro ozračje. Najlepšo Korošico so izbirali preteklo soboto v Velikovcu. 15 lepotic iz vseh koroških dolin se je potegovalo za naslov „Miss Koroške“. Zmagala pa je 16-letna Bettina Ruttnig iz Šentvida. V Velikovcu v Neue Burg so preteklo soboto izbirali najlepše dekle, zmagala pa je Bettina Ruttnig (slika zg.) Z majhnimi otroki v pričakovanju Velikega veselja RAT DER KÄRNTNER SLOWENEN NARODNI KOROŠKIH OVCI SLOVENCEV Želimo blagoslovljene velikonočne praznike. mt fi! i s Blagoslovljene velikonočne praznike želijo ENOTNA LISTA SKUPNOST JUŽNOKOROŠKIH KMETOV Andrej Wakounig dipl. inž. Stefan Domej Franz-Jožef Smrtnik predsednik zbornični svetnik zbornični svetnik Zvestim naročnikom naših uslug in poslovnim partnerjem vesele velikonočne praznike! VAŠ DOMAČI INŠTALATER 'Štefan Gregorič GesmbH iz Male vasi pri Globasnici tel.: 0 42 30 / 270 t ^ ■ k V, 1 r , 'r/z/v'/ ODVETNIK dr. Branko PERČ 9150 PLIBERK/BLEIBURG 10.-Oktober-Platz 13 Vsem gostom in znancem želi vesele velikonočne praznike 9143 St. Michael/Šmihel 34 telefon (0 42 35) 42 66 Odprto od torka do nedelje od 9. do 2. ure