Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman velja: Za oelo leto predpl&č&n 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr.
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
I
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >',6. uri popoludne.
Štev. 192.
V Ljubljani, v
sredo 23. avgusta 1893.
Letnik: XXI.
Poboj mej francoskimi in italijanskimi delavci v Aigues-Mortesu.
V Italiji vlada veliko pomanjkanje vsled nezdravih gospodarskih razmer. Tega pomanjkanja pa ni kriv prosti narod italijanski sam, ker je marljiv in varčen ter z malim zadovoljen, o čemer se lahko prepričamo pri italijanskih delavcih, ki delujejo pri nas. Vsled neugodnih razmer v domovini hodijo italijanski delavci na tuje s trebuhom za kruhom. Najdemo jih skoro po vsej Evropi, da, celo v severni in južni Ameriki. Domači delavci niso nikjer prav zadovoljni s prihodom italijanskih delavcev, ker močno pritiskajo na plačo. Da so naši domači delavci nevoljni na Italijane, o tem se je vsakdo že lahko prepričal.
Se večja nevolja je drugod. Na Francoskem so že bili prejšnja leta poboji mej domačimi delavci in Italijani. Da, celo iz severne in južne Amerike smo že slišali, da so bili poboji mej domačimi in italijanskimi delavci, katere bi lahko v nekem oziru primerjali s kitajskimi kuli, kateri se tudi rinejo v daljne dežele, če tudi se jih marsikje domačini na vso moč branijo.
Velik poboj je bil mej domačimi in italijanskimi delavci v Aigues-Mortesu na Francoskem. Povod temu poboju je v prvi vrsti le boj za zaslužek, nikakor ne morda kako nasprotje mej Francozi in Italijani kot narodoma. Seststo Italijanov in osemsto Francozov se je ponudilo v delo. Podjetje solin je bilo vsprejelo 450 Italijanov in 150 Francozov. Prvih zaradi tega več, ker so bili mnogo cenejši. Da ni vzelo podjetje samo Italijanov, temu je povod najbrž to, ker ostalih 150 je bilo premladih in šibkih. S tem pa niso bili zadovoljni niti italijanski, niti francoski delavci.
Italijanski delavci so napali tistih 150 vspre-jetih Francozov, da jih odpodč iz dela. To je pa razdražilo Francoze. Vsi francoski delavci, tisti, ki so dobili delo, in tisti, ki ga niso dobili, napadli
so drugi dan italijanske in jih več pobili ali pa ranili. Policija je pa malo pozno posegla vmes, ker je menda bolj držala z domačini, nego s tujci.
Ta dogodek je pa vzbudil silno nevoljo proti Francozom v Italiji. Po vseh italijanskih mestih so demonstracije proti Francozom. V Rimu je politična druhal napala francosko veleposlaništvo. Kakor na Francoskem v Aigues-Mortesu, je tudi tukaj bila policija malo prepozna. Vsi italijanski listi, tudi tisti, ki so dosedaj bili prijazni Franciji, pišejo zoper Francoze. Razburjenost je tako velika, da bi kdo sodil, da pride do vojske. Demonstracije v Italiji pa imajo precej nevaren značaj. Pridružili so se jim razni anarhistični življi. Vlada je kmalu spoznala, da bi njej utegnile biti nevarne, in jih zatorej skuša s silo preprečiti.
Mi ne dvomimo, da se ta stvar v kratkem po-' ravna, ali vendar bode ta dogodek nekoliko pripo-! mogel, da se mej oba naroda zaseje neko sovraštvo. 1 Nekoliko je pa kriva vse te stvari italijanska vlada. Vladni listi so leto za letom zabavljali proti Franciji, in je naravno, da je to vzbujalo neko nasprotje. Da ni tega, bi poboji mej francoskimi in italijanskimi delavci sicer ne bili izostali, ali demonstracije v Italiji bi se ne bile tako razširile in bi ne bile dobile tako nevarnega značaja. Italijanska vlada le žanje, kar je sejala.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. avgusta.
Dvojezični napisi v Brnu. Povedali smo že, na kako čudno stališče se je postavil Mladočeh dr. Stransky zastran uličnih napisov v Brnu. Njegovo stališče je tudi popolnoma v nasprotju s tem, • kar so poprej pisali mladočeški listi. Vsi so bili za to, da se naj pri namestništvu store potrebni koraki, da ukaže mestni občini napraviti dvojezične napise. l)a so Mladočehi nakrat premenili svoje stališče, temu je povod jedino to, da so Staročehi zastran
napisov storili korake pri namestništvu in je upati, da ne brez vspeha. Mladočehi bi pa radi preprečili vspeh staročeške stranke v tej stvari s tem, da se potegujejo za občinske avtonomijo. Boj6 se namreč, da bi ljudstvo se bolj ne oklenilo Staročehov, ko bi kaj dosegli. Mladočehom ni nič na dvojezičnih napisih, pa tudi na občinski avtonomiji ne, temveč pri vsem jih vodi le sovraštvo do Staročehov. Jezi jih, da so jih v tej važni stvari prehiteli. Želeti je, da bi prebivalci dobro spoznali Mladočehe in se bolj oklenili staročeških voditeljev, katerim je res kaj za stvar.
Razdelitev okrajev. Govoreč o Plenerjevem govoru v Hebu, naglaša neki vladni list, da se popolnoma strinja z mnenjem Plenerjevim, da tudi že sedaj ima vlada pravico osnovati okrožno sodišče v Trutnovu. Vlada pa le zaradi tega zahteva, da državni zbor zakon premeni, ker vendar kdo zakon tudi drugače razklada. Vladni list je prepričan, da državni zbor premeni zakon po vladni želji, ker vendar ne bode pustil, da bi deželni zbor češki zlorabil pravico, ki se mu je dala le za to, da more izraziti krajevne želje, v to, da bi izpodkopaval državno organizacijo in administracijo. Ce bi se deželnemu zboru priznala pravica, da s tem, da ne odda mnenja v tej stvari, more ovirati osnovo okrožnega sodišča v Trutnovu, tedaj bi priznala deželnemu zboru pravico v čisto administrativni stvari, kjer še državni zbor nema nobenega vpliva. — Ce je vlada tega mnenja, kakor je ta vladni list, potem stoji že čisto na levičarskem stališču in je le čudno, du se stvar še vleče pred državni zbor. Najbrž ministri neso popolnoma jedini v tej stvari in oficijoini list izraža mnenje le jednega dela ministrov.
Nemške šole v Pragi. Povedali smo že, da imajo Nemci več šol v Pragi, nego jih jim gre po številu otrok. Cehi zahtevajo, da se te šole odpravijo. Vlada se temu še ustavlja, ali Nemci sami se že bojž, da se te šole odpravijo, ker je češko za-htevanje zakonito. Zaradi tega pa glavno glasilo
LISTEK.
Pisma iz Kima.
(Piše Tihomil.)
VII.
(Dalje.)
Ko se v daljavi pred nami iz-za drevja pokaže nerazločno zidovje ter raste in širi in bliža, pospešimo korake, kajti Norba, Norma in Nimfa, stara zgodovinska imena, budč domišljijo, množe radovednost ter lajšajo trudne korake po divji pokrajini, ki se vleče ob kamenitem pogorju. Senčnati gozdi so nekdaj pokrivali rimski Kras, roparske čete so se skrivale po teh volških samotah, dokler ni papež Sikst V. dal obriti teh goličav. Nikjer življenja. nobenega človeškega bivališča, le samotna napajališča za pečinami, kamor zagoreli pastirji v kozjih kožah in visocih dulih priganjajo napajat svojo kocasto drobnico in zvitorepate ščetince, ki pulijo in smukajo med razbeljenim kamenjem redke korenine resnatih trav in zelišč.
Tu smo na Akropoli, starih Volskov mogočni trdnjavi! V zračni višini, na razvalinah skalnate Norbe, katero je zgradil orjaški Herkul ter utrdil z dvojno obrambo kiklopskih skal, ki se še danes opirajo zobu časa ter v dolgem krogu do 40 črev-
ljev visoko venčajo plešasto glavo vojaške Straže. Stari usahneli vodnjaki in podzemeljske jame pričajo, da je tu bival mogočen rod, ki je zginil s površja v teku vekov.
Tudi Norba je bila zapletena v državljanske boje, ki sta jih zanetila dva slavohlepna moža. Lisičji Marij je imel v Norbi svoje pristaše, poniglavi Sulla je poslal svojega generala Emilija Lepida, da maščuje upornost. S pomočjo izdajalcev so sovražne čete udrle v mesto, toda meščani so v obupu za-palili svoje strehe ter se žive pokopali pod pepelom. Od tedaj je Norba razvalina, le kiklopsko obzidje spominja na rimsko Numancijo, katero sedanji ljud nazivlja „civitii la penna".
Nepopisno diven je razgled s te višave po pon-tinskem barju, ki se doli oh šumečem morju razgrinja v bujnih barvah. Razločneje kakor z Monte Cavo obrobljajo nemirni morski valovi panoramo rimskega pomorja od Ancija do Terracine. Kakor beli labodi plavajo ribiški čolni po morski gladini, ob bregovih krševite Sardinije orje morsko ravan ponosni parnik. Kakor čuvaji v pustinji stoje na obrežju stolpi: torre d'Astura, di Forre Verde, di Fogliana, torre Pavla, Moresca, di Cervia, del Fico, Olevola in Badino, pred stoletji stražnice proti Sa-racenom, ki so plenili po spodnji Italiji. V vsakem stolpu je bila mala vojaška posadka, ki je s topovi
odbijala roparske napade. Tu so nekdaj cvetela bogata mesta, rimski cesarji so gradili ob morskih obalih krasne palače, katerih ostanki jasno in glasno govore o minljivosti sveta in njegove sreče. Toda pustimo danes razmišljevanja za drugo priliko in pojdimo v sosedno Normo, ki čepi nekaj streljajev v stran na strmem skalovju.
To mestece, ki broji nekaj nad 2000 stanovalcev, je nastalo pričetkom srednjega veka. Kakor povsod po mestih starega Lacija, so tudi tukaj ozke, kljukaste, potlakane ulice med dvo- iu trinadstrop-nimi sivimi hišami z ozkimi linami in raznimi okraski. Utrujeni vsled večerne utrudljive hoje poiščemo najboljšo lokando, v katero s ceste vodijo strme kamenite stopnjice. Bradat krčmar, ki spominja po vsej svoji vnanjosti na zloglasnega kor-zarja Barbarosso iz 16. stoletja, nas uljudno pelje v drugo, takozvano gospodsko sobo, v kateri je stala in menda še danes stoji črna miza, povoščena s polento in pobarvana s črnim vinom, ki raste po bližnjih brdih. V kotu stoji črviva omara, kamor hišna mati postavlja svoje kuhinjske dišave in zabele, na zidu po klinih in čavljih visš razni čebuljki kot venec okolu neizogibnega Garibaldija, ki srpo gleda izpod gostih obrvij po tujih gostih. Vsa hišna oprava je kazala, da v Normi navadno ne vidijo mnogo tujcev in da nič gospode ne ostane doma,
yf

nemških liberalcev na Češkem »Bohemia" poživlja nemške stariše, da naj ne pošiljajo otrok v zasebne šole ter s tem javnih šol ne spravljajo v nevarnost. Temu nemškemu listu se tako ravnanje nemških starišev zdi nepatrijotično in nepedagogično, poleg tega pa škodljivo v gospodarskem oziru. Seveda nemški stariši najbrž ne bodo poslušali nasvetov liberalnega lista in bodo dajali svoje otroke v tiste šole, kakor so jih dosedaj. Zato pa tudi vse javkanje »Bohemie" ne bode rešilo nepotrebnih nemških razredov.
Grb čeških dežel. Ko je bil cesar prišel v Brno, so Cehi bili dali na češko »Besedo" napraviti grb sestavljen iz grbov Češke, Moravske in Slezije. Policija je pa ukazala ta grb odstraniti. Cehi so se pritožili na namestništvo, ki je odločilo, da se pač lahko za okrašenje rabijo grbi posamičnih kronovin, ali združevati se pa ti grbi v jednega samega ne smejo. Ministerstvo je tudi pritrdilo mnenju namestništva. Čehi so zaradi tega sklenili pritožiti se na državno sodišče, da se stvar konečno odloči, se li tak skupen grb rabiti sme ali ne. Nad lakim grbom se seveda najhuje izpodtikajo nemški liberalci, ki nočejo slišati o kakem zbližanju češke, Moravske ali Slezije bodisi tudi v grbu. Strah pred jedinstvom češkega naroda treh imenovanih kronovin jim pretresa kosti. Zato je pa tudi veliko veselje v nemškem taboru, da se omenjeni grb uporabljati ne pusti.
Aleksander baron Vasilko-Ferecki. Umrl je tajni svetnik Vasilko za mrtvoudom. Od 1867. leta je bil Član gospodske zbornice. V bukovinskem deželnem zboru je zastopal dolgo let kmetijske občine. Nekaj časa je bil celo deželni glavar. Lani se je njegovo ime pogosto imenovalo v prepiru mej deželnim predsednikom grofom Pace in baronom Mustaco. Deželni glavar Vasilko je tedaj potegnil s poslednjim. Zaradi tega dogodka je bil deželni zbor razpuščen in deželni predsednik prestavljen na Dunaj. Po novih volitvah pa Vasilko ni bil več imenovan za deželnega glavarja, če tudi je bil še voljen v deželni zbor. S tega časa se o njem ni več slišalo. Političnega življenja se ni več dosti udeleževal. Ministerski predsednik Taaffe je izrekel svoje sožalje povodom njegove smrti njegovim svojcem. V Berlkonethu ga položč v rodbinsko rakvo. Bumuni zgubili so ž njim odličnega zastopnika v gospodski zbornici in deželnem zboru.
Francoske volitve. Za katoličane izid francoskih volitev nikakor ni ugoden. Posebno katoliški republikanci so hudo poraženi. Ne le, da jih je malo izvoljenih, temveč so pali njih najboljši vodje, kakor Piu, grof Mun. Celo francoski liberalni listi so pričakovali, da bode voljenih kacih 60 katoliških republikancev, ali jih še dvajset ni. Malo manj je nepovoljeu izid volitev za monarhiste, kateri so zgubili več mandatov. Znani Cassagnac pride v ožjo volitev in baje nima dosti upanja, da bi bil voljen. Protisemitje in socijalisti so tudi jako nezadovoljni z volilnim izidom. Poslednji so se nadejali, da spravijo najmanj sto svojcev v zbornico, ali so jih samo 30. Več mož, ki so posebno goreče
razkrivali panamske sleparije, ni več voljenih. Pal je mej drugim tndi Andrieuz. Jasno se je pokaialo, da panamski škandal ni vzel zanpanja republikancem, le Floquet in Clemenceau sta v toliko ob zaupanje, da nista izvoljena pri prvi volitvi in najbrž tudi pri ožji propadeta. Kaka bode prav za prav nova večina, zmerna ali radikalna, o tem odločijo še-le ožje volitve.
Cerkveni letopis.
Dijamantna sv. maša.
V Kanalu vršila se je 20. t. m. redka slavnost dijamantne sv. maše. Daroval jo je Vsegamogočnemu prečast. g. Ant. U k m a r , vpokojeni vikar marija-celjski, sedaj bivajoč v Kanalu. Posvečen bil je 20. avgusta 1833; zlato mašo je praznoval 9. septembra 1883; odlikovan bil je z zlatim križcem 11. septembra 1884.
Slovesno pritrkavanje zvonov v soboto napovedovalo je slovesen dan. Godba, razsvitljava po Kanalu, streljanje, rakete švigajoče v zrak, pričale so v soboto večer, da drugi dan pristopi k oitarju pred 60 leti posvečen mašnik. Ljudstva zbralo se je mnogobrojno ter dokazalo, da ume spoštovati in čislati svoje duhovne pastirje. Vstrajalo je v gosto natlačeni cerkvi od 10. ure do poldne.
Dijamantni mašnik p61 je slovesno sv. mašo z obilo asistenco, še vedno čvrst in krepak, dasi že 861etni častitljivi starček. Propovedoval mu je prečast. g. dekan Franc V i d i c.
Po cerkveni slovesnosti priredila je čč. duhovščina kanalskega dekanata slavljencu, starosti dekanijske duhovščine, slavnosten obed.
Brzojavnih čestitek (med temi prevzvišenega knezo-nadškofa goriškega) dobil je kakih 20, pismenih vse polno. Večkrat zaigrala je Častitljivemu jubilantu solza veselja, iznenadenja, hvaležnosti v očeh. Po pravici!
Da se je pri mizi napivalo, da so mu duhovni sobratje čestitali, mu prosili od Boga še mnogo veselih let na svetu, je omenjati že odveč.
Čast Častiti duhovščini, ki časti zaslužene in odslužene starejše gg. sobrate! . . . Tedaj čast kanalski duhovščini! Slava Kanalcem, ki so tekmovali, da bi dostojno počastili preljubljenega čast. g. Pre-antonija! Čast. g. jubilantu: Še mnogo let!
A. V. K.
Zlata maša.
Lepa slavnost se je vršila dne 21. t. m. v Lescah na Gorenjskem. Preč. gosp. župnik Friderik Hudovernig je slovesno obhajal svojo zlato mašo. Edenintrideset gg. duhovnikov-sobratov ga je spremilo k temu sv. opravilu, pri katerem mu je govoril njegov součenec, tudi zlatomašnik, premil. g. stolni prošt ljubljanski dr. L. Klofutar. V lepih izbranih besedah je razložil slavnostni govornik, zakaj se veseli zlate maše zlatomašnik in njegovi župljani. Ginjenim srcem je poslušalo v obilnem številu zbrano ljudstvo besede govornikove. In kaj bi jih tudi ne, saj deluje preč. gosp. zlatomašnik že nad 27 let v tej župniji. Kako da so mu hvaležni Le-
ako gredo kmetje na polje. Popolnem pa nas iz* nenadi krčmar z neveselo vestjo, da nima pri hiši »ne moke, ne kruha, ne zrna soli", a vsem se je delala vsled posta že tema pred očmi. Po dolgih obravnavah dobimo pri sosedu nasad jajec in hleb neslanega kruha, kar nam je ta dan zaleglo za za-jutrek, kosilo in večerjo. V prvi sobi, ki ni bila pobeljena, odkar so zidarji naredili prostor za vrata, je sedelo okrog vegaste mize čvetero zarujavelih dedcev, ki so pridno namakali v kozarec goste brke ter z glasnim krikom metali ob ploh oguljene karte, na katerih so že davno obledele vse čirečare. A ljudje niso tako divji, kakor so strašni na videz. Kakor bi bil že hodil po gledališkem odru, približa se naši mizi s klobukom pod pazduho in polnim kozarcem na dlani možak, kakeršnega bi bil vesel vsak slikar, ki išče vzora za pristnega Tiburzija. »Prosim, gospoda, operite jezike prahu z rujno kapljo, katero rodi naše trsje, prosim!" Tako in jednako je čvrsti sin volških planin ponujal kozarec v krogu ter vedao dotakal do vrha. Dasi smo morali stiskati oči, ustregel je vendar vsakdo njegovi želji. Po stari slovenski navadi prinesem i jaz na krožniku svoje levice vinskim bratom kozarec z vrhom, da jim vrnemo gostoljubno prijaznost.
Mej tem pa se je zbralo pred lokando na stotine glav radovednih meščanov. Kakor Aleksandrova
falanga so se razvrstili v polukrogu na cesti pod vratmi: v prvi vrsti so stali bosopetci, kazalce držeč med zobmi, na glavah črnosvetlih las poveznjene slamnike in štulaste »kastrolce", skozi katera so na vrheh štrlela vrabja gnezda pisanega kurjega in gosjega perja; za njimi v tesnih vrstah zagoreli mladeniči, iz malih pip val£č goste oblake smrdljivega knastra, v zadnji vrsti radovedno ženstvo z dolgimi uhani in lično ubranimi robci po kostanjevih kitah.
Kakor v slavnostnem sprevodu rimski vojskovodje smo poncsno korakali skozi mesto do zadnje hiše, kjer smo se razstali, želeč si: srečno pot in na svidenje o sv. Nikoli, kakor bi rekel priprost Slovenec brez hudomušnih opazk. Doli v podnožju do 1000 črevljev navpičnega skalovja leži v močvirju v štirikotu obzidano zapuščeno mesto Nimfa, Pompeji srednjega veka. Trava raste po ulicah, zimzelen in druga ujedna zelišča ovijajo se po zidovju osamelih hiš, visoko gori v linah vitkega stolpa nekdanje stolne cerkve so se vkoreninili razni mahovi. Kakor bi gorelo za petami, drseli smo po drčah med starikavimi oljkami navzdoli.
Tu stoje bajeslovne razvaline starodavne Nimfe; stolpi, zvoniki, cerkve in hiše brez vrat, oken in streh se tajnostno in otožno vrstč ob potoku Nim-feju, ki veselo priskače iz bližnjega ribnika ter skozi
ščani' aa njegov obilni trud,, so lepo- pokazali ta slavnostni dan, ko se je cela Japnija oblekla v lepo svatovako oblačilo. V predvečer je bila razsvitljava po celi žnpniji in v znamenje' hvaležnosti so podarili župljani zlatom&šniku dragocen madot plašč ter mu izročili krasno diplomo častnega občanstva, katero je aelo okusno izdelal domači učitelj gospodi Simon. Bog živi in ohrani gospoda zlatomašnika še mnogo let!
Cerkveni shod pri Novi Štifti« na DoUnjskem.
Veselo smo praznovali praznik Vel. Šmarna. Vreme jef bilo ugodno in ljudstva se je zbralo od vseh stranij v obilnem številu. Zelo prostrana romarska cerkev ni mogla v svoje osrčje sprejeti vseh romarjev, ki so prišli častit našo preljubo Gospo. Sv. maši sta se vršili prva ob 6. uri, druga pa, slovesna, ob 10. uri,, pri kateri je sodeloval pevski zbor župnije sodraške pod vodstvom organista g. J. Cimermana. Izmed drugih pesnij naj omenimo le latinske maše, katera je res lepo vspevala. Vrhu tega so nam pevci zapeli lepo število slovenskih svetih pesmij, ki so med darovanjem blagoglasno donele po velikanskej cerkvi. Smemo jih po pravici staviti sosednim faram v vzgled. Lepa hvala za Vaš trud, častiti pevci, in Bog Vam daj še tacega vspeha.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. avgusta.
(Beneški gostje.) Včeraj so prišli »ogledat si prvostolnico slovensko belo Ljubljano" trije gospodje duhovniki, Slovenci benečanski, č. gospod Evgen Blanchini, vodja v sirotišnici v Vidmu, č. gospod Franc Skaunik, župnik pri Sv. Lenartu pri Čedadu in č. g. Ivan Zdravlič, kapelan v Oblici (fare Sv. Lenarta). Občujoč ž njimi smo se prepričali, da občudovanja vredna požrtvovalnost duhovščine slovenske na Beneškem brez dvojbe ohrani Slovence vkljub vsemu rovanju laške vlade in njenih pomočnikov: advokatov, profesorjev in učiteljev. Laški framason je tudi tam najhujši nasprotnik Slovencem. Duhovščino slovensko tudi tam kar brez razločka imenujejo „nemici della patria", ali recimo po naški: »brezdomovinei"; tudi tam je ljubezen in spoštovanje, ki veže ljudstvo z duhovnikom, narodnosti največja opora, in tudi tam skušajo liberalni Lahi raztrgati to vez. — Naukov je iz tega dovolj za nas, da se z vsemi silami bojujemo proti naj-gorjemu sovražniku Slovenstva — proti 1 i b e r a • 1 i z m u.
(Domači pešpolk) se odpelje jutri dne 24. t. m. ob uri po noči s posebnim vlakom iz Ljubljane k velikim vojaškim vajam na Ogersko. Po končanih vajah pojde na novo mu odločeno mesto v Celovec, kjer bodo zlasti koroški Slovenci naše rojake gotovo z veseljem sprejeli. Naj blagoslov božji povsod spremlja naše hrabre junake!
(»Rodoljub" o katoliškem shodu v Novem Mestu) piše tako-le: »Novomeški shod ka-toliško-političnega društva." Dne 6. avgusta vršil se je v Novem Mestu neke vrste kato-
mestno obzidje skrivnostno mrmrii v senci nepro-dirnega zelenja med vrtovi divjih cvetic pozabljene pravljice o Saracenih, o četah mogočnega Barba-rosse, vojvode Albe in ponosnega Kolone. Nepopisen je vtis v tej samoti, kjer se lahna sapa od morske strani poigrava z vršiči zlatic, kamelic, narcis in divjih trt, kjer zvedavi martinček šviga med gostim bršljanom, ki se ovija po razpokanem zidovju ter gori v stolpih vihra v zraku kakor zelenorudeče zastave, katere je razvila zgodnja pomlad pod južnim obnebjem. Domišljija si slika duhove, povodne može in zlatolase vile, ki vstajajo iz gostih grmov med razvalinami, iz temnih tolmunov med visokim bič-jem v šumečem Nimfeju ter se šetajo po ozkih ulicah, katere je prerasla trava in praprot.
Zgodovina mesta Nimfe je temna. V starem veku je ob viru potoka baje stal tempelj Nimf, od katerih bi bilo mesto dobilo ime. Na grobljah starega svetišča je bila zgrajena cerkev sv. Mihela, leta 1216 je Ugolino Conti zgradil cerkev S. Maria del Mirteto. V 12. stoletju so bili Frangipani gospodje mesta in meseca septembra 1159 je bil tukaj izvoljen papežem Aleksander III. Koncem 13. stoletja je gospodovala v Nimli mogočna družina Gae-tauov. Iz 15. stoletja viri molč^ o Nimfi, skoraj gotovo so že ta čas človeška bivališča stala prazna in pusta.
liški shod. Zbralo se je primeroma prav mnogo ljudij, a vspeha ta shod vendar ne bo imel. Zboro-valci so se precej dolgočasili. Govorilo se je sicer mnogo, a tako pusto in nezanimivo, da ni nihče maral poslušati. Jedro vseh dolgih govorov je bilo: Vera je v nevarnosti, in ker ljudje vedo, da to ni res, zato so z glavami majali in se vračali domov, kakor da so bili na žegnjanju, katero je dež pokvaril."
(Podružnica „Slov. planinskega društva") se je osnovala v Kamniku. — Pravila je vlada že potrdila.
(Iz Leskovea) 21. avg. Streljanje je popolno nehalo. Topničarji so tukaj le še tisti, ki so pripravljali za streljanje, in zdaj pospravljajo.— Konjska bolezen je pri kraju; razširja se pa griža med ljudmi; danes imamo pet mrličev. Huda suša, sparjena voda in nezrelo sadje veliko pripomaga k tej bolezni. — Ker ni kruha, sega vse po nezrelem sadju, ki ga je res mnogo, posebno sliv.
(Od Sv. Gregorja.) Bolj zdravega kraja težko najdeš, kakor je pri nas! Para šteje 1163 prebivalcev in mrličev imamo letos samo 6. — Iz naše fare je šlo okoli 30 ljudij v Ameriko. Vsi pošiljajo še precej denarja domov. Zdaj se pa pritožujejo, da so jim zmanjšali plačilo, nekateri so celo brez dela! Pritožujejo se tudi v pismih, da niso varni življenja. Tako je pisal dne 19. avgusta neki mož svoji ženi, da so ga Angleži napidli in mu vzeli denar, komaj je življenje rešil. Nekega voznika pa so ubili. Žalostne so torej razmere za naše uboge delavce, vendar upajo, da se bo kmalu na bolje obrnilo !
(Slepar.) Iz Zagorja za Savo, 21. avg.: Pretekli teden bil je tu nekdo, ki se je predstavljal v lepi hrvaščini kot zagrebški abiturijent, nosil je tamburaško čepico, a kazal se je izbornega „rodo-Ijuba-Slovana". Njegova duša je plamtela v ljubezni do Slovencev in kipela pobratimstva, sklenjenega mej slovenskimi in hrvatskimi abiturijenti po sklepu zadnjega šolskega leta. Nemške besede ni izprego-voril nobene! Prvi poset svoj je hotel nakloniti našemu čast. g. župniku, katerega pa ni bilo doma. Tedaj se je odločil za Medvedovo gostilno, kjer je prenočeval, zajutrkoval in — pobegnil. Tudi v Litiji |e bival dva dni, pripravljal celo nekak koncert, a istotako z računom neporavnanim — izginil.
(Iz Vipave.) Pri zadnji seji vipavskih gasilcev sta bila enoglasno izvoljena častnima članoma blag. gg. Henrik Hohn, vodja predilnice v Ajdovščini, in Hrabroslav Perne, nadučitelj v Šturji, zaradi njunih zaslug. Oba gg. sta društvo zdatno podpirala, kjer in kadar sta mogla.
(Toča.) Preteklo nedeljo 20. t. m. zvečer je huda toča pobila po šmartinski fari pri Litiji. Zadela ie vasi: St. Jurij, Breg, Gradiše, Jablanske Laze, Jablanski potok, Zelene, Dovzivrh, Cerovca itd. Prizadete so tudi fare: Vače, Sava in Polšnik.
(Solkanska afera.) Iz Gorice: Solkanska afera glede napada na Goričane je na dnevnem redu. Preiskava se vrši z največjo strogostjo že drugi teden ali zločincev ne morejo zaslediti v Solkanu; občina je pod policijskim nadzorstvom. Vse okoliščine kažejo na to, da so se dotični iredentovci opiti vrača-
Nad vratmi starega močnega gradu se čita napis, da je Frančišek Gaetani, vojvoda v Sermo-neti in gospod v Nimfi, zgradil leta 1765 mlin ob ribniku v staro zgradbo iz srednjega veka. Ropo-tanje mlinskih koles, katera goni potok Nimfej takoj ob izviru, moti grobno tišino, ki vlada v tem pozabljenem mestu. Po širjavi mesta in številu raz-palih hiš smem soditi, da je osem do deset tisoč ljudij stanovalo v mestnem obzidju. Od šestih cerkvi sta dve še dobro ohranjeni. Prva stoji zunaj starega mesta, obrastena do vrha z zimzelenom. Vsa bazilika je okrašena s fresko-slikami iz življenja svetega Janeza Krstnika. Na levi strani od vhoda je obglavljenje sv. Janeza. Sekira je ločila glavo od telesa, rabelj, Herodova hči s tovarišicami stoje resnih in besnih obrazov na morišču, truplo klečečega svetnika iiteguje roke, kakor bi hotelo pobrati krvavečo glavo, ki leži na tleh; jedno oko je zatisnila smrt, drugo je na pol odprto . . . Veličastna, a strašna smrt, ki med tihimi stenami toliko silneje vpliva na živo domišljijo in dovzetno sree. V drugi cerkvi namesto mozaičnih arabesk žive, pisane cvetice pokrivajo tla, po steni pa se v solnčnih žarkih, ki padajo skozi line in strop, gibljejo resne podobe ev. Ksista, Ceiarija, Lavrencija in drugih.
(Dalje sledi.)
joči se v mesto sami med sabo malo popraskali; stvar še ni prav dognana, ali najprej bo tam treba iskati zločincev.
(Izkopavanja.) Od sv. Lucije: 2e od leta 1884 zahaja k nam veleučeni gosp. dr. Kari Marchesetti, kjer v počitnicah išče, koplje in preiskuje smrtno livado Sv. Lucijske Nekropole. Označeni strokovnjak prisvojil si je že mnogo zaslug na tem polju, odkar zahaja v osrčje Juliških Alp nadaljevat izkopavanja starin. Letos najel je takoj po prihodu pet čvrstih delavcev, s katerimi je celi mesec od 14. julija do 14. avgusta pri ugodnem vremenu okapal in preiskavah Do sedaj se je na Ogranjci odkrilo 3117 paganskih grobov ; podjetje se bode najbrž še mnogo let nadaljevalo, za letos se je zaključilo Obširnejši popis naše Nekropole se nahaja v ravno na svitlo dani knjigi: „BagateIlen Paul Maria Lacroma. Dres-den Leipzig 1893" 3 pogl. praehistorisehen Funde St. Lucias. Pisateljica opisuje romantične prizore prazgodovinskega pokopališča, vendar ni vse doslovno stvarnega pomena; značilnejŠa je knjiga „La Ne-cropole di St. Lucia".
(Goriško Alojzijevišče.) Podpisani odbor šteje si v dolžnost, tem potom izreči zahvalo vsem blago-dušnim dobrotnikom, posebno pa še prečast. gg. duhovnikom, kateri so, bodisi z denarjem, bodisi z blagom, podpirali zavod „Alojzijevišče" tudi v preteklem šolskem letu. Iz radovoljnih darov, ki so med letom dohajali od dobrotnikov duhovskega in posvetnega stanu, je razvidno, da se čedalje bolj ceni važnost in namen našega zavoda. Gojenci so v ravnokar zaključenem šolskem letu izvrstno, deloma dobro napredovali; kajti izmed 14 imamo 9 odličnjakov, drugi so dobili dober prvi red, dva pa sta celo po zvršenem tretjem razredu vadnice napravila z odliko preskušnjo za prvi gimnazijski razred. V zavodu je sedmošolec A. Ličan gojence nadzoroval, spremljal jih na sprehod in ž njimi šolske naloge ponavljal; gospodinile pa so usmiljene sestre. S 15. septembrom t. 1. pričenja „Alojzijevišče" svoje tretje leto. Pogoji za sprejem novih gojencev so isti, kakor pretekli dve leti. Kdor želi biti sprejet, naj do 31 avgusta vloži svojo prošnjo pri vodstvu malega semenišča. Prošnji se imajo razven šolskih spričeval zadnjega leta še pridejati: krstni in ubožni list. Častite gg. duhovnike prosimo, naj bi priporočali le uboge, nepokvarjene in nadarjene otroke, katerih stariši krščansko in pošteno živč. Koliko novih učencev bode vsprejetih, za zdaj ne moremo še določiti, ker to bode odvisno deloma od tega, koliko dosedanjih bomo oddali v malo semenišče, deloma pa tudi od prostorov, katere imamo za zdaj v najemu. Začasni odbor je sestavil načrt pravil; ob jednem pa vabi začasni odbor vse prijatelje na posvetovanje o nasvetovanib pravilih, ki bode dne 1. septembra t. 1. ob 10. uri zjutraj v bogoslovnici po končanih duhovnih vajah. Castitim duhovnim bratom, slavnim županstvom in drugim za blagor mladine in sv. cerkve vnetim domoljubom po Goriškem priporočamo še enkrat blago podjetje v vsestransko podporo. Bog blagoslovi! — Odbor za slovensko „A 1 o j z i j e v i š č e"
(Reške novice.) Z Reke: Dne 10. t. m. je naše redarstvo izgnalo z Reke in reškega teritorija tri mlade ženske. Bile so prevelike klatice. Istega dne so zaprli dva mladeniča, ko sta kradla sadje. Kjer ni verske vzgoje, ni tudi vesti. To naj si dobro zapomnijo reški Mažari in Lahi. — Dne 11. t. m. se je predstavljal v tukajšnjem gledišču: „11 fratello d' armi" (Brat orožja). Za tem se je deklamovalo: „Vhod laških trum v Rim." To delo je pisatelj poklonil Cavollotti ju. — Dne 12. t. m. je neki Bačič ukradel 100 gld. nekemu staremu Ant. Dobrovcu. Sedaj premišljuje svoj čin v temnici. Istega dne so priprli neko zloglasno žensko. S samomorom je hotela uiti ječi, pa se jej ni posrečilo. Ravno oni dan so iz mesta izgnali dva dečka zaradi klatenja. Istega dne je 12letni deček ukradel uro ua trgu „Treh kraljev". Istega dne so se sprli trije možje. Enemu so poškodovali levo roko. Zdaj so vsi trije v zaporu. Zvečer istega dne se je tukaj predstavljalo BGran Cuore". Vsaki dan kaj lepšega in bolj blažilnega. — Dne 13. t. m. je neki uzmovič ukradel na Sušaku 250 gld. v gotovini in blaga za 33 gld. Istega dne so zasačili nekega mladeniča, ko je neki ženi jemal denar iz žepa. Tudi ta je zdaj v ječi. Istega dne so priprli nekega Ferdinanda Garbota, ker je v popolni pijanosti na vse strani ekscediral. Istega dne so vtaknili pod ključ neko služkinjo, ker je zmikala gospodinji, kar je mogla. — Dne 14. t. m. se je sžm pripeljal tržaški guverner Becker. Pri-
peljal se je iz Dalmacije. Spremlja ga baron Weigl-pert. Istega dne so se trije dečki igrali s puško. Kmalu se je puška sprožila in jednemu poškodovala levo oko. — Dne 15. t. m. je padel neki Josip Simčič v nezavest. Istega dne so izgnali z Reke 231etnega Ant. Kodaniča. Preveč rad se je namreč pretepal. Istega dne so zaprli nekega 331etnega P. F., ker ni hotel plačati, kar je v krčmi zajedel in zapil. — Dne 16. t. m. je prišlo zopet sem 42 delavcev z Ogerskega. Nedavno se je tukaj kladil neki dijak Nikola Linic ter prosil denarja na posodo. Tukaj je več rodoljubov opeharil. Nikdar ne dobe denarja nazaj. Opozarjamo vse slovenske rodoljube, naj mu ne gredo na limanice, ako pride k njim. Omenjeni dijak je velik spridenec. Potuje s svojo — „ljubo".
(Poziv!) Kakor so tukajšnji listi z dne 11. t. j m. poročali, osnoval se je pripravljalni odbor, ko-I jemu je naloga, ustanoviti v Ljubljani društvo j za zidanje cenenih uradniških hiš po ; vzorcu stavbinskih društev, katera že več let na j Angleškem, na Francoskem in v Nemčiji z najbolj-šim vspehom delujejo. Da je pa moči rešiti to težavno nalogo, treba je vsestranskega preudarka in temeljitega proučevanja tega vprašanja, kar pa se da doseči le z vzajemnim delovanjem vseh intere-sovanih krogov. V ta namen usojamo si uljudno povabiti p. n. gg. c. kr. državne, deželne, občinske in zasebne uradnike, profesorje in učitelje k p r i -jpravljavnemu razgovoru, ki se bode | vršil dne 2 4. t. m. , ob 7. uri zvečer, v j zimskem salonu pri „Maliču". Zod-1 ličnim spoštovanjem	Pripravljavni odbor.
(Surovost.) „Kdinost" piše: „Neki lopov si je j ogrešil svojo dušo s činom, ki kaže, kako nizko je i že pala mor&la v našem mestu in ki priča, da ne-katernikom niti svetišča božja niso več sveta. Ta lopov — mi mu ne moremo reči drugače — vlil je v kotlino za blagoslovljeno vodo v cerkvi sv. Justa • srebrnega nitrata. Ker ima ta izdelek to lastnost, . da pušča za seboj črne sledove, bili so seveda črni i po obrazu vsi tisti, ki so se prekrižali. — Ta grdi I čin imenuje „Triester Zeitung" pobalinstvo, mi pa ' pravimo, da je lopovstvo."
(Samoumorov) deloma poskušeniht deloma do-: vršenih je bilo v Trstu od 5. do 16. t. m. nič manj kot osem; skoraj sami mladi ljudje od 17 do 20 let starosti. In uzrok te žalostne prikazni? Nesrečna ljubezen, po domače razuzdano življenje. Ako pojde tako naprej, ni treba kolere v Trstu, saj se ljudje sami davijo. O vera, vera — kako po-
■ trebna si!
i
(Brzojavnih depeš) se je v mesecu juniju t. L ! oddalo na Kranjskem 4994, med njimi 251 mej-. narodnih.
Telegrami.
Budimpešta, 22. avgusta. V občinah ; Kisvvarda in Dombrad se je konstatovala | kolera in komitat Szabolcs se je proglasil ■ za okužen. Budimpeštanskim konzulom se ; je to v zmislu draždanske pogodbe uradno naznanilo. Storile so se obširne naredbe.
Budimpešta, 23. avgusta. Uradni list objavlja uradno objavo, da je kolera v Kis-wardi in Dombradu.
Bellino, 23. avgusta. Selo Costueo-j Melieo je požar popolnoma uničil. Od 70 hiš samo 3 niso zgorele. Jeden človek je zgorel.
Gotha, 23. avgusta. Vojvoda Ph-nest je po noči umrl.
Pariz, 22. avgusta. Danes je znanih ! 574 volilnih izidov. Voljenih je 415 poslancev in 159 ožjih volitev. Voljenih je 312 vladnih republikancev in 30 radikalnih socijalistov. 240 teh republikancev je bilo v prejšnji zbornici. 75 republikancev prejšnje zbornice pride v ožjo volitev. Republikanci pridobili so (52 mandatov, 2 pa zgubili. Od 104 monarhistov prejšnjo zbornice jih je zopet voljenih 47, 20 jih pride zopet v ožjo volitev. Od 30 katoliških republikancev prejšnje zbornice jih bo 17 v novi. — Sodi se, da bode pri ožjih volitvah voljenih 70 zmernih republikancev, 30 radikalcev. 13 katoliških republikancev in 3 monarhisti.
Poznanj, 22. avgusta. Ruska meja se je zaprla. Le v štirih krajih je prehod dovoljen po zdravniški preiskavi.
Pri Maliču: potovalec, iz Pariza.
Peterburg, 28. avgusta. Carska rodbina je odpotovala v Libov.
Curih, 22. avgusta. Mej Herblingenora in Schaffhausenom je včeraj skočil vlak iz tiru. Dva vagona sta bila popolnoma zdrobljena. Pet voz je skočilo s tiru. Trije z 80 potniki so skočili čez nasip. Resno ni nobeden poškodovan.
London, 22. avgusta. Marsikaj kaže, da se štrajk v Merthyru kmalu konča. Jutri se posvetujejo delavci o tem, če začno delo.
Buenos Ayres, 22. avgusta. Vstaši vzeli so mesto Oorrientes. Vstaja se širi.
Umrli so:
31. avgusta. Marija Tamhina, uradnega sluge hči, 6 let, Turjaški trg 4, škrlatiea. — Brigita Bertuzza, gostija, 66 let, Kravja dolina 11, vodenica.
V bolnišnici:
20. avgusta. Mihael Vojska, gostač, 70 let, lymphangoitis et sepsis.
Tu j c i.
21. avgusta.
Sauer, potovalec, iz Ptuja. — Ouleday, — Kaufman, Rosenberg, potovalca; Stii-gerer s soprogo, Wieller, trgovca; pl. Gotz, inžener; Ober-baum z Dunaja. — dr. VVinterstein iz Prage. — Abran s soprogo iz Gorice. — Morelli s sinovi iz Trsta. — Bauer iz Monakovega. — Strauss, župnik, iz Gradca. — Storch, trgovec, iz Berolina. — Knitel, knjigovodja, iz Inomosta. — lles iz Idrije. — pl. Alimonda iz Zagrada. — Wiletie iz Maribora. — Picart s hčerjo, VVurdinger s soprogo z Goriškega. — dr. Rimer, profesor, s soprogo, iz St. Polten-a. — Hudowernig, stotnik, s sinom, iz Budimpešte. — pl. Markovics, korvetni kapitan, iz Pulja. — Bruder, hišna posestnica, iz Novega Mesta.
Pri &.onu: Giamopolo, trgovec, z rodbino; Cegnar, uradnik, s soprogo; Juhočik, trgovčeva soproga, iz Trsta. — Autzki iz Maribora. — Fischer, Pollak, Monschein, Gruner s soprogo, Fel, Nel, z Dunaja. — Vallicelli iz Padove. — Biichler iz Siska. — Lovvinger, Havas, Hirschler iz Vel. Ka-niže. — Faktor, uradnik, s soprogo, iz Budejevie. — Novak, nadinženčr, iz Kladnega. — Denig, mornarični poročnik, iz Pulja. — Ozimek iz Dolenje Vasi. — Terbuhovič, polkovnik v pok., iz Zagreba. — Bloch iz Prage. — Stuparich, Perich z Reke. — Bledy iz Budimpešte. — Anton in Ivan Drufovka s soprogama iz Gorice. — Geil iz Budimpešte. — Paulus, trgovec, iz Žatea. — Diirler iz Švice. — Errath, trgovee, iz Mokronoga. — Smrekar iz Sevnice.
Pri Juinem kolodvoru: Redi, logarski nadsvetnik, Mayer, Beyer iz Gorice. — Gleissner z Dunaja. — Kotouček iz Olomuca. — Kotouček iz Brna. — Ruraeo iz Pazna. — Jenko, župnik, od sv. Križa.
Pri bavarskem dvoru: Baum iz Kaisersdorf-a. — Hafner, not kand. z Brda.
Vremensko sporočilo.
a a O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	j Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celzija			
22	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	~737o~ 737-1 738-5	18-0 28 8 23 0	si. jvzli. si. sever brezv.	jasno n n	0 00
Srednja temperatura 23-3°, za 4'9° nad normalom.
Tržne cene v Ljubljani
dne 23. avgusta.
Pšenica, m. st. Rež,
Ječmen, „ Oves, „ Ajda.
Proso, „ Koruza, „ Krompir, ,. Leča, hlctl. Grah, Fižol, Maslo, Mast,
Špeh »vež,
kgr.
gTJir 7
98 70 62
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter .... Goveje meso, kgr. . Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ .
Pišanec.....
Golob .....
Seno, 100 kgr. . . Slama, „ B . . Drva trda. ikub.mtr. „ mehka, „
gl-
kr.
I
V svojem in v imenu sorodovincev se podpisani najprisrčneje zahvaljujem vsem, ki so pripomogli, da so se telesni ostanki predrazega, prečastitega rajnega gospoda
Jerneja Babnika,
župnika,
tako častitljivo spremili in položili k večnemu počitku. Posebej še bodi zahvala izrečena mil. g. prelatu dr. Andreju Čebašku, ki je rajnega kratko pred smrtjo osebno obiskal in mu tako trpljenje polajšal; preč. gosp. Ivanu Flisu, stolnemu župniku in okrajnemu dekanu za njegov krasni, srce topeči govor. Zahvala vsem drugim čč. gg. duhovnikom, vodstvu Marijanišča, dolgoletnemu pokojnikovemu prijatelju gospodu Franju Dober letu za darovani venec, gosp. A. Svetku, rac. svetniku, ki je oskrbel ganljivo petje i. dr. Vsem kličem: Bog povrni!
Dobrova, dne 22. avgusta 1893.
419 1
Anton Lesjak,
kapelan.
Za pogorelce v Zabreznici
so darovali:
Posojilnica v Radovljici gld. 54-—; čast. g. župnik A. Turk 5--; g. Janez Bulovec 30—; gospa Ana Bulovec 5 —; vč. g. dr. Ivan Svetina 60-— ; g. Janez Vurnik 10'— ; vč. g. nadžupnik Ivan Zore 8 —; družina Kolbl in Kraupp 9 —; č. g. župnik J. Tavčar 20 —; Mina Zupan 10 — ; gosp. Josip Bernard 20 — ; kuracija Ribno 32 — ; fara Jesenice 61'— ; gasilno društvo in nemško planinsko društvo v Bledu 115-— ; fara Goroška Bela 61"—; čast. g. župnik A. Stenovec 5-— ; č. g. Fr. B. 10-—; vč. g. dekan Tom. Kajdiž 15-— ; čast. g. župnik Fr. Bohinec 10-— ; fara Lesce 51 —; t. g župnik Josip Pogačnik 20 — ; fara Križe pri Tržiču 11 — ; čast. g. župnik Lorenc Krištofič 5-—; č. g. beneficijat Simon Pristov 30 — ; nemško planinsko društvo v Ljubljani 82-— ; blag. g. Mur 50'—; fara Breznica 293-—; g. Jos. Sindici 8 —; fara Gorje 110 — ; č. g. župnik Fr. Schvveiger 10 — ; fara Kranjska Gora 20 —; fara Begunje 100 —; fara Kovor 9-—; fara Mošnje 54 — ; gospa Fontana Opuich 5-— ; č. g. župnik Janez Dolžan 14-— ; č. g. župnik Alojzij Stare 5-— ; gosp. Janez Klemen 10-— ; fara Rob 13-— ; kaznilnica v Begunjah 50-—; fara Kolovrat 11-—; č. g. Franc Zupan 10'— ; gosp. Oroslav
Dolenec 5'— ; fara Urni Vrh nad Polhovim Gradcem 5 —.
Vsem velikodušnim dobrotnikom izrekam najprisrčnejšo zahvalo. Naj jim mili Bog povrne z obilnimi obrestmi!
Tomaž Potočnik,
župnik.
Duhovnik
se iiče, ki bi se hotel nastaniti v Radelel pri Bučki na
Dolenjskem ter maševati v tamošnjem samostanu. Zagotovljeno mu je stanovanje, prosta hrana ter zmerna denarna nagrada. — Natančnejša pojasnila daje čast. gosp. župnik na Bnčkl.	422 3—1
Zahvala.
Predsedništvo „Zaveze slov. učit. društev na Koroškem, Kranjskem, Primorskem in Štajerskem" se prisrčno zahvaljuje tem potom slavni mariborski čitalnici, ker je blagovoljno odstopila svoje prostore; slav. ženskemu in moškemu pevskemu zboru čitalničnemu in tamburašem, posebno njihovemu voditelju g. Neratu ml.; slavnemu učiteljskemu društvu mariborske okolice, posebno njega predsedniku g. Neratu za ves trud in požrtvovalnost, kateri jim je povzročilo V. zborovanje „Zaveze"; velecenjenemu gosp. ravnatelju Schreinerju za blagohotno razkazovanje učilne razstave, ter g. prof. Koprivniku za razkazovanje šolskega vrta.
Dol. Logatec, dne 21. avgusta 1893. Ivan Šega s. r., Vojteh Ribnikar s. r.,
tč. tajnik.	tč. predsednik.
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici (Gorz),
ulica Morelli št. 17,
se priporoča prečast. duhovščini za napravo 9V cerkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 36-23

Zavod šolskih sester v Mariboru.
Podpisano predstojništvo usoja si p. n. občinstvu s tem javiti, da bode imel zavod v tekočem šolskem letu 1893/94
penzijonat za dekleta, šestrazredno dekliško šolo, pripravljalni in 1., 2. in 3. razred zasebnega ženskega učiteljišča, tečaj za učiteljice ženskih ročnih del in otročji vrt.
Sprejem učenk v dotične razrede in sprejemna skušnja bode 15. in 16. septembra.
401 3—3
Predstojništvo zavoda šolskih sester.

g|Q u n a j s k a borza.
Dn6 23. avgusta.
Papirna renta 5%, 16% davka . .	.
Sreb rna renta 5%, 16% davka . .	.
Zlata renta davka prosta . . .	.
i% avstrijska kronina renta, 200 kron	.
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.	.
Cesarski cekini
96 gld. 20	kr.
96 . 05	
118 „ 30	
96 . 10	
968 „ -	o
331 „ 60	
126 n 50	
9 „ 98'/	1«
6 „ -	n
61 „ 80	n
Dni 22. avgusta.
Ogerska zlata renta 4$.......
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4 % državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ n „ „ „ 4*/i * —
Kreditne srečke, 100 gld.......197
St. Genois srečke, 40 gld.......67
115 gld. 35 kr.
93 147 161 191 98
80 50 25 75 80
50 50
srečke dunajske parobrodne družbe . .	142 gld. — Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 30
Rudolfove srečke, 10 gld.......23 . 50
Salmove srečke, 40 gld........67
Windischgraezove srečke, 20 gld. .... —
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	147
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2870
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	102
Papirnih rubeljev 100......129
50
75 75
75
Nakup in prodaja !t£L vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj« za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borsi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U R"
Vllollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
jtf Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ■V naloženih glavnic. H