48. številka. Ljubljana, vtorek 29. februarja. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prcieman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., m pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za celo loto 13 «1(1., za četrt lota gld. .'10 kr., za en meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom pe računa 10 kr. za mesec, ao*kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah & /,;4 dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. .r>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta H gld. — Za oznanila se plačuje do _ • ćetiristopne petit-vrste 6 kr., če bc oznanilo enkrat tiska, f> kr., če »e dvakrat in 4 kr. Se so tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole irankirati.^— Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdiu. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Slovenska zmaga v Mariboru.
Naša narodna ideja je v soboto 2G. iebr. praznovala lepo zmago na skrajnem delu naše slovenske zemlje, na bregovih Drave, kjer naš narod mejaši na Noinca, in je naš živelj najbolj in neposredno izpostavljen vplivu in pritisku tujstva. S temi besedami smo povedali vso veliko važnost te narodne zmage. Ta zmaga nam je živa priča, izpodbujevalen dokaz, da je v našem narodu še velika žilavost, močan duh, ki se da s silo začasno odriniti, a ne premagati in zadušiti. Kljubu temu, da so vladni organi pritiskali zoper našo stranko, da je mestni in tržni element močno proti nam deloval, da jo našej slovenskoj stranki vsled množili pobitij in nevspehov manjkalo uže ono potrebno zaupanje v svojo moč in zmago, katero je vedno potrebno — kljubu vsemu temu sijajna slovenska zmaga! To je veselo znamenje in mora vse Slovence povzdigniti in na daljni boj za naše narodne pravice ohrabriti.
V mariborsko - šentlenartsko - bistriškem okraji, jednem največjih na Slovenskem, do-sedaj nijsmo zmagovali, vselej pak je bila borba naj ljute jša. Nemštvo in slovenstvo se tu dotikata, zarad tega je ogenj vselej tem večji bil, naval in odpor tem odločnejši, agitacija vselej huda, za to pa smo tudi mej volilci može poznali, čisto in zavestne in neupogljive narodnjake, kakoršnih po družili krajih ne najdeš.
V tem okraji smo bili Slovenci samo je-denkrat prej zmagali: ob času ministerstva Belkredijevega. Tačas birokratska innemšku-tarska stranka nij bila organizovana še tako
Izvir in vpliv toplote pri organizmih.
(Spisal dr. J. Dere.) (Dalje.)
Trej ko so bile še prirodne, kakor rizi-jologične prikazni po svojih pravili uzrokih jako malo poznate, govorilo se je zmirom le o magnetični, električni sili in jednako; v razloži-tev prikazni življenja iznašla se je kot uzrok neka moč življenja ali živnost. Zdaj pa vemo, da vse življenske prikazni morejo se končno smatrati kot prikazni gibanja (Bevvegungserscheinung), katerih uzrok so vle-boče in odbijajoče so moči posameznih najmanjših koščekov sestavine (Anziehungs-u. Ab-stossungskrufte). Razločimo pa dvojno vrsto sil, namreč: silo, ki je sama na sebi užo gibanje in imenuje se živa moč (lebondige-Kraft), in silo ki sicer sama na sebi nij gibanje, vendar pa isto prouzročiti more in ime-
trdno in mogočno kakor je sedaj, Slovenci pak BO se bili na vsem spodnjem Štajerskem naj tihoma organizirali, in dr. V o š n j a k o v a I politična brošura „Slovenci kaj čem o", razširjana po vsem slovenskom Štajerji, podučila je bila naš narod o čem stvar gre. Vsled tega so bili slovenski kandidatje po vseh kmetskih občinah zmagali in v mariborskem okraji sta bila izvoljena dva vodja slovenske stranke, dr. Vošnjalc in dr. Dominkuš, prvi z veliko, drugi z manjšo večino. A nemški deželni zbor v Gradci je iz solističnih uzrokov zavrgel volitev g. dr. Dominkuša in pri drugi volitvi je vsled velikanskega pritiska nemčur-stva padel narodni kandidat, ter izvoljen je bil Seidl.
Od tačas smo imeli več volitev, vselej hude borbe, velikansko agitacijo, a vselej smo pali. Opazovali smo sicer, da od volitrve do volitve naša manjšina vedno večja postaje, t. j., da se večini bližamo. Sedaj smo jo dosegli. Gotovo je, da so vplivalo tudi vnanje razmere; velika in neizbrisljiva blamaža, katero si nemškutarska stranka po svojom voditelji Brandstetterji dela, ki je bil za nemšku-tarstvo neizmerno agilen in brezobziren agitator, je imela velik vpliv nam na dobro. Ali to nij odločilo. Dandenes so stranke preostro ločene. Za nas je odločila ukrepljena in rastoča narodna zavest. Stari nemškutarski zagrizu en ci umirajo, novi dorastaj pa je naš. Vstrajajmo, ne dajmo se in končno bomo zmagovali Slovenci povsod!
Jugoslovansko bojišče.
Hercegovinski vstaši so turško vojsko pri Alasojevičih prijeli in baje hudo nate p 1 i.
nuje se moč napet j a (Spannkraft). — Mislimo si na niti obešeno je jabolko in stre-limo v njo s puščico; puščica se bode vpičila v jabolko in je spravila v gibanje. V tem slučaji je bila puščica sama v gibanji in tudi uzrok gibanja jabolka — kaj pa se je godilo s puščico predno so jo spustili z locnja? Mi smo napeli ločeč, in ki smo letivo ali vrv spustili prišla je v gibanje in oddala je nekoliko svoje žive moči puščici. Ali še prej nego smo vrv spustili, to jo dokler je še bila napeta, bil je uže uzrok gibanja v njej in v ločnji; pa vsi deli strelnega aparata bili so popolnem mirni, in gibanje se je še le začelo, ko smo napeto vrv iz rok spustih. Take uzroke gibanja, ki so v sistemu nakopičeni, in katere moremo še le sekundarno v gibanje spremeniti, imenujemo moči napetja (Spannkrafte).
Življenje, ki se pokazuje le v gibanji, opazujemo lehko v prašnem zrncu tradeska-nuje. Pod mikroskopom namreč vidimo lepo prikazen rednega gibanja v tem prašnem zrncu. Celici podobno živalico imamo v amoebi. Telo ima brez kože in obstoji z gol iz gibke sar-
Natančnejše o tej zmagi moramo počakati. Čuden križ črez račune diplomacije, če bodo nazadnje vstaši sami zmagovali ravno tačas, kadar jo Andrassvjem najmenj ljubo.
Sicer pa Avstrija na Hrvatskem in v Dalmaciji ne neha mejo paziti, in tako vstajo zatirati. Po tem taceni se ve da se bodo zatrla. Rusija baje pomaga Delgradu in Cetinji ukazuje na spomlad mirovati. Srbski listi pa močno silijo na vojsko. Zadnji nam došu* „Istok" pišo v prvem članku: „narod nečo, da bi v Srbiji vladali tuji konzuli," in da Srbija mora vojno začeti.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 28. februarja. t>t--štrviti sih**r je v soboto več postav v tretjem branji sprejel, priporočil vladi, preudarki železnico Dunaj-Novi. Potem pak se je začela debata o trgovinskoj zvezi z Ilu-munijo. O tem hočemo več poročati jutri. — Schonerer je interpeliral vlado, zakaj se je beletristični časnik „Gartenlaube" za Avstrijo prepovedal in zakaj je bila „Tagespost" večkrat konfiscirana.
Viitifi je dr žil ve.
FraNrofAa „Republique Franeaise" objavlja prav zmeren republikansk program. Reforme se morajo počasi uvajati in nezaupanje do republike počasi z delom premagovati. — Republikanci bodo imeli v novej zbornici okolo 350 poslancev, vse tri monar-hične stranke vkup pa komaj 180. — Thiers bode v prvej seji kot naj starši poslanec predsedoval.
WtaiiJ€M*ki parlament je sesijo končal, a začne uže 6. marca drugo. — Opozicija vladi velike neprilike dela.
kode, to je iz neke beljakovinaste tvarine brez vsacih votlin, v katero so le majhena zrnca v gnetena. To mehko sluzavo truplo obvlje hrano, ter jo izsesa. Hrano pa lovi in prijemlje s panožicami, katere kjer koli je treba, lehko iz trupla iztegne in jih  zopet skrči.
Če suspendiramo v vodi, kjer se nahaja kaka amoeba, majhene zrnce karmina vidimo, da ga sarkoda objame in poje, tako da je potem cela rudeča.
Prej som rekel, da se vsako rastlinsko in živalsko življenje sprva začne v takoj celici, ki se potem pomnoževa in o druge tvarine spreminja temu še dodam, daje celica zmirom le produkt živečega trupla, da se torej ne da kemično ali drugače iz kemijskih prvin sestaviti in da še dozdaj velja izrek: „onmia vivum exvivo, in: omnis cellula ex cellula.
Mej pogoji, kateri vzbude skrivno v semenu spečo moč, da požene kal, da zraste do rastline in da obrodi sad, z jedno besedo, da se začne javljati životna delavnost (Lebens-thiitigkoit),  štejemo v prvej vrsti toploto.
It<i v<trski deželni zbor se je v Četrtek sešel. Večina je proti prusijanskemu minister-stvu, l'; se kljubovaje vsem parlamentarnim Segam neče odpovedati, da si je večina parlamenta proti njemu, isto tako odločno opo-zicijonalna kakor pri razhodu zbora, tako da smemo zanimib obravnavanj pričakovati.
AufilvSui parlament je s 45 glasi večine sklenil postaviti komisijo za posvetovanje postavo, ki osvobaja na angleške ladije pri-bežne sužnje.
Dop
INI.
Iz C'c»lJ» 24. febr. [Izv. dop.] Narodna čitalnica Celjska je imela včeraj po dolgem dremanji zopet večerno veselico. Z dobro ubranim petje* čitalniških pevcev pod vodstvom izvrstnega pevovodje gospoda Vengarja se je pričela veselica ter nehala ob veselem plesu zarano ob petih.
Mej pevskimi komadi odlikoval se je posebno samospev „K slovesu" prodavan od g. M. Kožela. Živahno napredovanje pevskega našega društva bode Čitalnici mnogo koristilo, posebno če nam vrli pevovodja kakor do sedaj, tudi bodočno in vedno ostane na čelu — Kakor veselo in radostno se je vršila veselica, vendftr moram izreči največje začudenje nad nekaterimi narodnjaki, koji so ob tem večeru šli rajše v nemško kazino. Mej temi je žalibog bil tudi nekdanji in tudi sedanji odbornik čitalnice Celjske in bivši delaven zastopnik narodnjaštva.
Prvi korak novooživljene naše čitalnice bil je težak korak, ker imamo v Celji toliko nasprotnikov, kakor listja in trave — sami tujci in pa dr. Nekerman, ki je uže nekoliko krat po gostilnah pravil, da bode čitalnico „razgnal". Znano nam nij, na kakov način to izpeljati namerava, a mislim, da mu pri tej operaciji niti medicinsko dohtarstvo niti njegov križec pomagal ne bode, ker v nas itako nij našel abderitov, kateri bi v njegov rog piskali, kakor „Cillier ledernes Festungs-viereck"!
Iz Vojuiktt pri Celji 2G. febr. [Izv dop.] Ker postane vojniški trg samostalna občina je volitev odbora na 28. febr. razpisana, kateri bo 8 odbornikov imel in črez 14 dnij je volitev župana. Volilcev je nad 00. Pri tej priliki, ločit trga od kmetske občine
so hoteli tukajšnji gospodje, posebno šolski sve- I tovalci kaj dobrodejnega storiti. In res! ozrli I so se na uboge šolske otroke. Tržna komunalna blagajnica je dala kraj. šol. svetu 20 gl. k temu se je misel sprožila, naj sc naredi v ta blagi namen pobiralna pola, katera se pošlje k šololjubnim prebivalcem: to se je zgodilo in bilo je tega denarja brez pričakovanja G2 gl. 50 kr. skupaj. 20. febr. je imel kr. 5. svet sejo, in sklenilo se je za ta znesek ubogim otrokom šolskim obuvala omisliti, katero se jim bo na volitveni dan razdelilo, dalje se se je sklenilo, da se za šolo in šolsko knjižnico „ Vrtec" naroči. Dobi tudi vsak učitelj raznega šolskega orodja kakor pisank, peres, kamenčekov itd. za mej letno razdelovanje ubogim otrokom in kateri še ncmajo šolskih knjig, se jim bodo kupile. Tudi šolska, oziroma učiteljska in šolarska knjižnica se je pomnožila. Tukajšnji zdravitelj g. Fr. Rose jej je podaril več letnikov knjig „Matice slovenske", za katere mu prisrčna hvala! — Kar razširjenje naše šole tiče, je terjal dež. šol. svet, da se mu je šolska matrika in lanski zapisniki vseh treh razredov poslali. Res je, da je skoraj teško šole razširjovati, ker učiteljev posebno v stranskih krajih pomanjkuje, kateri najbolj poduka potrebujejo, in kjer so trije učitelji se uže morejo otroci dovoljno podučiti. Letošnja zima je šolskem obisko vanju zelo neugodna; zdaj celi teden hud mraz, zdaj sneg, zdaj voda. Čas teče, učitelj pa ne more1 naprej.
Iz ItaciovlJIce 27. febr. [Izv. dop.] V 44. številki cenjenega „Slov. Naroda" od dne 24. februarja tekočega leta je bil pri-obfcn dopis „iz Bleda 21. febr." kateri ob ravnava razmere mej bledsko-bohinjskim prebivalstvom in mej kranjsko industrijsko družbo, ter maha po c. kr. okrajnem glavarji g. Wurzbachu, in po tukajšnjej c. kr. davkariji.
Res ie to, kakor pravi dopisnik, da ima plačati bhidska oko'.ica z Bohinjem kakih 70.000 do 75.000 gld. globe ali tako imenovanih „\Valdschadenersatze" industrijskej družbi, res je tudi, da terja družba to svoto ek-sekutivnim potom, kateri izvršuje c. kr. politična oblastnija, vendar pa je stvar nekoliko drugačna, nego jo popisuje rečeni dopis.
Blejci in Bohinjci so  se  pravdali dolgo
let se kranjsko industrijsko družbo za Ilovico, Ribščico, in Možakljo, in sodnija je razsodila ter odbločila nekove dele prebivalstvu, nekaj pa industrijskej družbi. Ker pa bo bili kmetje v delih, prisojenih industrijskej družbi les sekali in živino pasli prejšnja leta, ter nekateri še sedaj ondi sekajo in pas6, zahtevala je družba od dotičnikov odškodnine, in ti z lepa nečejo plačati, izročila je vso to stvar političnej oblastniji, naj izterja zneske z rubežnijo. Ko industrijska družba ne bi imela pravice, terjati odškodnine, gotovo ne bi politična oblastnija potegovala se za-njo, kajti ona izvršuje le postavo, katera velja isto tako za kmeta, kakor za industrijsko družbo.
Kar se tiče eksekucije, izvršuje se ta strogo po postavnem potu. Vsakemu se preje naznani znesek, katerega ima plačati, in stoprv potem, ako neče dobrovoljno plačati, izvršuje se rubcžen. V dopisu navedena dva slučaja pak sta faktično tega sodržaja.
Oni kajžar v Bohinji je pasel koze v gozdu, kateri je vsled razsodbe lastnina industrijsko družbe. Služabniki te družbe so dobili koze* na dotičnem mestu ter so je zarubili in odgnali. Na to se je cenila škoda, kojo so koze storile, in kajžarju je bilo naročeno, naj plača za storjeno škodo 10 gld. na kar se mu bodo koze* nazaj dalo. Kajžar pak trmast nij hotel plačati škode, niti ne rešiti koz, nego se je rajši pravdal, ter pravdal se tako dolgo, da je zapravdal vse premoženje, in sedaj mora plačati ne globe, nego sodnijskih in drugih stroškov, ter za vzdrževanje koz nad 700 gld. Ko bi bil plačal znesek od deset gold. ne bi mu bilo treba sedaj bora-ško palice prijemati. Tepe ga lastna trmoglavost in pravdoželjnost, ta nesrečna strast našega prostega ljudstva, koja je uže premnogo preje bogatih posestnikov pognala po svetu s trebuhom za kruhom.
Isto taka se je godila mesarju v Gorjah, kateri je precej premožen mož, in kojemu kot krčmarju, gotovo nikdar tako denarja ne manjka, da ne bi mogel plačati 7 gld. vzlasti, ker mu je bilo uže dolgo prej naročeno, da naj plača globo, inače se bode z rubežnijo izterjala. Misle* pak, da politična oblastnija nema toliko moči,  da bi mu mogla vzeti za-
Saj nij treba te trditve z mnogimi dokazi podpirati; pogledimo le v spomladi stvarstvo okolo nas, kako tadaj pod gorkimi žarki rumenega solnca vse klije in na novo k življenju vstaja; kako prirašča izpod snežene, zginjajoče odeje tu bela marjetica, tam rumena trobentica. In živali? Le pogledimo prijatelje naše, pisane lehkomiselne pevce, kako se družita samec k samici, in donašata razne tva-rine za stavljenje gnjezdiča, kamor znese Ba-mica mala pisana jajčica. In črez par tednov se je razvil pod vplivom gorkote iz jajca, to je iz beljaka, rumenjaka in lupine: mladič, to je moso, kri, kosti itd. —
Namen rastlinstva je, da raste, da so razmnožuje in da živalim služi za rejo. — Ta svoj namen doseže rastlinstvo S tem, da sprejema v se neorganične snovi (kakor so: ogljenčeva kislina, voda in amonijak), jih upodoblja in iz njih organske tva-rine ustvarja (na pr. ogljenčevi hvdrati, tolšca in beljakovina). Rastlina dobiva svoj živež iz tal, kjer je vsajena. Ona ga srka po koreninicah v se, ga pelje po čudovito kompliciranem sistemu cehe in cevij  v vse svoje dele,
in odloči zopet iz sebe t<^ kar za rast in rejo služiti več ne more.
Rastlinsko življenje je razokisalni proces (Desoxydationsprocess), pri katerem se iz jednostavnih neorganskih snovi jako komplicirano sestavljene tvarine izpodobljajo; živa moč se spreminja v moč napetja (lebendige Kraft wird in Spannkraft umge-setzt), in sicer na ta način, da se molekuli iz svojega ravnotežja spravijo, ter se nekako napeto drug proti druzemu držijo. — To nam ne kaže samo njihova kemična sestava, tudi vsakdanja skušnja nas uči, da dobimo, ako rastlino zažgemo, zopet živo moč v podobi toplote, ki je bila prej v rastlini kot moč napetja. Ona je, ki se jo za razvoj rastline porabila.
Od kodi pa je dobila rastoča rastlina živo moč, toploto, katero je v moč napetja spreminjala V
Od nikodar drugod, nego od solnca! To je isti nevsahljiv izvir žive moči, koja ne le dandenos vzdržuje rast in razvoj vsega rastlinstva, ter se v njem spreminja v tiho, spečo moč napetja, — nego tudi uže davnaj
počiva v neizmernih plasteh premogovih kot
— moč napetja.
Kako lep, kako čudovit razvoj je to. Tred tisoč in tisoč leti je napajalo isto solnce, okolo katerega še dandenes meri naš planet svoj nespremenljiv pot, košate drevesne velikane se svojimi žarki, zelenilo jim je peresca in iglice, vzdigovalo jim je vrhunce vedno višje in višje, in širilo jim je debla v krepke velikanske stebre. In živa moč, toplota spremenjena v moč napetja nakopičila se je v njih, — in ko jih je zagreznila voda ali zemlja, ostala je ta moč v njih; ostala še, ko so se počasi spreminjovali v rujavo in črno
— čudovito tvarino, katera dandenes vpogoji naš obstanek — v premog.
In glejte: Isti solnčni žarek, ki je pred tisoč leti obseval perosce ali iglico kake pred-svetovne korifere ali sigilarijo, isti žarek ogreva denes nas po tisočlotnom počitku, ko se vse-demo za gorko peč, in v zapaleni smodki spreminjamo moč napetja v živo moč — toploto. Isti solnčni zarok, ki je pred tisoč leti igral okolo male vejice lopega drevesa rastočega — recimo za šumečo Savo tam doli, kjer si reže
Tubljeno kravico, branil se je do zadnjega trenotka, ter potem rad rešil kravo in plačal vrh tega eksekutivne stroško, koji pa Še mnogo več znašajo, nego 7 gld.
Taka je stvar v istini, ako jo opazujemo iz objektivnega stališča.
Ix n u al ti Ji» 25. febr. [Izv. dop.] Kakor sem prorokoval v zadnjem dopisu, tako se je zgodilo. Železnica Celje-Drajberg je bila denes v državnem zboru z 120 proti D 7 glasom ovržena.
Zbornica je razjarjena na trgovinskega ministra in ometa zaporedoma njegove železniške nasvete. Kar pa zadeva to železnico, je res minister krivo ravnal, da je celo črto najedenkrat nasvctoval, kajti stroški zidanja, ki bi 5Va mili- gW- vnašali, so marsikoga poslanca ustrašili, da zmirom na slabo financi-jalno stanje nij zanjo glasoval. Troti predlogu so govorili Schaup iz Linca, bivši minister Bresti, profesor Suess in znani finan-cijalni zvedenec Neuvvirt, vsi vplivni možje. Za železnico so besedo popri jeli poslanci dr. Foregger, dr. Duhač in dr. Voinfali. a brez vspeha. Postava je bila ovržena, ker bo zraven mnogih poslancev na levici in v centri proti glasovali Poljaci in večina pravne stranke, z njimi tudi Moravani, da si so poprej obljubili, predlog podpirati. Za železnico so bili na desnej se ve da slovenski poslanci, tudi grof Barbo in dr. Vitezić, potem Dalmatinci in Rusini. Prebivalci savinjske in škalske doline pa se naj tolaže, da kar denes nij šlo, se lehko pri drugej priliki zgodi. «
lz l»illlii)U 25. febr. [Izv. dopis.] Nevarnost povodnje za Dunaj je bila v tre-notku, ko sem vam zadnjič pisal največa. Uže 19. po polu dne jela se je Donava po malem manjšati, in strah pred katastrofo, ki je tukajšnje prebivalstvo tako neizmerno vzburil jel je polagoma giniti. Reguliranje Donave zapiralna ladij a ob začetku dunajskega kanala in vse druge priprave in poprave zoper veliko povodenj, — kar vse je Dunaj nad 20 milijonov stalo, izkazalo se je vendar kot tako, da je vsaj majhen o pripomoglo, da nij nastala najhujša in največja katastrofa, ki se je je bal ves Dunaj. Pri visokosti Donave izračunih so, ko bi ne bila struga Donavo re-
gulirana, ko bi ne bilo zapiralne ladije itd. nastala bi bila povodenj, da bi bila v celem Leopoldovem predmestji voda segala do dru-zega nadstropja. Koliko škode bi bilo potem prizadete, izprevidi le ta, ki ve, v kakovoj meri reprezentuje imenovano predmestje trgov-stvo in industrijo.
Nič menj je škoda, ki jo je do sedaj prizadela povodenj zelo velika, a še ne natanko izračunjena. Tudi je še mnogo terena pod vodo in v Erdbergermaisu jo voda še takova, da se od hiše do hiše le v čolničih in malih ladij ah vozijo.
24. t. in. pak se je Donava znatno povečala, isto tako je voda v dunajskem kanalu, kar sem sam opazoval, precej narasla. Osobe permanentnega komiteja zoper povodenj bile so vsled toga razburjene, ter so se v^e pripravile za pomoč, ako bi vsled vedno naraščajoče vode kje pomoči treba bilo.
Strašne vesti o povodnji dohajale so od trenotka do trenotka iz provincij posebno iz Češkega, Ogerskega, Poljskega itd. V Pragi je bila silna povodenj. Cela predmestja bila so pod vodo.
Iz Pošte nam dohajajo telegrami, ki naznanjajo, da je od 24. t. m. vse prebivalstvo vsled silno narasle Donave v silnem strahu. Mnogo hiš morali so deložirati. Mnogo terena jo uže pod vodo. Strah pred povodnjo je vedno večji. Ogerski ministri morali so pred pretečo nevarnostjo povodnje potovanje na Dunaj odložiti.
Vreme jo sploh do sedaj takovo, da se je res strašanskih povodnij še bati. Vsled deževja je ves Dunaj v silnem blatu, kar je v tukajšnjemu občinstvu in časnikarstvu povod vedno se množeče nojevoljo in graje. Ko vam te vrstice pišem, je nebo nad Dunajem veselo jasno, a neprijetno in silno veje mrzli sever.
Ravnokar sem izvedel iz poročil o povodnji v časnikih, da je ob Donavi vsled naraščajoče se vode več mlinov na obali bilo odtrganih; iz jednega so komaj s sredstvom ladij i čolnov rešili 3GO0 vaganov žita.
tragedije „Tugomer") peta pola, in 3. zvezek izide okolo 10. do 12. marca. S tem naznanilom prosimo one gg. naročnike, ki še dru-zega (ali celo prvega) zvezka nijso plačali, naj izvolijo kmalu to učiniti. — Poleg dela še materijalnih žrtov se od nas vendar ne more terjati. Oni gospodje, ki so se za naročnike oglasili, pa 2. zvezka še ne vzeli, vabimo, naj to store, mi smo se nanje zanašali.
— (Iz Gradca) se nam piše, da napravi društvo „Hrvatska" 7. marca v punti-gamskej dvorani svečanost.
— (Iz Dunaja) nam odbor „Slovenije" piše, da dopis iz Dunaja 17. febr. t. 1. v tem nij objektiven, kar pravi o bivšem predsedniku g. K.
— (Pomlad se bliža,) Kranjski dijaki so našli v Šinarjetncj gori uže 5* cvetlic, kakor : Galanthus nivalis, Ilelleborus niger, Ilel-loborus viridls, Anemone hopatic.a in Primula acaulis.
— (Poludll) ali znorel je 24. t. m. piše se nam: gospodar tukajšnjega stanovanja Pavel I), v Ilerpeljali pri Kozini v Istri zbog vedno ponavljanega pitja likorov in družili spi-rituoznih tekočin. Ludjak je po noči 24.—25. po gori imenovanih vaseh v samih gačah in srajci z jedno staro subljo v rod se silo in pretnjo v nekaterih hišah veliko škode naredil. Namreč pri gospodu finančnem komisarju Satira, in pri svojih sorodnikih, da so vsled njegovo silo in razsajanja pisiljeni bili, iz svojih stanovališč na prosto pobegniti, in mirno gledati kako ludjak po stanovanjih lomasti in razbija. Kar za srečo so bili orožnici skozi omenjeno vas na patrolji in so imenovanega v zapor odpeljali.
Domače stvari.
— („ Slovenska knjižnica") Te zbirke se  stavi  tretjega zvezka (Jurčičevo izvirne
Razne vesti.
* (Povod on j) po svetu veliko nesreče dela. V Schoneboku poleg Magdeburga na Nemškem je izmej 000 hiš 500 jih pod vodo. Ljudje so izpod streh komaj v življenje rešili. 30 hiš so je v vodi podrlo. Škoda je strašna. V Pešti jo celo skladanice drv, cele žage in nokatere obvodne hiše odneslo, več tisoč ljudi nema kje spati.
Eiotcrlfiie »ecke.
V Trstu 26. febr.: 73. 45. 71. 90. 85.
ona svoj pot mej silnimi gorami proti južnem Štajerskem, — isti žarek gori dandenes bruhajočega in gromočega železnega konja, ki puhti po istej dolini od kraja do kraja, in vleče za soboj srečne ali nesrečne ljudi, umotvore in izdelke duha in rok. Isti solnčni žarek vodi barko preko morja, isti žarek sklepa vse dele naše zemlje, isti žarek vpogoji materijalni obstanek države in posameznika.
Rastlina je hranila, rastlina ga hrani dandenes, ga oddaja in zopet pridobi, in tako se vrši ta krogotok neprenehoma.
Odkod pa dobiva človek ali žival svojo za življenje potrebno moč, od kod on dobiva potrebno mu toploto?
Pogledimo živalsko življenje.
Vsakemu od nas je znano, da se povsod, kjer se kislec spaja z drugimi tvarinami, toplota in luč razvijate, treba je samo, da se ta proces zadosta bitro vrši. — Zažgimo košček oglja, skrbimo za to, da je pristop zraka mogoč, in videli bodumo, da so ogelj žari, da gori in pri tem toplota in luč nastajate ali se ustvarjate. Košček oglja zmirom manjši postaja, dokler popolnem ne zgine; in mi pra-
vimo, ogelj jo zgorel. Ali tvariua, iz katere ogelj obstoji, se nij izgubila, postala je le del druge od prejšnega oglja popolnem različno tvarino, to je ogljončeve kisline. Pri tem pa sto nastali drugi dve prikazni, namreč toplota in luč. — Na isti način si tudi živalsko truplo vzdržuje in ustvarja svojo toploto; tudi pri njem je gorenje izvor potrebno mu toplote.
Če primerimo življenje živali z življenjem rastlinstva, vidimo, da jo popolnem različno; in sicer ne samo v načinu kako hrano sprejema, temveč kaj sprejema.
Človek ali žival brani se z rastlinstvom ali z druzimi živali, nikdar pa se ne more rediti z neorganičnimi tvarinami, kakor rastline. On živi od sestavin, ki so produkt rastlinstva, kakor na pr. ogljenčevi bvdrati, tolsča in beljakovina; to so tvarine, v katerih je živa moč v podobi moči napetja spravljena; in človeku nij druzega treba, nego da te tvarino zažge in si tako zopet žive moči ustvari, to je: toploto.
Bistveni razloček mej živali in rastlinami je potem ta, da rastlina sprejema iz
zemlje neorgansko snovi, katero s pomočjo solnčne gorkote vpodoblja in preobražuje v organsko tvarine. Iz vode, ogljončeve kisline in amonijaka naredi moševino, škrob, slador, rastlinsko beljakovino in množino druzih sno-vij; to se pravi živo moč solnca spreminja v moč napetja, mej tem ko človek ali žival zopet te moči napetja spre obraza v žive moči, ki se kot toplota in gibna moč pokažejo.
Iz tega je tudi razvidno, da je žival odvisna od rastlinstva — brez rastlinstva mora medleti in poginiti. — Človeško telo potrebuje torej na jednoj strani ogljenca, na drugej strani pa kisleca, ki se potem z ogljen-eem v ogljenčevo kislino spaja in pri tem se neprenehoma toplota razvija. Ogljcnec dobiva človek v se v podobi jedil, ki naj uže bodo vzeta iz rastlinstva ali pa iz živalstva, na pr. v podobi škroba, sladkor a,, gume, tol-šče, piva, vina itd in zarad tega del imenujemo te jedila tudi ogrevala.
(Daljo prih.)
Umrli v IJiililfuiil
od 22. do 24. febr. i Ivan Oerno 25 I., v bolnici, za kronično jetiko.
— Josip Zanoikar, 89 1., za pljučnim edemom — Ivan Ja:ikiv.r, 4 mesece, »lote delavca za božja-Btjo. — Avguštin i Učak. Sfi l., v bolnici t* care -notno  i!'ori. — Marija Černo, 7»*» 1.,  vsled starosti.
— Lucija DWgkr, .~>.'5 1., v bolnici, za prsno vode-nico. — Anrou i amorinan 28 1, t bolniei, za utr-pnjen)em mozjan.' Franjo Ramovš, .'»'I 1., za pljučnico. — Josip (Jermek, 70 1., M lnrtudmn. — Ivan Petelin, I., v bolnici, za utrpnjenjeiu jeter. — Li/a Za in i'j i c, 71 l., \ sled starosti
pripravlja
Dorško olje
(3D or s c3n.-I_« e"b ertlira. ra.-0 el)
iz sale kitovih jeter, v katerem je železni jod (JoMr)
V 95.00 gramih olja iz salo kitovih jeter je 11 cen t igramo v železnega joda (Protojoduretnm ferri.) (183—199)
Jaz ne bodom opisoval učinek železnega joda, ker ta je obče znan in so vporablja splošno v zdravilstvenej stroki.
Ta učinek pak postane važnejši, ako se združi z oljem iz salo kitovih jeter in je posebno zdaten v vseh onih slučajih, v katerih se more brzo pomagati oslabljenoj redilnej delavnosti; kjer se mora dostaviti krvnej cirkulaciji večja kolikost teh elementov, kateri kri čistijo, ter s tem dajejo napravam sopenja večjo delavnost in pripomorejo do ustvaritve zdravnojše in večje krvne mase.
Jaz morem jih tedaj najtoplejo priporočati kot najboljši pripomoček proti bramorjem (škrofeljnom), rakitis, kroničnim izpustkom na koži, pljučnim kataru in jetiki.
Nakazanje o rabi. Olja iz sale kitovih jeter uživa se po 10 gramov trikrat na dan ali po zdravniškem predpisu.
Cena jedne steklenice 1 gld. av. velj. ■■i   Da se ponarejen j u izogne, vti-sneno bode moje ime na vsakej steklenici.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
ReTalesciere ti Barry.
30 let aže je Bij bolezni, ki bi jo ne bila oiurm vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; ilez«-i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlat« lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenju v ušesih, Hlaboati in blovanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganju, shuj sanje, bledičico in prebujenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje, nego dojuičiuo mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spri čovala profesorja Dr. VVurzeija, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dudu, Dr. Ur6, grofinje Castle-sumil, Markize de Brchan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na poBebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja,
Bonn. 10. jul. 1852.
KevaleBciere Dn Barry v mnogih Blučajib nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi ii griži, dalje pri sesalnih in obistuih boleznih a L d. pri kamnjn, pri prisadljivem a bolehnem draženji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in jn neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnin in prs
-lih boleznih, ampak tndi pri pljučnici in sušenji v grlu .1,8.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalec in čle mnogo učenih dmžtov.
Wiuchester, Angleško, 3. de<:embra 1842.
" Vaša izvrstna Kevalesciero je ozdravila večletu-i   nevarnostno  prikazni, trebušnih bolezni, zaprt« bolne č iti!«. in vodenico. Preprič-il sem so sam gledf .tSogH zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočati James Shorelard, ranocelnik, 98» polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalen /osp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. muja 1856. .iv ija.u izrekam gledć Kevalesciero du Barr> i a '«trnuako, najbolje spričevalo.
Ur. Angolstein, tajni sani L svetovalec Spričevalo it. 7ti.b2l. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. •i o i patient, ki je užu bolehal -• tednov za struš ni ali bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti m% momL je vsled rabe Vase rCovalesuičre du Barry po pumama zdrav.
Viljem Hurkart, ranocelnik.
Bevalesciere je 4 krat tečnejša, nego meso, bo*
s-i pri odraleetdh iii otrocih prihrani 50 krat več uj c 'ni, ko pri zdravilih.
V ploha* iib pusica h no pol funta 1 gold. 50 kr.
I tal i aoM. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 krM 5 funtov 1C po'.d.. 19 fur'ov 90 T°l<L, 24 funtov 3« gold.
ru»va;e«rier«-Biscr«ten v pušicah in Rovalesciere-Chocolatee v prahu 'M  ai 1 gld. 50 kr., 24 ta* 2 gl. o «r., 4* tas ■» gl 50 kr., 7 prahu ta 120 tai u> {L 'roiaje: D:; !iarry  < «Jomp. na D» ;    ! WaH-*u*--i<a»v.-iv it. 8, ukor 7 vsfc-b tu^stih pri duh '.h lftscp -jih ta »nraerijukih 'f»ovojh. rutfl razpošilja dunajska hu* na vse Ur« e   o polnih ^akavuioah .li p - - >tjit. V Ijubljnnl %A *Jht. J. S v o b o d a, ekar pri „zlatom orlu", i ICeki pri lokarj i J. P roda mu, v Celovcu pri lekarju Birn lachorj u, i Npljetn  pri  lekarju Aljiuoviču, v Trata pri Ijkarju Jakobu Serravailo uri drogeristu P. Kocoa i ■ J. H i r u c h n. v /uilru ori And rov i en. (vlli.'l)
Dunajska borza 28. lehruarja.
Enotni irz. aoijj *• bankjvoiii 68 i<iu — kr.
Enotni dri. doi^ v srebru 72   „ 70 ,
1860 Url. ponojilo       .   . 111   , 60
Akcije narodno ban^»> 885   „ — ,
Kreditne aJ:oij« 175   t 20
London....... 114   „ 50
Napol.         ..... 9    , 18
c. k. cekini      .       ,       .   . 5    „ 38'/, ,
Srebro 10.'1   . 30
jo dokaz
Mej mnozimi anonci, posebno za uro in zlato blago je mnogo taeih, ki prebivalce po duželi samo sleparijo. Vsak naj bodo svarjen za svojo lastno korist pred kupovanjem, kjer firma prodajalcev ne garantira zadostno. Vso ure in drugo zlato blago, katero kdo pri meni kupi, izmenjam mu po volji vsak čas, ali pa tudi nazaj sprejmem, to najostreje soliditotet
Za IA itt IO tt'\ prava angleška, sreli! JA/ III gl* hnia cilindor ura a
primerno verižico in medailonom, etuijem, ključ-koin in petletnim garancijnim listom in po vrhu so jedno reservono steklo za uvo. Kavno iste kruno-časouierno »iru fino ognj o -pozlačene samo gl. 12.50.
Samo 18 ali 25 gl. fSTJS&L
anker-ura, savoneta z dvojnim pokrovom, fino
izrezana poleg tudi še verižica in garancijni list. ^•Hllfk I *\ url piava angleška srebrna ►■-<•'<•"' O      in  ognj o-pozlačena kro-
nometer-ura z verižico vred, z usnjatim etuijem
in garancijnim listom.
Samo 16 ali 17 gl. KVof^"
les-remontir-ura, najmočnejšega kalibra s kristalnim steklom.
Samo 14 ali 17 gl. g&EftS*
vega srebra in ognjo-pozlačena, poleg vratna verižica in garancijni list. >>)ll»m 20 *r| pravaangleška fino ognj o-^aitiu ^«vr ^i. pOZiacena srebrna krono-meter-ura z dvojnim plaščem, fino emailirana, poleg tudi še fina verižica, medailon in garancijni Ust.
Samo 18 ali 20 in 25 gl.
najfinejša srebrna prava angleška anker-ura na 15 rubinov poleg verižica, medailon, usnjati etui in garancijni list.
Samo 20 in 25 gl. ff^TS
ključ k a za naviti, poleg verižica in medailon.
Samo 40, 50 in 60 gl.
za dame z dijamanti.
Samo 30,35 in 40 gl..Jga,
srebrna remontir-ura z dvojnim plaščem, garantirana in patentirana.
Samo 23, 25, 27 gl. -
rižico, medailonom in garancijnim listom.
Samo 35, 45, 50 gl.
anker-ura s kristalnim steklom.
Samo 60, 75, 100 gl.
ura s kristalnim steklom. 105 in 115 gl. z dvojnim plaščem.
Samo 200   300 gl.
nometer z remontirnim dvojnim plaščem in kristalnim steklom.
Kaznu tega pak še vsako vrste drugod od ka-cega druzega anoncirano uro in gotovo cenejši.
Atelier za popravljanje.
Stare ure, dostakrat preljubi družbinski spomeniki popravljajo se, ter onove. Cene popravljanja s petletno garancijo: gld. 1.50, 3, 5 do 10 gld.
Zlatnina.
Od C. kr. kovnicnega urada na Dunaji kot pravo izkušeno.
Pr.*Uaiii.
Prstani za dame gl, 6, 7, 8, h, 10, 12, 14, 15. Prstani s pečatnikom za gospode gl. 8, 10, 11, 12 do 20.
Poročni prstani gl. 5, 6, 7, 8.
r#J.-•<«' verižice za ure.
Verižico, kratke s ključkom gld. lr, UO, 25, 80,
35 do 80 v vsakej obliki. Verižice, dolgo z gladkim ali tacijoniranim p.tha-
čem z biseri gl. 28, 30, 35, 40, 50, 55, 60, b5,
TO, 80 do 160.
'#.!«•<i meclailoiii
za gospode in dame. S pravimi kamoiiji gl. 14, 16, 18. 20, 24, 30, 35, 40, 45, f>0.
'/Aniv garniture.
llrožo in uhani frl 18, 20, 24, .jO, 35, 40.
8 pravimi kamenji ali biseri gl. 36, 40, 45, 50 do
20'.
Z dijamanti in brilauti gl. 60, 80, 90, 100 do 100
Klati uhani.
Loč nor i za otroko gl. 1.25, 1.50, 1.75, 2, 3 ač- aH
brez kamenjčkev. Uhani, dolgi ali okrogli se ali brez kinča, gladki
ali pa sč pravim kamenjčkem ali pa v obliki
sulice gl. 12, 15. 18, 20 do 30. Bontoni r dijamanti ali brilauti gl. 50, 55, 90, 100
do 500.
Zlate gumbe za keiulsete In manšete.
Z dragocenimi kamoujčki gl. 6, 7, 8, 10, 12, 14,
18, 20.
Klate brože.
Enojne najnovejše oblike gl. 12, 15, 20 do 25. S slikami gl. 12, 15, 16 do 40.
Zlati križići.
gl. 6, 7, 8, 9, 10, 12.
Se biseri ali dragocenimi kamoujčki gl. 8, 9, 10, 12 do 25.
Zlate prsne Igle.
V različnih oblikah, Jokey, Sport itd. od gld. 5 do 30.
So dragocenimi kamenjčki od gl. 5 do 30. Se brilanti gl. 15 do 150.
Zlati brazletl.
Oladki obročki, različne širokosti gld. 18, 20, 26, 30 do 60.
Se pravim kamenjčkoni ali biseri gld. 30, 36, 40,
50 do 80. Se brilanti od gl. 80 do 500.
ZE^Isrr^e^a, naročila,
izvrše bo v 24 urah proti poštnem povzetka ali priposiljatvi novcev. Na zahtevanje razpošiljajo so tudi ure in zlatnina proti postnem povzetku za izbiranje, ter se za neobdržano vrača denar nazaj.
bHHbI Moje cene so vodno nižje, kakor najnižje povsod, ter zahtevam dobička le sedanjemu času primerno. Vsi, kateri žolč nove ure in zlatnino naročiti, Vsi, kateri staro ure ali staro zlatnino za novo izmenjati želu, se uljudno prosijo, da se obrnejo na mojo firmo. (26—5)
Philipp Fromm,
fabrikant nr in zlatnine,
Rothenthurmstrasse štev. 9, nasproti Wollzeile, DUNAJ. Naj se ne pozabi naslov.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".
454