Leto VI.
Szombathely, 1919. januar 12.
Štev. 2
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več  .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnina i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Nedela po Treh Kralih I.
Židovje so vu svojoj deželi samo edno cerkev meli v Jeružalemi. Na velke svetke so ta romali. Dalešnji so več dnevov poti mogli včiniti. Kda je Jezuš dvanajset let star bio, je tüdi šo s materjov vu cerkev. Svetki so minoli, domo so šli. Marija je zgübila svojega sina. Kak je vpamet zela, nazaj se je povrnola sv. Jožefom i ga je iskala. Krščanske matere, ne vidite, da vam Marija zgled dava, kak se i vi morete bojati za svoje sini i hčeri. Deca pri vas morejo biti, vsikdar je pred očmi morete meti. — Jas si dostakrat premišljavam, kak je to, da či sinovje gori zrasejo i je mati kaj pita, samo kaj ta zmuvijo, pri stoli se tak kisilo držijo, liki bi loške jaboka grizli. Da je deca tak nepoštena svojim roditelom, nikaj drügo je ne vzrok, kak lagoja, nerazumna vzgojitev. Či se mati vsikdar krega, vsikdar muvi nad detetom, či vse svoje čemere nad detetom spuni, — kda dete gori zrase, ono tüdi samo muvi nad materjov, vse svoje čemere nad materjov si stere; tak se je navčilo od matere. Nači ne ve. — Mati, štera si je vsikdar s lübeznostjov djala s svojim sinom i či sin grobi grata proti njoj, vsikdar lehko pravi: Tak, te sam si pa jas to zaslüžila. Sam jas ne vsikdar lübezen kazala proti tebi? Na to sin nika ne de mogo odgovoriti. Njegovo mučanje je že požalüvanje.
Se spravljate vküp vu Narodini Svet?
Že dva meseca sta minola, da je novi red prišo. Pa ga kje vpamet jemlete? Nindri ne. Vse je pri starom. Ne ka bi boljše bilo, vse je od dneva do dneva hüjše. Stari stebri so se vküp porüšili, novi stebri, šteri bi novi svet
nosili, žmetno se rivajo z zemle. Ne mam na pameti, da bi slabo vlado krivio, vu nevoli je ona, vu velkoj stiski. Obečava, da vu drügoj polovici januara bode odebiranje poslancov vu narodno spravišče. Država de razdeljena na velke krajine, lehko na pol županije, tam bodemo na več poslancov na ednok votum davali. Mogoče je, da te čas, ka te vrsti te čteli, že nači zravna vlada. Doma po vesnicaj mo davali votume. Pitam vas zdaj že, ka more napraviti edna ves proti 200—300 vesnicam? Nika ne. Nego či si vesnice pogučijo, či cela krajina vküp drži, te de vaš votum kaj valao, meli te poslanca, koga si vi ščete. Zato vam pa skoz preporačamo, da bi Slovenski Narodni Svet nastavili. Mi želemo, da bi slovenskoga poslanika poslali vu narodno spravišče. Či nas pri odebiranji razno raztrgajo na več talov med Madjare i Nemce, gori vržemo pitanje, je li nam je vredno i eden stopaj včiniti, da bi glasüvali?
Komaj je dva meseca minolo od velke revolucije, že edno pa drügo nazaj vlečejo. Zaprva so se skrivali, zdaj že tü pa tam zdigavajo svojo glavo. Obečana je bila Zemlja onim, ki je ne majo. To vsaki previdi, da zemla onomi sliši, ki jo dela. Zdaj že začnejo gučati, da ednomi kočiši boljše ide kak pa či de deset plügov zemle meo. Trbelo de, prej, hišo zidati, šker si spravljati. Odgovor naš je lehki. Razdeliti trbe zemljo, štera je poleg vesnic, tam ne de trbelo hiš zidati. Na slednje, či nikomi ne de trbelo zemlje, naj jo nihajo, nego naprej že ne trbe doli povedati. Do poštenoga žitka vsaki ma pravico vu svojoj domovini. Či šče doma delati, zakaj bi ga tirali, da bi si na tihinskom delo isko. Zakaj bi eden samo eden falat krüha — pa
nanč tistoga ne — jo, da drügi dva ali tri falate drži vu rokah.
Pazimo, da stari voji ne pridejo k nam vu novom plašči, da bi nam stari, red nazaj postavili. Jezero let je trpela gospočina, zdaj nam je dani hip, da si sami napravimo novi red. Či zamüdimo, znovič mo mogli čakati jezero let na boljše čase.
Premirje,
Dec. 31. so bili krvavi poulični boji v mestu Aradu. Vogri so se proti postavljali in zato so je Rumani napadli. 5 mrtvi in 47 ranjenih je bilo na obeh straneh. Čehi so mesto Kassa zasedli. Vogron šteri so to mesto branili, so v krej vzeli 100 vojakov in 4 topov (štüke.) — V Budimpesti so imeli z borovanje (gyülés), na šterom so sklenoli, da vojaki dobijo rdeče kape, da se ločijo od drügih, šteri so nej več pod vojaškov oblastjov in dönok nosijo vojaško obleko. Sklenoli so tüdi, da le tisti dobijo plačo, šteri redno opravlajo vojaško slüžbo. — Za novoga vojnoga ministra je postavleni grof Alexander Festetics.
Januar 1. V Budimpesti je velko bitje bilo med bolševiki in med narodnov obrambov. Zasedli so domobransko vojašnico in so močno začeli strelati. — V Požoni je tüdi velki nemir bio na sv. večer. Bitje je bilo med vojaki in med redarji (rendőr, policaj). Žrtev temu je bil 1 mrtvec in 17 ranjencev. — Na Rususkon bolševiki velki nemir dalajo. Zato ido angleške in amerikanske čete proti tem. Dozdaj je že 8 hajovov prišlo v pristanišče Reval, kjer na süho stopijo in idejo proti mesti Rigi, štero najprle zasedejo.
2 januara je prišlo v Budimpesto 1800 francoskih vojakov. Med temi
2
NOVINE
1919. jan. 12.
vojaki so samo čarni lidje iz Afrike.  Prišli so pod poveljem polkovnika Gueprodi in so bili prijazno sprejeti. Mesto so njin dali v „Rákospaloti.“ Čakajo ešče več vojakov.
Velki razločki so med Taljani in Francozi mirovne točke gledoč. Taljani naimre pravijo, ka či se mir po točkaj francoskih sklene, te nede stalen, liki de vzrok ednomi novomi boji. — Vogrske vesnice v okolici Požona so tak zváno domobransko drüštvo nastavili, štero šče domovino z orožjom braniti proti Čehom. — Močno razvijanje bolševikizmusa na Austro—Vogrskom straši tüdi antanto, zato bodo na mirovni konferencijaj najprle bodočnost Austro-Vogrsko razlagali. — Vu plani antante Austro—Vogrsko gledoč so takše razmére, poleg šterih Vogrom samo tak zvana dolina — Alföld — ostane. Ove krajine pa vse k narodnosti spadnejo. — Antanta je komišijo poslala v Beč in v Budimpešto štera naj pogledne kmetovalski položaj. — Ministerski predsednik Károlyi nas jako žalostnim glasom strošta vu začetku novoga leta ino pravi, da či bi to naprej znao, ka se godi, mira nikdar ne bi podpisao.
Jan. 5. Taljanom se ne vidi česko ropanje na Vogrskom. Bojijo se namreč, da se z Jugoslovani zdrüžijo in tak postanejo njim mogočni sovražniki (neprijateli). — Wilson predsednik zdrüženih držav amerikanskih je v soboto 4 januara pogledno sv. Očo rimskoga.
Voditelje vogrske države so že izprevidili, kak strašno so zakrivili, da so soldačijo in stem vojaški red vničiti.
Dom i svet. — Glási.
Ne ga reda. Što bi ga pa delo? Grofovje? Njihovo oblast smo strli, več jih ne trbe. Židovje? Njih nam tüdi ne trbe. Gospoda? Vu bojni smo se vu njoj preveč vkanili. Edne sombotelske madjarske novine so krivile župana mesta Sombotela, da je židovskomi fiškališi vsikdar znao dopüst (felmentéš) spraviti. Za to je ništerno večerjo potrošo pri fiškališi. — Moj židovski sosid, veleposestnik Fr. je okrajnoga glavara na lovino pozavo, se pa ta ga je dao na železnico voziti. To vse vu lüdstvi vre. — Tak se kaže, da plemenito drüštvo vküp ostane, či do se včasi malo mogli vküp stisnoti, da sosidom mesto püstijo.
Za zlato trikrat več. V Somboteli je edna dekla zlate ponüjala — preveč fal. Zglašena je bila policaji, kde se je dovedlo, da je zlate vkradnola. Penez je nika že ponücala, nego šuma je nazaj prišla, ar je austrijska—vogrska banka zlato trikrat dragše plačala.
Tabor prekmurskih Slovencov. V Radgoni na Števanovo se je vršo tabor. Prišli so i Prekmurci. Za predsednika so postavili vogrskoga Slovenca z Beltinec. Sprejeli so revolucijo (odločbo): Prvi tabor prekmurskih Slovencov pozdravlja novo skupno vlado neodvisne države S. H. S. (Slovencov, Horvatov i Srbov) i jo prosi, da vzeme kmalu pod svoje okrilje slovensko Prekmurje.
Srbi V Prekmurji, V Lendavi so Jugoslovani odvzeli Vogrom 6000 pušk ino so dobili v roke za 36000 k. srebra. Stotnik Jurišič je dne 28. dec. s četov mornarov šo v Mursko Soboto. Vogrsko vojaštvo je zbežalo. Kermedinski vlak, šteri bi 2 januara večer mogo iti v Soboto, je šo 3. proti gojdni, ar je vogrske vojake pelo v Soboto.
Zakaj želemo samostojno samovlado (autonomijo) za Slovence? Zato, ar se ne vüpamo vu vogrskoj gospodi. Oni si ešče i tak od toga senjarijo, kak na pr. velki župan Ostffy, da bode lado magjarski jezik, da brezi njega nönč mali rihtar ne de mogo štoj šteč biti. Ka, prej, lüdstvo razmi z samovlade, pravo je eden magjar. Či razmi ali pa ne razmi reči, to je vse edno, nego tem bolje čüti na sebi dozdajšnje krivice i nika boljšega išče.
Razorožijo i na dugši dopüst domo pošlejo vojake, rojene l. 1899 i 1900. Te so že više, kak poleg premirja. Vogrsko slobodno drži vojake.
Med 440 jezer prebivalcov Železne županije je 140 jezer Nemcov, 50—60 jezer Slovencov i Hrvatov.
Petrol na zburkano morje. Pravijo, da morje vtihšajo, či na vodo olje vlejejo. Tak velki župan Železne županije potrdjava; da so pomirili Slovence sobočke okrajine, da so njim več petrola razdelili — na škodo drügih okrajin štere potem menje dobijo. Slovenci, je vredno za 1 liter petrola vse krivice pozabiti i požreti?
Jugoslovani so zasedli Čakovec, Prelog, Letino, Dolnjo Lendavo, Črensovce, Mürsko Soboto. Čakajo je v Kanižo i v Sombotel. Madjarskim novinam so Srbi na ednok simpatični — dobroprišli — gratali, veselijo se, da Srbi se skrbijo za prehrano, za vogelje i ka je najbolje potrebno, red napravijo. Jugoslovane so raznok razbili v Soboti. Tak se pravi, da 20 so jih morili. Poveljnika njihovoga Jurišiča so v roko strelili. Z Beltinec i z Lendave so svoje vole nazaj šli. Konje plebanošov beltinskoga i črensovskoga so s sebom vzeli. Jugoslovani ništerni so vuišli proti Radgoni s štükom vred.
Vladni komisar dr. Obal Bela je, prej, obhodo slovensko krajino. Mi Slovenci Monošterske okrajine od toga nika ne vemo. Od nas i brezi nas nika ne morete.
Vu Dolenskoj fari se je l. 1918. oženilo 3 parov. Narodilo se je 23. Med njimi samo 8 pojbov. Mrlo je 47. Med temi 20 vu španskom betegi.
Iščem pobožnoga, priletnoga, zdravoga dečka ali dovca, ki nema vole v zakon stopiti za sakača i slugo. Hromi vojak, če bi to slüžbo mogo opravljati, se tüdi rad vzeme. Kühati njemi edno leto ne bo trebelo. Poskrbljen bo ešče po mojoj smrti za pošten, lehek žitek, če šče stalno v slüžbi ostati. Plača 600 K na leto z dari vred. Pobožno življenje za nobo je ne samo dovoljeno nego i zapovedano. Zglasite se pri Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih Cserföld Zalam.
Čehi i Jugoslovani so si dobri prijatelje. Že pod bojnov so dosta vküp hodili i se na žitek i smrt doli zavezali. Radi bi sosidje gratali, nego zmes je Nemška Austrija. Že pod bojnov je guč bio, da od Požuna prek Sombotela zasvojijo zemljo, štera je vküp prikapči. Na toj zemli je dosta Horvatov, med njimi pa ešče več Horvatov, ki so že pomadjarjeni.
Čehi ščejo vu drüštvo spraviti vse države, štere so nastanole na zemli bivše Austrije. Oni je ščejo voditi. Nemčijo de vodilo Bavarsko. Preusko se zaniči, ar Pozen, Šlezija k Poljskomi spadne. Tak i po programi češkoga predsednika Masaryka se razpüsti Vogrsko, ár vse de moglo prek dati sosidi in si samo vogrsko zemljo obdrži.
Drüštvo penezno „Phönix“ je v Somboteli ponüdilo, da drüštvo prek vzeme vojno posojilo za 6 let plača celo šumo. Vu 6 letah žoj bi drüštvo pobiralo. Samo se razmi, da so odklonili ponüdbo.
Vojno podporo bodo plačüvali do slednjega februara. Potem na vesnicah stavijo.
„Weltblatt“ piše: Ministerski predsednik Károlyi se je vüpao vu ententi: i zdaj ententa, Čehi, Rumuni, Srbi trgajo državo. Ka ešče ostane z Vogrskoga? Prvle je vsikdar kričo i želo ločitev od Austrije. Spunila se je njemi žela. Zdaj pa žele konföderacijo — zdrüžitev — držav poleg Donave, ar Vogrsko raztrgano samo več živeti ne more. — Čehi i Rumuni skoz li dale predirajo na Vogrsko.
Jaboka so na odajo, po maksimal ceni, 1 kg 3—4 kor. Kde? Pove Vredništvo „Novin.“
Nyomatott a Martineum nyomda R.-T. Szombathelyen,