110, številka. Ljubljana, vtorek 14. maja. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. lah »j a v«ak dau, isv*»>iu3i poSOdaHkfl H *-ovo no ^inioih. »m po notti pretemaa s* a^stro-ogersko d o t o 1 o «a celo leto 16 gld., ta pol leta 8 gld., wm oetri leta 4 jrld. — Za L i nb: j a .10 !.?oi pot/ljaaja ua dum i.a nah, loče 1" »hi., a četrt lota 3 fdd. 30 kr., ca en meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na lom se računa 10 kr. sa mesca, <0 k* «<* četrt Jota. — Sa srtje delete toliko kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelj e na ljudskih šolah in za £|jake velja snižana SCsa ia rit* . Za Ljabljauo ta terrt let«, a gid. 50 k., po polti prejoman za Jotrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od oetirissopne pefct" rite 6 k?., eo ae osnasilo enkrat tiska. 5 kf^ Je se «>VRkrnfc in 4 kr. će eo tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se , • ;«-. -r^akb - R:;ko;,i-i .: •►• -.jo. — li rt d oUtvo ta v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiši |\ 3 »gledališka stolba". Opravniltvo. na katero •-*.} ■** rltpHVoH]o porajati nr> \";r>y, r'klsJnMijO, Otttanum, L }'. administrativne reči, je 7 »Naredni tiskarni" v Kolmanovej hini. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Dunaj 13. maja. Odsek za nagodbo z Ogcrsko je vladne predloge z 21 glasi proti 19 glasom odbil. Vendar računa vladna stranka še na to, da bode v zbornici večino imela. Fetertmrg 13.maja. Vladni „Pra-viteljstveni Vestnik" razglaša, naj se darovi zbirajo za organiziranje prostovoljne flote, ki je bode treba, ako nastane vojska. Doneske sprejema cesarjev ič naslednik v Peterburgu. — Šuvalov je v nedeljo sem prišel. London 12. maja. „Daily News" poročajo: General Totleben žuga, da bode Carigrad zasedel, ako Turki trdnjav "Varne, Šumle in Batuma precej ne izpraznijo. Osman-paša je rekel v turškem mii lis turski'in svetu, da turška armada nij taka, da bi mogla zasedenje Carigrada zabraniti. — „Times" poročajo, da je Turčija sklenila vsled ostrega in naravnostnega terjanja Totlebnovega, precej trdnjave izprazniti, in sicer najprej Sunilo, potem Varno, nazadnje Datum. Totleben je obljubil, da se potem v Adri-janopolj in Dedeagač nazaj pomakne in da se Erzerum od Rusov izprazni. Carigrad 13. maja. Bivši sultanov tajnik Said-paša je imenovan za predsednika senata. Budapešt 13. maja. Simonvi je interpeliral v zboru, zakaj se ruska vojska v Rumuniji nabira. Minister Tisza je obljubil jutri odgovoriti. Carigrad 12. maja. Rusi so zasedli Curukso v okolici Batumskej, kljubu temu, da je Derviš-paša protestiral sai&teM. Leon Brussv. (Povest« poslovenil l-V. Kr.) Štirinajsto pofflarje. (JLfiitjo.) Stružna skušnjava se ga polasti in z nožem v roki hitt nad Murina in Feraandeza. Ali bi jih smel pustiti v čolu? Eden je strašuo slab, drugi so imenuje bojazljivea, tretjega se pa z enim udarcem lehko iznebi. „Ne, nikakor ne/' si misli, obstane in stopi korak nuzaj, „vsek bi se lehko izuebi1, pu kaj bi si nakopal s tem. V šulupi bi to reč zapazili in — znabiti bi se mi se ponesrečilo. Mladi Marino i um nabasano pu&ko, in ako mi njegova krogla le samo nogo zdrobi, ne morem oditi zasledovalcem in obešen bi bil še višje nego Haman." in da so se prebivalci ustavljali. Ruski glavni stan še v San-Steianu ostane. Berlin 12. maja Emil Hodel, kateri je včeraj na cesarja Vilhelmii streljal, taji to in pravi, da je samo enkrat strelil, ker je hotel sam sebe javno usmrtiti, da bi bogatinom pokazal bedo zdanjih druž-binskih razmer. On pravi, da ne spada k nobenej stranki, on hvali brc z v ladje in je sovražnik vseh strank, tudi sovražnik socijalnih razmer in državnih naprav. Da še treh strelov nij več v revolverji, to mu je nejasno, pravi, zatorej jih je moral iztreliti ko nij vedel kedaj. Drugi zaprtec je nedolžen in je bil baje uže izpuščen. Strel na nemškega cesarja. Soboto večer, ko smo b.li uže zadnji list končali, prinesel nam je telegram iznenadno vest: daje nek Človek v Berlinu streljal iz revolverja na nemškega cesarja, dve in osemdesetletntga starca, a ga po sreči nij zadel. Telegrami v nedeljskih dunajskih listih dopolnjujejo to vest, da se zločinski strelec imenuje Emil Hodel, daje kleparski pomočnik iz Lipskega, socijalni demokrat, še le 21 let star. Streljal je na cesarja v soboto popoludne ob polu štirih, ko se je cesar ravno z nadvojvodinjo Badeusko, svojo hčerjo, pripeljal od Branderburskih vrat pod lipe v Berlinu. — Strelec je po diugetn strelu v beg stekel, a ljudstvo ga je prijelo, in pri tej priliki je šo tri strele izpustil. Prijet je bil tudi nekov Kriiger, delavec, kateri je na sumu, da je z napaduikom v kakej zvezi. Berlinsko občinstvo je bilo precej ob petih, po unesrečenem strelu, zbralo se pred cesarjevo palačo v množnem števdu in živio-klicalo. Cesar se je zbranej množici večkrat na balkonu Zopet se umiri in Opazuje gibanje tujcev pri hodu v čoln. „Kuko pa bo kaj z mojim plačilom? " čul je zopet Feruandeza, ko se ta pripravi vesljuti, „vožnja do šalupe je gotovo pol miljo dolga iu upam, da bedem dobil /a vsako stopinjo — en dolar." — „To jo dobra iznajdba," reče Karnar sam pri sebi, za njimi gledavši, „tretji izmej njih mora na vsak načiu Moratinov prijatelj iz Mazatlaua biti — njegov izdajalec — hočem torej Moratiua pred njim svariti." Hitel je tedaj nazaj k svojemu tovarišu in mu razodel, kur je videl in slišal. Moratin je obledel, to strašno novico slišavši. „1*0 tem takem sva končala," je Moratiu nazaduje opomu;!, „pozabite deklico in vsedito se takoj, da beživa v kak drug del sveta!" Karnar odkima z glavo, opazujoč gibanje čolna. „Ne, nikakor ne!" odvrne potem, „ta reč mi še večji pogum dajo, kajti Brossy bode še dalje v šal upi ostal, da bode čul pritožbo. pokazal in zahvaljeval za izkazovano sočutje. Poslaniki tujih vlad, ministri in generali so mu prišli čestitat, da mu je življenje rešeno. Mesto je bilo zvečer polno zastav. Tak je dogodek, kateri bode po vsem svetu veliko senzacijo naredil. Uzrok napada je pač iskati v socijalističnej stranki, rekli so nekateri precej na prvi vtis te novice. Drugi so sodili, da bi morda bilo „preveliko rusofilstvo" cesarjevo uzrok blaznega napada. Kaj je istina, to bodemo izvedeli iz preiskavam', ki se bodo gotovo z veliko hitrostjo vršila. Ako je napastnik res ud soci-jaldemokratične stranke, kar je najbolj verjetno, potem je pač Bvojt-j stranki strahovito slabo uslugo izkazal. Nemška vlada bode ta ateutat vzela za povod, da bode začela socijaldemokrate divje preganjati in zatirati; proč bode še s tem zadnjim koscem svobode, kolikor je je za delavce dozdaj še v Nemčiji bilo. Tako more en sam mlad nepremišljenik s svojim blaznim, dejanjem strašno škoditi celej stranki. Mi Slovanje moramo posebno Boga zahvaliti, da se zločincu nij posrečilo uničiti nemškega kronanega Btarca. V našem interesu je da zlasti zdaj v teh silno kritičnih trenotkih. živi stari cesar Vilhelm, na vsem Nemškem najboljši (če ne jedini) prijatelj Rusije, sicer gotovo ne kot Nemec, pač pa kot dinast, kot monarh. Večkrat smo namreč uže rekli in dokazovali, da Nemci kot narod prav za prav nijso prijatelji Rusom, ker Nemec, kakor je po zgodovini dokazano, Slovanu nikoli prijatelj nij bil. Ako zdaj nemška berlinska politika podpira Rusijo v nekoliko, ali ako jej vsaj polen ne meče pred noge kakor vse druge države, videti je res samo zasluga pruskega dvora, nemškega cesarja V i 1- Tako tedaj imava še dovelj časa.° — „No, pa bodite previdni, in pridite kolikor mogoče kmalu nazaj. Rad bi, da bi bde njih nade vse uničene, posebuo pa Brossvjeva." — „Bodite gotovi, da se to zgodi. Biserolovec je še v šalupi in bodo še nekaj časa potreboval, da se o lovu pogovorijo in da se vse pripravi; zakaj bi mu tedaj jaz no napravil prijetnega snidenja?" — „Kaj mislite učiniti?" vpraša Moratiu, ki seje vstrašil hudobnega pogleda tovariševega. — „Mislim," odgovori Karnar s prevzetnim glasom, „jih v prah in pepel izpre-nieniti. V nekoliko trenotkih bode krdelo mož v mojo hišo prilomnstile mene iskat. Jaz lehko naredim, da so pri odpretji drugih vrat smod-uik v podzemeljskih votlinah užge in vse uniči." — „Ali morete to storiti ? Boste li časa imeli vse pripraviti V — „Lehko v dveh minutah. Ne samo lehko, temuč moj sklep je I5rossyja„ kateri se je zarotil mene v dveh urah v pesteh tielma. V nemškem narodu nij nit simpatiji sa pravično rusko st var, bas ker je stvar slovanska. Zato vidimo, da so nemške neodvisne novine skoro vse protiruske ter protislovanske, in sicer liberalne kakor klerikalne, demokratične in konservativne, da si se mora reči, da poslednje včasi govore nekaj bolj v spodobnem jeziku o Rusih in Slovanih. Ako nekatere važne pruske novine pijejo v Rusiji prijaznem duhu, pišejo baš zarad tega, ker so o l dvorskih krogov odvisue Dvor pruski pa velja pri Nemcih vse, on je vsa prusko-n e m S k a svoboda. Nemški parla ment na pr. je jedna največjih nul mej parlamenti, zbor kimovcev in mamelukov. Cesar Vilhelm, in po njem njegov zvesti minister Bismark je vse. Kako se bode naslednik obrnil, kako bi morda tudi Bismark kurz državne ladije po Vilhelmovej smrti premenil — kdo to ve? Francozi in Angleži. Francozi se v vnanjej politiki nekako močno Angležem bližajo. Jeden glavnih njih listov piše : „Minoli so časi, ko se je pri nas še o ^nezvestem Albionu" govorilo, in pri Sedanu smo pozabili sv. Helene. Sprijaznila sta se radi skupnih interesov in čutov oba bivša smrtna sovražnika. Ti skupni interesi in čuti pokazali so se lanskega leta, ko so se vse stranke na Angličanskem postavile na stran francoske republike, ter proti njenim sovražni kom. Nikdar ne bodemo pozabili, kako pri jazno je angleško časopisje, z malo izjem, i nas pisalo, hvaležno bodemo se tega spominjali. Zopet smo postali prijatelji se svojimi sosedi unkraj kanala, ko so ti pričeli splošna evropska prava varovati, katera uže nijso imela nikakove veljave. Naša vlada in celi naš narod sta sklenila v prepiru, ki bode iz rusko-turške vojske nastal, nevtralna ostati a kako bi tudi mi mogli ostati še mirne krvi ako se evropsko jednakotelje brez evropskega dovoljenja izpremeni? Instinktivno je odobraval torej naš narod korak Angležev, ki nijso dopustili, da bi se katerakoli točka starih nagodeb predrugačila, da ne bi signatarue vlade temu privolile. Se ve da bi se lehko kmalu drugače pri nas zgodilo, ako bi Angleška še dalje hotela iti, in naša nevtraliteta bi se potem nekoliko ohladila, kar bi nam ne mogli Angleži za slabo očitati." Politični razgled. Motranje »»v4*. Vesti, ki dohajajo iz PeterhtMrtfa vedno Še mir obetajo, kajti pričakuje se od misije grofa Šuvalovega porazumljenje z Angleško, — ali se pa le tako delajo, kakor da bi to pričakovali. „Pol. Corr.tt poroča o grofu Suvalo vem. da je inteligenten, zveden in odkritosrčen mož. Gotovo čuti, da zdaj vse odviai od vspeha angleških predlogov, in da je v tem slučaji kakor tudi v druzih jednakih slučajih, osoba posrednikova odločevalna. Ker so mu prave misli londonskega kabineta dobro znane, in ker ga česte car, njegovi tovariši in vse ljudstvo, zato bode tudi on lažje stvari bolje v red spravil, nego kdo drugi. Potem mu trdijo tudi oni, ki ga poznajo, da ne bi Šu-valov prevzel tega težavnega posla, ko bi se mu zdelo nemogoče, angleško ruskim dogovorom srečen konec pripraviti; zdi se mu to mogoče doseči cd zadnjega pogovora z markizom Salisburviem; ob kratkem: pravi se tu, da zdanji angleški predlogi, katere ima Šuvalov soboj, bodo imele gotov vspeh, ker jih ima baš — Šuvalov. Telegram iz tšeMgr&cla poroča, da je Srbska včeraj zadnje turške ujetnike turškim komisarjem v Rasti izročila. Poslali so jih Srbi tedaj skupno 2.0000 Turkov v njihovo domačijo. Turskih 100 oficirjev in podčastnikov ostane še na dalje na Srbskem. Iz Gilana, kateri imajo še Turki v rokah, poslali so prebivalci knezu Milanu adreso, v katerej je pro Snja izrečena, da bi se gilanski okraj združil se Srbsko. Adresa prebivalcev v Pirotu, Vra nji in Trnu na ruskega carja, oddana je ge neralnemu konzulu ruskemu Perzija ni ju, in ta jo je uže oddal carju Aleksandru II. Srbski finančni minister priporoča uradom, z ljudstvom pri nabiranji davkov lepo ravnati. Iz Aten poroča „Pol. Corr." da je gr ška vstaja v Epirusu in Tesaliji pri kraji. Vo dje vstanka so se vrnili domov, ko je turška vlada vsem vstašem amnestijo nazuanila. Au gleški konzul Merlin pravi, da bi se turški begi v Tesaliji radi združili z Grško. Da bi JVenivi drugače politikovali, ko bi ne bil pruski dvor slučajno rusofilen in še toliko moški, da je držal d o zdaj svojo be sedo, dano za rusko uslugo leta 1870, dokaz temu je no le neodvisno nemško novinstvo temuč tudi premišljene izjave vodij nemških strank. Koncem pratečenega meseca so imeli namreč v Frankfuivu nemški „naprednjaki" strankarski shod Pri tem shodu je govoril poslanec Triiger, jeden vodjev nemškega strankarskega političnega življenja in dejal: nJaz mislim, da je zmaga Rusije jeden naj-bolj obžalovanja vrednih dogodkov v zdanjem času. Rusija nij naša (Nemcev) prijateljica, narobe, vsak jasno mislec mora v njej videti našega sovražnika. Pan-slavizem nii saniarstvo, temuč živ sad brez-merne prečenjevalnosti surovih in barbarskih narodov, ki imajo agresivno ostrino obrneno zoper NemUvo. Na jednej strani absolutizem, pokorščina volji jednega samega, na drugej strani pa misel državljanske svobode, pokorščina volje službi kake ideje. Ti dve nasprotji bosti prej ali slej skupaj trčili; če pa tudi gotovo nemška misel tačas zmaga, vendar ima zdaj vsako reakcijonarno prizadevanje podporo v Rusiji." Iz lrossyja pričakuje, se gotovo ne bode ta tre-notek nihče za in i brigal." bO L?on, kje Bi?" sliši sedaj Karlo klicati, „'iakaj na prids.'V Vsaj sem videla njegovo ladijo od Salupe odvesljati!" Gre tedaj k navadnem pristanišči in najde onii njegov čoln, a od njega niti sledu. „Čoln je tu, a njega nij," reče v strahu, „kje neki mora biti, in kaj se mu je pripetilo?" Sem ter tja letaje upije ime svojega ljubljenca. — „Stoj!" reče — Ne u t rali t ii t". Iz potujčenih Slovanov se pa surovo norce delajo! Kateri Slovenec iz tega vsega za vso svoje življenje nauka no posname, ta sploh nij za noben nauk sposoben, nema prave du^e ni krvi v Bebi. Domače stvari. — (Kje se bode zidalo poslopje za ljubljansko hranilnico?) To vprašanje v soboto v občnem zboru hranilničnih udov nij bilo rešeno. Po hudej debati so se glasovi razcepili v dve enako močni stranki, katerih jedna je bila za zidanje v Kozlerjevem vrtu, druga pa za Novakovo hišo. Na vse zadnje pak bo začeli mej soboj veljavnost glasovizmetati, namreč one gospode, ki 80 ali kot sosedje, ali kot udje stavbenega društva interesirani (Kozler, Malic, dr. Schrey dr. Suppantschitsch). Vlada bode zdaj posredovalna soditeljica. Ako Be bodo na večino javnega mnenja ozirala bode menda sodila za Kozlerjev vrt, ker s tem se reB skrbi za polepšanje mesta. — (Tukajšnji domači slikar gospod Ivan Franke) je izdelal in denes ▼ štacuni pri g. Mačku na glavnem trgu na ogled razpostavil portret znanega krškega poslanca g. Hočevarja. Slika je originalu živo podobna, delo z res umetniško marljivostjo izdelano. Napis pod sliko kaže, da je ta portret dalo narediti konstitucijonalno društvo in jo poklonilo meščanskej šoli v Krškem. — (Umrl) je tu znani trgove s kožami Matej Suhadolec, narodnjak vse skozi, ki je tudi pri vsakih volitvah dejansko pokazal svojo narodnost. — (Požarna straža.) Udje društva ljubljanske prostovoljne požarne stražo bo imeli v nedeljo občni zbor. Navzočih je bilo baje 80 udov. Načelnik g. Dobrlet je v ogovoru omenjal, da društvo nema nobenih političnih tendenc, temuč le humanen namen. Tudi župan je bil navzočen. — Mi smo bili in smo še zmirom tega mnenja, da bi moralo iz narodnih krogov bolj pristopati k temu koristnemu društvu, ker nij politično, ali — da ne bode. — (Imenovanje.) Minister notranjih stvarij je imenoval Btavbenega adjunkta Avguština Ilarpfa za inženerja za državne stavbe na Štajerskem. — (Iz Trsta) nam pišejo trije slovenski vojaki, ki nijso zadovoljni z dopisom iz Sežane 11. t. m., češ da vsi vojaki 17. polka se ne ustrašijo pota ni v Sežano ni kam drugam „ampak so bili in bodo vedno čast domovini." Karnar, stopivši pred njo, „kako je z biseri?a — „Pojdito mi b poti, sennor Karnar," je odgovorila, „se li ne sramujete z žensko tako surovo ravnati? Bojte se!" „Jaz ne vem, pred kom bi se moral sramovati in koga se bati." Nekaj strašnega je bilo v teh zaničljivo izgovorjenih besedah in smehljaj na ustnicah sovražnika je pretresel Karli dušo in telo. — „Upam," je v strahu šepetala, „da ne mislite reči s tem, kar vaše oči razodevajo. Nij mogoče, da bi Lson ne imel več oblasti in moči me varovati. Ne, ne, ne more biti, da bi bil v vaši oblasti, da bi ga bili umorili?" — „Li ne more biti? zna-biti veste vi bolje od mene," odvrne on, sini-jaje se, „znabiti pride, ako ga pokličete." (Daljo prih.) — (Zabodel.) Iz Borovnice 8e nam piše: Podpečjo pri Preaerji Be je zbralo 9. t. m. v krčmi pri S. nekoliko žganjarjev, izmej katerih je jeden malopridnež brez posebnega uzroka nečemu hlapcu napravil z nožem dve veliki luni v život. Dvomi se, da bi ranjenec okreval. 10. t. na. je bila ljubljanska komisija pri njem, tudi malopridnež je bil zraven po klican in se je precej udal. Žandarmi bodo imeli vendar veliko posla, predno ga — do bodo, ker takoj je od tod pobeguil. Kam, to »e ne ve. — (Odlikovanje.) Štajerska kmetij-ska družba je, kakor posnamemo iz ravnokar razposlanega poročila o njenem letošnjem občnem zboru, za zasluge pri pospeševanji kme-tiJBtva odlikovala učitelja Jos. Poljan ca v Brežicah in Rakušo v Marnbergu s tem, da je jima darove v srebru po 20 in 15 gld. na klonila. — (Učiteljska služba) v Zavrči pri Ftuji je s 550 gold. in stanovanjem do 10. junija razpisana. llazne vesti, * (T es tame nt čudnega moža.) V Gradci je umrl pred nekoliko tedni uekov JLampreht iz Konjic na spodnjem Štajerskem, ki je pet milijonov zapustil, katere je, kakor smo uže poročali, v Peterburgu in drugod po svetu pnšpeku'iral. Testament njegov je prav čuden. Svojej ženi, ki nij pri njem živela, nij zapustil nobenega kraj cerja, samo os tel in ozmerjal jo je v testamentu; zlasti je hud na njo, da je govorico mej ljudi raznesla, da je on „velik skopuh.0 Svojim otrokom je v testamentu odtegnil še to, kar bi jim po postavi slo, ker ga mjso hoteli bogati in bo očetovsko hišo brez privoljenja zapustili in mu nepokorni bili. Premoženje zapušča le vnukom, otrokom svojih otrok, pa tako, da smejo le obresti zapraviti, celo premoženje pa pravuukom zapustiti. — Proti temu testamentu so otroci umrlega skopuha tožbo vložili, da bi ga ovrgli. * (Ropar ujet.) Na velikonočno letošnjo nedeljo je umoril nek zločinec v malem Pore-žinu (Češko) posestnikovo ženo, Marijo Jera-žek, v hlevu tačas, ko so bili vsi ljudje v cerkvi, ter je pograbil v hiši potem kar je mogel doseči. 8. t. m. so pa ujeli zločinca v Skridlanu, ter ga sodniji izročili. Bd je to hlapec Matija Mozer iz Nove vasi, pri njem so tudi vse ukradene reči našli. * (Dvojni samoumor.) 19. januarja t 1. 8ta prišla iz Salcburga v Berchtesgaden dva tujca, mož in žena; najameta si v gostilni sobo in se v knjigo za tujce vpišeta: gospod in gospa Krieger iz Mužakov na Šlez-Ikem. 24. januarja šla sta Be sprehajat, in od onega dne nij jih bilo več nazaj in vse iskanje bilo je zastonj. V gostilnici sta pustila svoje reči, ki so bile precej vredne. Ugibalo se je, da Bta bila to dva nesrečno zaljubljena, in da sta si sama sebi življenje končala. To se je tudi potrdilo. 1. maja gre berchtesga-delirika potovka skozi gozdič, ki stoji ob kraji ceste, in je jagod nabirala. Tri tem najde najprej lep dežuik, pozneje raztrgan klobuk, in koncem zapazi tudi človeka, ki je spal, kakor je ona mislila. Ko pa boljše tja pogleua, vidi, tla sti dve osobi, jedna na drugej ležeči. Bila sta to, kakor je sodmja potrdila, ona dva tujca, ki sta iz Berchtesgadena izginila. Gospa je držala še revolver v roki, ko so jo našli v gozdu, in je gotovo, da sta oba tačas svojemu življenju sama konec storila, ko sta bila iz gi'da. * (Junaštvo.) To zimo je videla 50 let stara danska žena pri Kopenhagenu tri otroke, ki so se igrali na ledu. Led se je pa na na gloma pod njimi udri. Zdelo se je, da otrok irj mogoče rešiti, a stara ženka skoči, poza beljši svoje lastne nevarnosti, v ledeno mrzlo vodo, ter reši vse tri otroke iz smrtne nevar- nosti. Kralj danski izve to junaško dejanje Brcne starke, ukaže jo pripeljati v svoje glavno mesto, kjer je morala kmetska žena dva dni v njegovoj sijajnej palači bivati; mej tem časom so jej razkazovali vse imenitnosti v mestu, pogostih jo dobro, poteni jej pa da kralj lastnoročno v navzočnosti celega dvora medalijo za državljanske zasluge s trakom. Ta žena je prva ženska na Danskem, katerej se je taka velika čast izkazala. Pred odhodom na njen dom ukaže jo kralj še v gledališče peljati in tudi njeno rodbino, kjer jo je vse gledalo. * (Smodnik se je vnel) kakor se z Irskega poroča, na ladij i „Saidinian" ki je imela Be v Ameriko s potovalci odpeljati. La dija je popolnem zgorela. Izmej 460 potoval cev na ladiji bilo je 40 ranjenih, trije pa so bili mrtvi. * (AziJBk „svet ni kB pred sod ni i o.) Posvetna sodnija sodi tudi lehko „svetnike", ako se ti na tem svetu pregreše. Radšah v Purri, vidni glavar nevidnega hinduskega boga, katerega (Itadšahu) imajo izpoznavalci hinduske vere za velikega svetnika, Bedel je 6. t. m. na zatožnej klopi v Kalkutti. Sodili so trije sodniki: ali sme „svetnik" dru-zega „svetnikau, torej svojega tovariša tolikanj pretepsti, da bi ostal ta na pol mrtev na tleh. Rekli so, da se to ne Bme storiti, in Radšah bil je obsojen v ječo do smrti. To je bilo pa tako: Radšah je pozval nekega „svetega" hinduskega puščavnika k sebi. Tega puščavnika so slavili za izvrstnega zdravnika, in menil je poklicani, da ga morda tudi Radšah v tej zadevi potrebuje. Komaj pa stopi puščavnik v njegovo palačo, zgrabijo ga služniki, vržejo ga prav neBveto na tla, zvežejo in tepo ga toliko časa, da je postal nezavesten, ter ga koncem vržejo na ulice, kjer so ga policaji našli. 15 dnij je ležal potem v nezavesti. Nagib temu zločinu je neznan, pravijo pa, da je bil puščavnik nedavno pri ženi Radšaha, katera ga je po — zdravji njenega moža vprašala. Radšah je to izvedel, in ker Be je ražmh spletk bal, iznebiti se je hotel svojega .svetega" tovariša na omenjeni način. Pri soduiji se je dokazalo, da je bilo dozdanje življenje Radišahovo — neouiadeževano. Slovenske knjige. V „narodnoj tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. f t Doktor Zober", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. „Kaliforvske povesti'* od Bret Ilarte-a. Cena 50 kr. 3. „Tuf/omer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr. 4. „2Ta Žerinjah*', izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr. 5. „Župnik WakefleUlski » 75 ■ 106 n 40 a tiu „ 15 K V ,,Nurodnej tiskarni" v Ljubljani jo izšlo in so dobiva: VIII. zvezek „Listki": Pomladanski valovi. Komau, spisal 1. T ur g e nj e v, poslovenil dr. M. Samec. tt« 17 pol. Cena 00 kr. bolni* Mttu in zdravju brm leati in brei stroškov po izvrstni Immmn ti fiarry « KioncšoMii* SO let lie je ftJJ botaini, ki bi jo a« bila oidrt* 'il* ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih 1 >'jooih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni t želodcu, na iivcih, dalje prane, i na jetrah; zlez-i naduho, bolečine v ledvicah, ju ti k o, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato Mio, vodenico, mrzlico, vrtogUvje, »ilenjo krvi v glavo, iiiuieuje v ušesih, slabosti in bievanje pri nosečih, uioinoHt, diabet, trganje, shujšaine, bledićico in prebujenje; posebno se priporoča za dojoneo inje bolje, n go dojničino mleko. — Izkaz is mej 80.000 sprioe-»al zdravilnih, brez vsake medicine^ moj njimi spri-■ .evala profesorja Dr. VVurzerja, g. 1. V. Beneka, pra-- ega profesorja medicine na vueuoi'.i&ci v Maribora, fttiravunega svetnika Dr. Angeisteina, Dr. Shorelanda, ML;: Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Uro, groiinje Castle-•taart, Markize de Urohaii a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno sahtevanje zastonj« Kratiti izkaz is 80.000 ipritevalov. Na Dunaj i, 13. aprila 1872. I'rt slo je nie aedem toesčcev, od-, ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsuili ia čut-oicnih bolečinah, in sicer tako, da m m od dne do dne \idno gmil, in to zaprečilo je dolgo 6«sa moje fitbdfje. Cul sem od Vaše čudapolne Kovalesciere pruel sem jo rabiti in zagotovim Vaa, da se čutim po mestčrem užitku V-fio tečne in okusne iieva-leacičre popo nem zdrav, tako, da brez najmaejega tresenja morem zopet pisati. Za -adi tega priporočam vsem bolnim to p.dmorno prav cei.o in okusno hrano, kot cajboljii priponi ček, ter ostanem Vai odani Gabri el Tesohner, slušatelj javnih višjih trgovskih šot. Pismo visoko plemenite markize de Brčhan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod 1 Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin vsake vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogla niti Čitati niti pisati, tresle so se vse čutniee na celem životu, slabo probavljanje, vodno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuio. katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila Bem melanholična najvišje stopinjo. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali. _ V pol nej obupnoati poskusila sem Vašo Uevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Bevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja mojo prisrčne hvaležnosti in popoiuega spoštovanja. Markize de Brehan. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dusnika, omotici in tiščauji v prsih. bt. 65.715. Gospodični de" Mentlouis na nepre-bavljeuji, uospanji in hujšanji. aovaleBcitJie jo 4. krut cecnojša, nego mo»u, ter ■e pri oura&cemk in otrocih prihrani 50 krat vec a» eem, ko pri zdravilih. V plefcMttttii pošioAh po pol Aut« 1 gold. $0 kr., 1 funt M feoid. t/,, S .auia 4 gold. K) kr^ 6 funtov 10 (Ol(L, ia fnnM)v *4u gold., H fantov Ji> gold. - iievi*iejciierci-lii«i5uii«ju v j-ulif>*tii in Kovalosciere-Chooolatče v prahu ^ vas l gld. U) ar., tas J gl. »e ^-i *b tas 4 gl. 50., v ^raiiu x* 120 u* iO Fieuujo; Da B»rVf -s Ujiap. na J*w*^i, «VaiJ. fJtue&uKMMe Št. 6, kakor v /*ou mestih pri dobrih icuajjiii tat speecrijakih crgo?oLj. t t^i razpošilja ou-uajiks hima na vse !tx±ju poštulh .^aamoah ali p^, — j:^. V JLjubijkttiii i . ,1( J. Sv ob oda, lokar rri ^alatom ormJ, v Uekl pri lok^.rju J. Prodam u, v CeAoveu p:i lekarja Bir n j aoh er j u, v Bj]»ljetu pn lekarju Aljiuoviču, v Ta-alu pri icaurju Jakobn djrravallo, pri drogeristu P. Eooca ia J. uirsehu, v Zaadrn pri Audroviču. (18'J) h.duLcij in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk .Narodne titskarue-