CENA 230 SIT /' POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA
10 LET UPRAVNE ENOTE IZOLA
str. 4
MLADIM NI HUDEGA
str. 12-13
M
ROKO SLABO ZAČELE
str. 8
ZAKAJ |E SVET POSTAL VELIKA VAS
(Mef) Pred dobrimi tremi desetletji so takratni ideologi otrok cvetja razlagali, da je svet ena sama velika vas, mi pa smo bili prepričani, da imajo v mislih globalizacijo idej, kulturno izmenjavo in preprosto dejstvo, da mlade na različnih koncih, takrat še lepo razpolovljenega sveta, zanimajo iste stvari, predvsem pa tista najbolj vsestranska: svoboda.
Po logiki stvari, z razvojem tehnologij in posebej z razvojem komunikacij, je svet res postal ena sama globalna vas in je ideja dejansko uresničena, vendar se je pokazalo, da smo jo tako narobe razumeli oziroma izpridili do te mere, da je postala ogabna celo njenim avtorjem. Že res, da danes v trenutku izvemo kaj zanima ljudi v najbolj oddaljenih koncih sveta, a to kar izvemo pravzaprav ni nič posebej vzpodbudnega. Zanima jih to, kar zanima večino med nami: kako čimveč zaslužiti, kje in kaj najbolj poceni kupovati in kako in kje koga srečati. O svobodi pa ni več ne duha ne sluha. Kaj pa naj počnemo s to svobodo? Ne da se je pojesti, ne kotira na borzi, nima umetniške vrednosti,	skratka:
svoboda je brez veze.
Idejo hipijevskih ideologov so pobrali lastniki multinacionalk in rekli: Res je. Svet je ena sama velika vas in mi bomo poskrbeli za vaščane s svojimi megamarketi, spletnimi trgovinami, prodajo na domu, dnevnimi reklamami, akcijami in razprodajami. Naše izdelke bodo lahko kupovali vaščani v Kongu, Uzbekistanu in na Aljaski. Zakaj bi se šli nekakšno kulturo in bognedaj razmišljali o svobodi, če jim to lahko vse ponudimo mi na naših prodajnih policah. In tako smo tudi v naš del vasi dobili lepo zapakirane slane sardone, pripravljene v majhnem, verjetno kar družinskem podjetju v Italiji, prelepljene z nalepkami multinacionalke in vsemi potrebnimi dovoljenji. Dobili smo jih v posmeh naši zakonodaji, ki je takšno proizvodnjo pri nas prepovedala.
Zato smo se v Mandraču odločili, da bomo vsaj mi vrnili udarec. Na otoku ob jugu Afrike prodajamo naš časopis Mandrač in prav nič nas ne briga, če bo zaradi tega propadel njihov Jumal de Capo Verde. Kot so rekli včasih: Zob za zob,
l\/l 0X0 l\/l AX>C
tel. 05/640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
{C Banka Koper
U&4
20. januar 2005
k) h
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
®[S.@GA
MLADINKE
Ljudje bodo rekli, kje so se vzele, tako urejene in strašno vesele, pa nismo ne Svedinje ne Danke ne Finke, me tri smo le vzorne izolske mladinke. Kdor hodi okoli ta zdaj že ve, da imamo na skrbi Cyber caffe.
Za tiste ki tega ne znajo prebrat poskušamo skupaj tako črkovat: Sajber kafe je spletna kavarna tako kot je ofis navadna pisarna.
In kaj vam ponuja to naše središče?
Za tistega, ki se v življenju še išče, nir.tech, nu:shape in včasih nudoop, drugače rečeno: Mladinski klub.
AVTO CENTER
Avlo Center Jereb. Izola www.o-jereb.sl
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča)
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30 -12.00
PTTs NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
KOMU NI NIKOLI DOVOLJ!
Vprašanje o tem ali nekaj pripada ali ne, je zanimivo. Je modro vzeti nekaj, brez potrebe? Gre to vzeti zgolj zato ker pripada ali zato, ker se izplača? Ali zakaj sploh?
Imeti stanovanje v Ljubljani in plačano pot do njega. Uporabljati službeni avtomobil v zasebne namene in se z njim voziti v službo v Ljubljano, kjer se tako ali tako že spi, saj je tam stanovanje. In nenazadnje občino bremeniti s stroški poti v Ljubljano, čeprav se v Ljubljani že spi (saj je tam stanovanje, kajne)?
Kje torej kdo spi? Kam se vozi? Zakaj? Kje bi takrat moral biti, komu odgovarjati in kdo bi naj to plačal?
Vprašanja, katerih odgovori se skrivajo pri uporabniku, upravičencu, zaposlenemu, profesionalcu, amaterju... V vsakem pravilniku imam novo vlogo. Kdo sem? Kdo? Koga gledam, ko se zjutraj postavim pred ogledalo?
Ura dela tik, tak, tik, tak...., prišel bo dan, ko se bom spomnil zakaj je odšel prejšnji župan. Zberem toliko dostojanstva in odstopim!
Aleksander Krebelj
PEŠCI IN PLOČNIKI V IZOLI
Pešci imajo v Izoli vse manj prostora za varno hojo po njim namenjenim prometnim površinam pločnikih. Lokali s svojimi mizami vse bolj zasedajo pločnike, dosti je še zmeraj parkiranih vozil po pločnikih (za nove kazni se izgleda vozniki ne menijo), nove opozorilne table pa s svojimi temelji oziroma konstrukcijo še dodatno ožijo že tako ozek pločnik. Ob, na sliki vidnem znaku, bi rad videl mamico z otroškim vozičkom kako ga obvozi. Obenem je na fotografiji vidna nova veduta mediteranske Izole .
Na nove opozorilne znaki imam enake pripombe kot pisec sestavka o tem v prejšnji številki Mandrača. Občani seveda ne bomo seznanjeni o tem, kdo je naročnik teh tabel, koliko so stale in zakaj jih je preveč.
Imel bi pripombo na strojno čiščenje pločnikov. Danes je pred menoj stroj čistil pločnik (po Dantejevi ulici). Moral sem si zakriti nos in preiti na drugo stran ceste - tako se je prašilo. Zagotovo ima stroj filtre, a so verjetno so pokvarjeni ali se jih ne uporablja. Priporočam merodajnim, da to preverijo.
Anton Horvat
ITALIJANŠČINA V TRGOVINAH
Dve ali tri desetletja nazaj je bilo komuniciranje v izolskih trgovinah jezikovno zelo pisano. Danes temu ni več tako, saj dvojezičnost ni nekaj za vedno zapisanega, res pa je, da smo k temu prispevali oboji: predstavniki večini s svojim menefregističnim odnosom in predstavniki manjšine s svojim prakticističnim odnosom do jezika. Toda nedavna vloga velikih trgovcev ustavnemu sodišču, ki naj presodi ali res morajo zaposlovati ljudi, ki znajo tudi italijanščino, je ponovno razvnela razprave na to vedno aktualno temo. Mercator in Petrol ter poslanci SNS namreč menijo, da bi poslovanje tudi v italijanščini oziroma madžarščini stalo preveč V občutljivo politično vprašanje, ali morajo na dvojezičnih območjih tudi podjetja in ne le državni oziroma lokalni organi poslovati tudi v italijanskem oziroma v madžarskem jeziku, je prva ugriznila parlamentarna komisija za narodnosti. Člani so soglasno sklenili, da zakonska novela - predlagajo jo poslanci nacionalne stranke -, s katero bi to prepustili trgovskim družbam samim, zaradi nedodelanosti ni primerna za nadaljnjo obravnavo v državnem zboru. Svoje mnenje bo o tem moral reči še odbor za gospodarstvo in za njim konec meseca tudi državni zbor v celoti.
ALI POTROŠNIKI VARUJEJO DVOJEZIČNOST?
Med naglim sprejemanjem novele zakona o varstvu potrošnikov aprila lani je poslanska večina izglasovala tudi dopolnilo, po katerem morajo podjetja na dvojezičnih območjih s potrošniki poslovati tudi v jeziku manjšine. Nova obveznost je zlasti v trgovskih družbah sprožila precej negodovanja in družbi Petrol in Mercator sta sprožili ustavni spor. Ustavno sodišče je za zdaj izvajanje te obveznosti zadržalo, dokler ne presodi, ali je skladna z ustavo ali ni. Medtem je šesterica poslancev nacionalne stranke že vložila nasprotni predlog, tako da bi poslovanje v jeziku manjšine - gre za pogovorni jezik prodajalcev, cenike, navodila za uporabo, opozorila na izdelkih, garancijske liste, reklame in podobno vse do sklepanja dvojezičnih pogodb s kupci in dobavitelji - ne bilo več obvezno, temveč bi odločitev o tem prepustili podjetjem samim Poslanci SNS so namreč mnenja, da imajo manjšine pravico le do obvezne rabe svojega jezika v poslovanju z državnimi ali občinskimi organi. Da je poslovanje v jeziku narodnosti lahko le konkurenčna prednost, ne more pa biti zakonska obveza, so prepričani tudi v slovenski gospodarski zbornici Nacionalisti opozarjajo predvsem na velike dodatne stroške, ki bi jih imela podjetja, če bi morala s potrošniki poslovati v dveh jezikih, s čimer bi se znašla v neenakem položaju s podjetji, ki poslujejo v območjih v Sloveniji, kjer manjšin ni.
OPOZICIJA PODPIRA DVOJEZIČNOST
Predstavnika nacionalne stranke na sejo komisije sicer ni bilo, kar kaže, da jih zadeva v resnici sploh ne zanima, je na to pikro pripomnil član komisije Jožef Školč (LDS). Školč je bil tudi edini, ki je menil, da bi bilo čakanje na odločitev ustavnega sodišča hinavska drža, kajti predlog SNS je treba zavrniti, ker bi z njim kršili z ustavo zagotovljene pravice italijanske in madžarske manjšine. Skupaj s poslanko ZLSD in izolsko županjo Bredo Pečan sta bila kritična tudi do stališč vlade. V njenem uradu za varstvo potrošnikov namreč menijo, da ne bi bilo smotrno posegati v zakon o varstvu potrošnikov, dokler o sporni obveznosti uporabe manjšinskih jezikov pri poslovanju s potrošniki ne odloči ustavno sodišče. Pri tem so prepričani, da je treba razlikovati med uporabo uradnega jezika in potrošnikom razumljivega jezika, zato se nagibajo k predlogu - pobudo zanj je dal poslanec italijanske manjšine Roberto Battelli da bi uradno uporabo obeh manjšinskih jezikov uredili s posebnim zakonom.
Battelli in predstavniki madžarske manjšine so se pri tem spomnili, da je uporaba manjšinskih jezikov zaradi zaščite potrošnikov (ne manjšine same) že bila zakonsko in v praksi urejena, vendar seje po osamosvojitvi vse to nekje izgubilo.
Gradnja skupne čistilne naprave
EVROPA BO PRISPEVALA Ž.65 MILIIARDE TOLARIEV
Projekt gradnje celovitega sistema zbiranja in čiščenja odplak v treh obalnih občinah je gotovo eden največjih skupnih projektov treh istrskih	občin v zadnjih desetletjih.	Gre za projekt, ki.	naj poveže
Izolo in	Koper na skupno	čistilno	napravo v Kopru,	Piranu pa
posodobi njihovo lastno čistilno napravo. Seveda je posebej zahteven del projekta tisti, ki govori o povezavi Izole in Kopra s kanalizacijskim omrežjem, ki bo speljano v sedanjem železniškem nasipu ob morju.
Ker je projekt finančno izredno zahteven je bilo že od začetka jasno, da ga brez evropskega denarja ne bomo zmogli in decembra meseca je Evropska komisija le podpisala pogodbo, s katero se je zavezala, da prispeva	15,2 milijona evrov	(3,65	milijarde tolarjev)	nepovratnih
sredstev	iz takoimenovanega	kohezijskega sklada EU	za gradnjo
celovitega sistema za zbiranje in čiščenje odplak v treh obalnih občinah. Informacijo so sporočili na tiskovni konferenci po rednem mesečnem usklajevalnem sestanku obalnih županov. Tam so tudi povedali, da je z deli treba začeti čimprej, saj jeseni že preneha veljavnost gradbenega dovoljenja in pridobljenih okoljevarstvenih soglasij, tako da bodo ministrstvo za okolje in prostor prosili, naj jim izjemoma podaljša veljavnost gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja. Računajo, da bodo letos že stekla gradbena dela, projekt, ki je vreden več kot 6,6 milijarde tolarjev pa naj bi v celoti dokončali pred koncem leta 2008.
Pohiteti morajo tudi zato, ker je to zadnji rok, do katerega lahko upravičijo zahtevo za dodelitev nepovratnih evropskih sredstev. Teh pa je v skupnem projektu za 57 odstotkov, medtem ko bodo morale preostalih 43 odstotkov oziroma nekaj več kot 3 milijarde tolarjev zagotoviti občine Pravzaprav bodo iz proračunov morale prispevati 10 odstotkov, ostalo pa bodo dobile iz takse za obremenjevanje okolja, ki se zdaj zbira v državnem proračunu.
HOTELSKE GRADNJE NA VIŠKU
Dva izolska hotela sta trenutno sredi pomembnih gradbeno obnovitvenih del. Hotel Delfin, je ta mesec, tako kot je pri njih že v navadi, zaprt. Tudi tokrat so se lotili klasičnih vzdrževalnih del, novost pa je novogradnja oziroma obnavljanje sosednje vile Raineri, ob kateri gradijo paviljon.
V obnovljeni vili Ranieri bodo v pritličju uredili picerijo in špageterijo, ki bo delovala v sklopu hotelskega 'podjetja, v nadstropju pa bo šest hotelskih sobNaložba jih bo veljala približno 600 milijonov tolarjev.
Novost je tudi vkopana garaža s 16 parkirnimi mesti, gradbinci pa imajo kar nekaj težav, saj so morali trdna tla iskati na globini 30 metrov. Upali so, da bodo dela lahko končali že marca, a jih je prav ta konfiguracija in kvaliteta terena zelo upočasnila, tako da bodo dela najverjetneje končali maja meseca.
Temeljite prenove so se lotili tudi v bližnjem hotelu Simonov zaliv, kjer gradbinci te dni obnavljajo lepo število sob, popravljajo streho in še marsikaj, tako da bo hotel poletje pričakal precej posodobljen in primeren za zahtevne turiste med katerimi so že tradicionalni avstrijski gosti, ki pridejo za teden ali dva na jadralne priprave ob velikonočnih praznikih.
ZUPANI O RIBIŠKI PISARNI
Županji in župan so se na skupni koordinaciji pogovarjali tudi o statusu ribiške pisarne, ki od lani deluje v Izoli in ugotovili, da se država do pisarne, še bolj pa do ribičev obnaša precej pišmevuhovsko.
Tako ne kaže nič drugega, kot da se reševanja ribištva lotijo sami, za kar so, resnici na ljubo, doslej imeli že veliko priložnosti. Dogovorili so se za skupen projekt nekakšne pisarne za morsko ribištvo, ki bo imela za temeljno nalogo ustvarjanje pogojev za ureditev dveh ribiških tržnic in ribiške borze, ki bo najverjetneje locirana v stari ribarnici v Izoli.
Bili so tudi zelo konkretni, saj so govorili o tem, kako bodo uredili ribiške pomole in vzpostavili slovenski sistem trajnostnega upravljanja ribolovnih virov. Posebej pa se bodo posvetili iskanju različnih pomoči za organiziranje ribiške panoge.
Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju c
www.izolanka.com
k
šifra
Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
OBALA V MALEM	080 18 33
nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO MORE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
immobili
S.p.lvan Konstantinovič univ.dipl.ekon.
10 let upravne enote Izola
V DESETIH LETIH SMO ZAPOSLILI TRI DELAVCE
Pred desetimi leti seje zgodila ena pomembnejših reorganizacij slovenske države. Poleg občin smo na lokalni ravni (sicer le v večjih oziroma gospodarsko močnejših občinah) dobili upravne enote, ki so postale nekakšna podaljšana roka države na občinski ravni. Tudi Izola je dobila svojo upravno enoto in vseh deset let ji že načeljuje Branko Andrejašič.
-	Se spominjate, kako je bilo tiste dni pred reorganizacijo?
-	Takrat sem bil podpredsednik občinskega izvršnega sveta zadolžen za občo upravo, okolje in prostor in še kaj. Slovenska politika se je za ločevanje državnih in lokalnih funkcij odločila koncem leta 1994, ki naj bi jo uvedli že s 1. januarjem 1995. Takrat je bilo še veliko dilem, časa pa malo in tako je nastala salomonska rešitev, da se na sedežih občin, ki so bile nekakšne države v malem, ustanovijo upravne enote. Naglica je bila takšna, da teden dni pred koncem leta nismo imeli niti žigov, vendar so se stvari reševale res hitro in leto 1995 smo že pričakali z novo organizacijo.
-	Občinski uradniki ste se enostavno razdelili na državne in občinske.
-	Takrat nismo niti dobro vedeli, kaj bo ostalo na državi in kaj na občini, zato smo se delili bolj po nekakšnem občutku. Delili smo dejansko vse, od ljudi do osnovnih sredstev in prostorov. Takrat nas je bilo na občini 57, od tega jih je 34 ostalo na občini, 23 pa jih je prišlo na upravno enoto.
Takrat nismo vedeli, če je to najboljša delitev, vendar se je pokazalo, da se v občutkih nismo motili.
-	Takrat so se zgodila tudi prva imenovanja načelnikov.
-	Načelnike je imenovala vlada s tem, da smo bili najprej v.d. načelniki, saj so nekateri v vladi celo mislili, da bo ta reorganizacija začasna. Toda potem se je pokazalo, da funkcionira in junija 1995 so nas imenovali za načelnike.
-	Še največ težav so imeli občani.
-	Prehod je bil skoraj neopazen, saj so še naprej hodili k istim ljudem in opravljali enake postopke in naziv upravna enota je bil na ulici skoraj neznan, saj so ljudje takrat in nekateri še danes rekli: gremo na občino. Danes sicer velika večina strank loči med občino in upravno enoto, vendar pogovorno še vedno rečemo, da gremo na občino, mislimo pa predvsem stavbo v kateri delamo.
-	Kako ste zaposlovali v teh letih?
-	Moram reči, da se število upravnih zadev nenehno vrti okoli 11 tisoč na leto. Izjema je bila pred dvema letoma, ko smo zaradi različnih dovoljenj imeli okoli 19 tisoč postopkov. Evidentiranih imamo tudi okoli 8 tisoč različnih potrdil, izpisov iz matičnih knjig in podobno. Kakšnih večjih odstopanj v teh letih ni bilo in število zaposlenih delavcev se je povečalo za 3 delavce. Dodali smo eno delavko na matično službo, ker smo dobili porodnišnico in s tem eno matično knjigo več, enega smo zaposlili na financah in eno delavko za denacionalizacijo, ker mora to delo opravljati univerzitetno diplomiran pravnik. Mislim, da je to število zaposlitev optimalno, saj zadeve rešujemo v roku in nimamo nobenih zaostankov. Povedati moram, da smo v tem obdobju veliko vložili v izobraževanje delavcev in mislim, da vsi lahko vidijo velik napredek v odnosu do strank in v strokovnosti dela. Povečali smo tudi število uradnih ur, saj imamo za stranke odprto tudi ob ponedeljkih od enih do treh in ob petkih do enih, tako da stranke lažje pridejo do nas. Po anketah, ki jih izpolnjujejo stranke smo ocenjeni z dobro štirico. Še največ pripomb je ravno na prostore v katerih delamo.
-	Rešili ste problem tekanja na banko in v trafiko po koleke.
-	Uredili smo tako, da stranka praktično vse uredi pri nas. Vse stroške plača na blagajni, ki smo jo uvedli, imamo plačevanje s
Gradnja ob staren Zdravstvenem domu. Bo upravna enota po novem na tej lokaciji?
karticami, obrazce lahko dobijo na spletni strani, kjer so tudi konkretni nasveti kako ravnati v kakšnem primeru.
-Ali je ta funkcija tudi politična
-	Mislim, da je pomembno to, da nismo pod političnim vplivom, niti občinskim in niti državnim. Mi imamo zakone in predpise in se po njih ravnamo, le občasno imamo pravico odločanja po lastni presoji a je to res zelo redko. Dejansko se ravnamo tako, da lahko delujemo nemoteno neglede na to, kdo je trenutno v vladi.
-	Ste imeli v primerih Argoline ali svetilnika kakšne posebne težave?
-	Moram reči, da posebnih pritiskov ni bilo. Pridemo najdlje do tega, da nas sprašujejo zakaj nečesa ne bi naredili drugače, vendar se dosledno ravnamo tako kot nam narekuje zakonodaja. Delavcem sem že velikokrat povedal: v takšnih primerih vas ščiti samo zakon. Če boste delali po zakonu vam nihče ne more nič.
-	Kakšni so odnosi z občino?
-	Večkrat se, posebej v medijih, čuti, kot da bi se občasno pojavljale konfliktne situacije a teh v resnici ni. Z županjo imava tak način sodelovanja v katerem vsak pove svojo verzijo in potem ugotavljamo, kaj je mogoče in kaj ne. Direktnih pritiskov zagotovo ni, konfliktov pa sploh ne. Glede na to, da delamo takorekoč v istem prostoru so ti odnosi tudi med delavci dobri, midva z županjo pa dobro vemo kje so pristojnosti koga in tako se tudi obnašava.
-A ne boste več dolgo skupaj, saj načrtujete selitev...
-	Upam, da se bo selitev kmalu zgodila. Mi se ne selimo zaradi nas ampak se selimo zaradi strank. Mi jim moramo ponuditi pogoje kot si jih zaslužijo in jih tudi plačujejo. Tukaj dejansko nimamo čakalnice, nimamo mize, kjer bi izpolnili formular, nimamo prostorov za ustne obravnave, nimamo informacijske pisarne in še marsikaj. Poseben problem pa so te stopnice po katerih morajo stari in bolni ljudje, invalidi pa sploh ne morejo, saj tudi dvigala ne moremo tukaj vgraditi. Vlada je sprejela nekakšne normative za poslovne prostore in naši so trenutno za polovico pod temi normativi.
-	Prvi razpis za nove prostore ni uspel, zdaj je zunaj že drugi.
-	Nobena skrivnost ni, da sta v Izoli dve potencialno resni lokaciji. Ena je stari zdravstveni dom, druga pa poslovna zgradba v obrtni coni v Livadah. Prostorsko sta obe boljši od te in nam ustrezajo, glede na to, da naj bi bila blizu ljudem pa sta tudi enakovredni, saj v Livadah živi več ljudi kot v starem mestu. Seveda pa je vprašanje če na ta način ne škodujemo staremu mestu. Skratka, mi ne dajemo prednosti nobeni od teh lokacij.
-	Je pa sedanja najbližja domu.
-	V resnici stanujem par metrov stran a ima to le prednost, da sem prej v službi, drugače pa je bolje, če bi bila služba par sto metrov dlje.
10 let upravne enote Izola
OVEMANJE DOKUMENTOV IN ZEMLIIŠKOKNIIŽNI IZPISKI
Poslovna stavba v obrtni coni Livade . Bo po novem Upravna enota morda tukaj?
-	Kaj vam ta trenutek daje največ dela?
-	Prva novost je, da smo s 1. januarjem začeli overjati lastnoročne podpise in kopije listin, kar je bilo doslej v pristojnosti notarjev. V kratkem bomo začeli izdajati zemljiško knjižne izpiske iz zemljiške knjige saj smo tehnološko povezani z zemljiško knjigo in čakamo le še na dogovore med ministrstvi in potem Izolanom ne bo treba več hoditi v Piran. Prednost je tudi v tem, da stranke ne bodo potrebovale nobenih prilog, ker bomo sami dobili podatke iz katastrskih map in podatke z geodetske uprave ter zemljiške knjige. Poleg tega si prizadevam tudi na komisiji za reorganizacijo uprave, da bi začeli izdajati tudi kopije katastrskih map. Tehnološko nimamo nobenih problemov in mislim, da bomo lahko ponudili strankam tudi to. Seveda ne smemo pozabiti elektronskega poslovanja, vendar je treba vedeti, da večina ljudi še ne dela z računalniki in internetom, tako da je to omejeno še vedno le na kakšno desetino ljudi. Seveda pa bo pri novih generacijah povsem drugače.
-	Še kakšna novost za občane?
-	Prav te dni smo se dogovorili o obveščanju občanov glede poteka registracij za motoma vozila. Pismeno bomo lastnike vozil obvestili vnaprej, kdaj jim poteče t.i. nalepka, da ne bodo imeli nepotrebnih težav in stroškov. Poleg tega bomo obveščali tiste občane, ki jim potečejo vse identifikacijske listine, da se jim ne bi zgodilo, da ne morejo, naprimer, dobiti denarja na banki, ker nimajo veljavnega dokumenta. Kasneje pa bomo morda začeli obveščati občane tudi o tem, da so jim potekle potne listine. Skratka, želimo biti prijazni do ljudi, kako nam to uspeva pa lahko po teh desetih letih oceni vsak od Izolanov, saj je v teh letih zagotovo vsak občan vsaj enkrat vstopil v naše prostore in reševal stvari z našimi delavci (D.M)
OBČNI ZBOR DRUŠTVA INVALIDOV IZOLA Društvo invalidov Izola vabi člane in lanice na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 4. februarja 2005 v prostorih hotela Riviera s pričetkom ob 16. uri.
Prijave sprejemajo v pisarni društva v ulici OF 15 (vrtec Livadejvsako sredo od 15. do 17. ure._____________________________
POMAGAJMO ŽRTVAM TSONAMI-IA
Rdeči križ Slovenije se je odzval na apel Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmesecaDanes na zbiranje 7,5 milionov švicarskih frrankov za prizadete ob katastrofalnem potresu v jugovzhodni Aziji in se vključil v akcijo zbiranja pomoči. Rdeči križ Slovenije prosi vse, da po svojih najboljših močeh pomagajo in nakažejo sredstva na:
TRR HLR 02922 - 0019831742, sklic: 4014, s pripisom „Potrcs JV Azija".
Z jutrišnjim dnem, 29.12.2004, lahko darujete tudi preko sporočil SMS:
Darovani znesek enkratnega sporočila je 230 tolarjev!
-	ključna beseda - CONAMI - ŠtGVilkB 1919
Denar bomo posredovalilali Mednarodni federaciji RKKdečega križa in Rdečega polmeseca v Ženevo.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
GRENIVKE VELIKANKE IZ OKTOBRSKE
Grenivka na fotografiji je presenetila celo lastnika Ivana Južniča, ki se z vzgajanjem južnega sadja sicer že dolgo ukvarja na svojem malem vrtu v ulici oktobrske revolucije.. Tako velikega sadeža pa še ni dočakal min zato ga je ponosno pokazal tudi našemu sodelavcu Vladu Ostrouški, ta pa ga je takoj dal na ogled tudi našemu uredništvu. Zanimalo nas je, kako bo končal ta veliki sadež pa smo izvedeli, da v kozarcu, skupaj z ostalimi in bo v zimskih dneh v čajni skodelici popestril vsakdanjik našega izolskega čevljarja.
VRTEC MAVRICA ZA
'RDEČE NOSKE NA PRIMORSKEM''
V našem vrtcu že več let aktivno deluje lutkovna skupina. Članice smo vzgojiteljice, ki nas delo z lutko veseli. Letno pripravimo po dve lutkovni predstavi s katerimi popestrimo dan otrokom našega vrtca, šolskim otrokom v Kortah in otrokom v bolnišničnem oddelku bolnice Izola, Pohvalimo se lahko tudi z gostovanjem v slovenskih vrtcih v Italiji, pa tudi starostnikom v Domu upokojencev smo že popestrile dan.
Ko smo zasledile prispevek o dobrodelni akciji »Rdeči noski na Primorskem« smo se odločile, da tudi me prispevamo z odigranjem lutkovne igrice za otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Izkupiček bomo nakazale na v ta namen odprt transakcijski račun pri Banki Koper in tako prispevale, da bi »Rdeči noski — klovni zdravniki lahko redno obiskovali male bolnike tudi v naši Bolnici Izola.
Lutkovna skupina Vrtec Mavrica Izola
LUTKOVNA PREDSTAVA
PETEK, 21. JANUARJA 2005 OB 17.00
Vrtec Mavrica Izola, enota Livade v telovadnici
»DEBELA REPA«
V IZVEDBI LUTKOVNE SKUPINE VRTCA MAVRICA IZOLA Z OGLEDOM PREDSTAVE PRISPEVATE TUDI VI K URESNIČTVI TEH ŽELJA VSTOPNINA: 300. SIT
NOVO v Reviti
Izdelki ALOE VERA ESI
(pogosto reklamirani na TV)
-	sokovi: eliksir večne mladosti
-	gel za kožo: koži vrača naravno ravnovesje in jo pomlajuje
-	Fermental v ampulah in tabletah: za ureditev prebave in večjo odpornost organizma
-	NO DOL: za gibčne sklepe brez bolečin
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Tel.: 64 - 040 - 64
Prostorska problematika mladih
TEŽAV S PROSTORI PRAVZAPRAV NI
V petek, 14. januarja je Izola, natančneje izolski mladinski svet oziroma še natančneje Zavod Kil postal bogatejši za sodobno opremljen prostor v katerem sta združena tehnika in gostinstvo. V pritličju občinske stavbe na Kristanovem trgu 1, med banko in galerijo Alga, so namreč odprli multimedijski prostor v katerem se, kot so zapisali na vabilu, srečujeta najsodobnejša računalniška tehnologija in prvovrstna gostinska ponudba, ki jo dopolnjuje sodoben kulturni program.
Na otvoritveni slovesnosti se je predsednik Mladinskega sveta, Aleksej Skok zahvalil Občini Izola in županji Bredi Pečan, ki je z razumevanjem podprla in zagotovila ureditev tega prostora, ki ga bodo v največji meri zagotovo uporabljali mladi, direktor Zavoda KT1 in občinski svetnik liste Mladi za Izolo, Ivan Brezavšek pa je s ponosom povedal, da je srečen, ker je prišlo do realizacije njegove ideje, ki so jo sprejeli in podprli tudi njegovi mladi sodelavci. Podžupan Silvano Sau je najemnikom zaželel, da bi imeli dovolj obiska in bi res postali sodobno zbirališče Izolanov, županja Breda Pečan, ki je bila na dopoldanski otvoritvi odsotna pa se je menda udeležila posebne otvoritve v večernih urah.
OBČINA JE PRISPEVALA SKORAJ 50 MILIJONOV
Po domače povedano, v KT1 naj bi prihajali tisti Izolani, ki jih zanima	kultura,
izobraževanje	in
zabava ob hkratnem jadranju po svetovnem spletu s pomočjo najsodobnejše tehnologije. Za razliko od podobnih spletnih kavarn v katerih točijo zgolj brezalkoholne pijače, takšna je naprimer koprska Pina, je v izolski spletni kavarni mogoče tudi naračutu izvrsten cocktail in prižgati cigareto.
Za ureditev prostorov in nakup opreme je občina Izola Mladinskemu svetu namenila 49 milijonov tolarjev proračunskih sredstev, zanimivo pa je, da ima zavod status najemnika, saj bo moral koncesionarju mesečno plačevati najemnino v višini 200 tisoč tolarjev. Najemniki gostinskih lokalov v soseščini sicer pravijo, da plačevanje najemnine ne bo ravno enostavno, saj tudi prihodki od gostinstva niso takšni, kot so bili v najboljših letih. Morda pa bo kaj več kapnilo iz preddverja, kjer so nameščeni računalniki s sodobnimi in hitrimi povezavami s svetovnim spletom. V kavami imajo namreč sedem računalniških mest, ki jih lahko gostje uporabljajo proti ustreznemu plačilu. Študentje plačajo za eno uro uporabe interneta 240 tolarjev, Izolani 420 tolarjev, zunanji uporabniki pa 620 tolarjev.
TRI VRSTE PROGRAMOV
Sicer pa je KT 1 (Kristanov trg oziroma	komunikacijska
tehnologija) sodobno, v slogu hi-tech, zasnovan prostor, ki so ga uredili po načrtih mladih arhitektov, odprt pa je za vsakogar. Program je razdeljen v tri, navidezno zapletene, v resnici pa znane programe, ki so pač del zabave sodobne mladine.
Nu:tech program je namenjen virtualnemu, vizualnemu in komunikacijskemu opismenjevanju, pripravljali pa bodo tudi vizualno-kreativne projekte, prirejali predavanja, delavnice s področja računalniške produkcije videa, računalniške grafike in dizajna, fotografije in ustvarjanja z uporabo spleta. Nu:loop program bo skrbel za različno, predvsem sodobno elektronsko glasbo, programNu:shape pa je v bistvu razstavni program.
Seveda se bo moral prostor in program še razviti in dokazovati, saj bo imel opravka s kar solidno konkurenco drugih prostorov za mlade, povrhu vsega pa še z nekaj klasičnimi lokali, ki prav tako ciljajo na isto publiko. Toda v Zavodu so optimisti in pravijo, da že razmišljajo še o ustanovitvi podružnične spletne kavarne v Kortah.
ŠTUDENTJE BODO POD STADIONOM
V kratkem, zagotovo še do konca februarja pa bodo mladi Izolani dobili na uporabo še en prostor za druženje in različne interesne dejavnosti. Gre za nove, večje prostore Kluba izolskih študentov in dijakov (KIŠD), ki je doslej imel vse dejavnosti združene v dokaj skromnih prostorih v Gregorčičevi ulici, zdaj pa bodo vendarle prišli do vsestransko bolj uporabnega prostora.
Kot je povedal Filip Bole iz izolskega Kluba študentov in dijakov, so vzeli v najem približno 100 kvadratnih metrov velik prostor (najemnina znaša 90 tisoč tolarjev), ki je razdeljen v tri dele. V pritličju je večnamenski prostor v katerem bodo pripravljali različna predavanja, projekcije in manjše koncerte, zraven je manjši barski prostor, v prvem nadstropju pa bodo imeli prostor za različne sestanke in pisarne.
Večino del pri urejanju novih prostorov so opravili sami oziroma člani kluba študentov in dijakov, tako da računajo, da bodo za vsa gradbena in inštalacijska dela odšteli nekaj več kot milijon tolarjev, le malo več od tega pa bo šlo za opremo prostorov.
Kot je povedal predsednik kluba, Miran Jerman, bo ta prostor omogočil razsširitev dejavnosti na veliko zanimivih področij, ki jih trenutno zaradi pomankanja prostora težje izvajajo. Tako že napoveduje redne filmske večere, družabne večere (tarok, šah, briškola,...), omogočili pa bodo tudi delovanje raznim kulturnim in drugim sekcijam. Manjši pult in oder bosta omogočila umestitev manjših zabav, poskrbeli bodo za pestro in kvalitetno izbiro revij ter drugega čtiva, saj je prostor zastavljen tako, da se lahko brezkonfliktno izvaja tudi vec dejavnosti hkrati.
Prostorska problematika mladih
PROBLEM 1E PREDVSEM VSEBINA
KAJ POČNE KIŠD
V predstavitvi so zapisali: KIŠD svojim članom nudi različne ugodnosti in aktivnosti. Omogočamo veliko možnosti. za rekreacijo v športni dvorani Livade in od januarja 2005 tudi v veslaškem klubu Argo, kjer bo možna uporaba veslaških čolnov, za študentke pa še vodeno aerobiko in v zimskem času jo, skupaj z drugima obalnima kluboma, vsako soboto mahnemo na sneg, v glavnem na tuja smučišča. Večkrat tudi organiziramo športne prireditve, se vključujemo v različne turnirje in podpiramo razne neformalne športne skupinice (break dancerji, dovvnhill, obnova košarkaškega igrišča,...). V sodelovanju s študentskima kluboma iz Kopra in Pirana ob petkih in nedeljah organiziramo redni, zelo ugoden avtobusni prevoz med Ljubljano in Obalo.
Pripravljamo tudi različne tečaje Trenutno so to jezikovni in likovni, v kratkem, ko bomo dobili boljše prostore pa bomo dodali še nekatere. Na naši info-točki v Gregorčičevi ulici nudimo ugodno fotokopiranje in printanje ter brezplačno uporabo računalnika za šolske ali študijske potrebe članov. Tudi za kulturno življenje naših članov poskrbimo. Tako naprimer subvencioniramo vstopnice za Art kino Odeon, tako da naš član, plača samo 500 SIT, sodelujemo pa tudi pri festivalu Isola cinema - Kino Otok. Večkrat tudi pomagamo mladim glasbenim in likovnim ustvarjalcem z organizacijo razstav, tehnično opremo (računalniki, kamera, ozvočenje,...), včasih pa tudi finančno. Prirejamo tudi razne kulturne in zabavne prireditve. Leta 2005 pričenjamo z nedeljskimi potepanji in letos smo se že odpravili na ogled razstave Salvadorja Dalija v Benetkah.
KIŠD sodeluje z različnimi lokalnimi, obalnimi ter nacionalnimi organizacijami. Zaradi istih konceptualnih ciljev in seveda dobrega ujemanja, se najbolj povezujemo s piranskim in koprskim klubom. Dobro sodelujemo s Shoto klubom, ki deluje pod Belvederjem, društvom Pina iz Kopra, Centrom za kulturo šport in prireditve Izola ter z izolsko Komunala Formalno smo vključeni v Zvezo študentskih klubov ŠKIS, v Študentsko Organizacijo Slovenije ŠOS in mladinski svet Izola MSI.
Član KIŠD lahko postane vsak študent in dijak iz Izole, ki izpolni pristopno izjavo in odda potrdilo o šolanju za tekoče šolsko ali študijsko leto. Lahko se včlanijo in koristijo ugodnosti tudi študenti in dijaki sosednjih upravnih enot ali tisti ki imajo začasno prebivališče na obali, vendar ti nimajo pravice do soodločanja. Seveda vabimo vse, ki si upate in se čutite sposobni, da naše delovanje razširite z inovativnimi idejami in tako prispevate k še bolj uspešnemu delu kluba izolskihg študentov in dijakov. (M.J.)
RAZGIBANO SAMOSVO) SHOTO KLUB
Shoto klub pod Belvederjem je, mimo vseh teh organiziranih oblik združevanja mladih, v dobrem letu in pol bistveno prispeval k aktivnemu preživljanju, prostega časa mladih in tudi manj mladih Izolanov. Čeprav je delovanje kluba takorekoč nenehno na udaru ali vsaj popolni ignoranci občinske oblasti, kar gre pripisati sporu lastnika prostora z občino Izola, je klubsko dogajanje bogato in raznovrstno.
V Shoto klubu se dogajajo koncerti različnih zvrsti glasbe, v klubu redno vadi vsaj pet mladih glasbenih skupin, že tradicionalni so nedeljski filmski večeri, pripravljajo glasbene delavnice, izposojajo knjige, in ob tem skrbijo tudi za promocijo čaja, ki je že postal zaščitni znak klubskega prostora pod Belvederjem. Sicer pa se o dosedanjem delu in o že pripravljenih programih lahko informirate na njihovi spletni strani 'www.shotoklub.org.
BABILON V GREGORČIČEVI 22
Eno pomembnejših zbirališč mladih Izolanov je gotovo stavba nekdanje italijanske osnovne šole v Gregorčičevi ulici, kjer so dobili prostore nekatera izolska društva in klubi. Zagotovo najbolj »mladinski« so v Mi klubu, kjer pa nikakor ne zaživijo vsi tisti projekti, ki jih napovedujejo. Pravzaprav je njihov največji dosežek odprtje Cyber caffe-ja o katerem pišemo v začetku tega članka, o njihovi povezavi pa dovolj pove podatek, da je predsednik MI kluba Ivan Brezavšek hkrati tudi direktor zavoda KT1, ki upravlja s spletno kavarno na Kristanovem trgu V prostorih Mi kluba, ki so sicer preurejeni in dajejo videz resničnega mladinskega zabavišča, se ne dogaja prav veliko, kar je posebej všeč sosedom, ki živijo v neposredni bližini te živahne stavbe.
Od tam namreč dnevno prihajajo tudi zvoki učencev glasbene šole, saj tam gostijo tudi nekaj oddelkov izolske glasbene šole, med opaznejšimi stanovalci pa so tudi člani društva navijačev Ribari, ki imajo v svojih prostorih redne sestanke in tudi občasne večje dogodke. V Gregorčičevi imajo prostore za zbiranje tudi plesalci (plesni klub Fredi) in še nekatera društva. Skratka, stavba na Gregorčičevi 22 je pravi mali babilon interesov, vendar je zaradi svoje lokacije nekoliko neprimerna za večje prireditve in zato tudi manj popularno zbirališče mladih.
OD THE CLUB-a DO NIKOLI VEC
Seveda so še vedno najpopularnejša zbirališča mladih Izolanov različni gostinski lokali oziroma kafiči. Poleg že tradicionalnih pizzerij se največ mladih zbira in zadržuje na Belvederju v The Club-u, kjer so posebej živahne sobote, v Nikoli več pub-u pod stadionom, v Moby Dick-u, Shark-u, Krog-u, The Wall-u, Caffe Manzioli-ju, Caffe a la porte, Beach gardnu, Cantante-ju, Aladinu in v drugih lokalčkih pod stadionom, v kompleksu Jagodje in morda še kje.
Mladim v Izoli torej ne bi smelo zmanjkati prostora. In vendar se velikokrat zgodi, da porečejo: Nimamo se kam dati.
Nogomet
Nogometaši začeli s pripravami
Ponedeljkov predvečer je v izolskem nogometnem klubu po daljšem času znova zbral vse, ki so tako ali drugače povezani z prvim moštvom. Največ pozornosti je bilo namenjeno ekipi, ki se je kljub nizki temperaturi zbrala na prvem treningu. Trener Darijo Pribac je povedal, da je jedro ekipe bolj ali manj sestavljeno. Prestopni rok še traja do konca meseca in tako se na relaciji prišli-odšli lahko še kaj spremeni. Enako velja tudi v drugih klubih (Koper),
kjer še nimajo povsem dorečenih stvari v E /vezi z ekinn Tako ho Pribac moral še 1
zvezi z ekipo. Tako bo Pribac moral še nekoliko počakati na podatek, kateri fantje iz koprskega tabora bodo lahko zaigrali tudi v Izoli. Na uradni seznam imen, ki bodo v naslednjih mesecih nosila modri dres, moramo zato še nekoliko počakati. Znano je le, da med njimi ne bo Davorja Klariče, ki je kljub obljubi že podpisal za malonogometni klub.
KAPUČINO


Odbojka
ZADIŠALO JE PO PRVI LIGI
Izolske odbojkarice, ki letos nastopajo pod imenom Hitachi, zelo optimistično pričakujejo drugi del prvenstva, ki se začenja v soboto. Po prvem so namreč trdno zasidrane na prvem mestu s kar štirimi točkami naskoka in boljšo razliko v nizih pred najnevarnejšimi tekmeci Šentvidom in Jesenicami. Čeprav so že ob koncu lanske sezone z dnigim mestom dokazale svojo kvalitetno rast, je verjetno malokdo pričakoval hiter naskok na vrh že po jesenskem delu. Zlasti zato, ker je moštvo po lanski sezoni zaradi študija in drugih obveznosti zapustilo kar šest igralk (Sara Raspor, Alenka Čuturič, Lea Bošnjak, Tanja Jovanovič, Barbara Antolinc in Daša GluvajiČ).
Trener Tihomir PešiČ je bil spričo tega zelo vesel dejstva, da je po izteku prepovedi lahko znova zaigrala Sara Hab jan, kot tudi vrnitve Alesyje Fajič v ekipo. Dobrodošla je bila tudi pomoč nekdanje kapetanke Kopra Tamare Dobrinja, ki je z navedenima igralkama po odhodu šesterice zapolnila vrzeli na pomembnih pozicijah. Igra izolskih odbojkaric je bila stabilna in zanesljiva v vseh elementih in kar šest tekem so dobile brez izgubljenega niza. Zanimiv je tudi podatek, da niso na nobeni tekmi ostale povsem praznih rok.
Prva kroga prvenstva sta jim sicer zaradi nepopolne ekipe prinesla dva tesna poraza, na katerih so iztržile po eno točko. Sledila je serija devetih zaporednih zmag, s katerimi so izolske odbojkarice postale najresnejši kandidat za vstop v prvo ligo. Prekinitev po prvem delu prvenstva ni bila dolga in spričo treningov in pripravljalnih tekem ne bi smela vplivati na pripravljenost ekipe. V prvih dveh krogih igra Hitachi doma z ekipama s sredine lestvice (Kočevje, Ecom Tabor) in v obeh primerih računa na maksimalno število točk.
Tretji krog nadaljevanja pa bo lahko že precej definiral položaj na vrhu lestvice. Izolske odbojkarice bodo namreč gostovale pri trenutno največjemu konkurentu Šentvidu in bi se v primeru zmage že zelo približale naslovu prvaka.
Čeprav so rezultati pred koncem lanskega prvenstva Izolankam precej približali vstop v ligo najboljših, je vodstvo kluba - zavedajoč se osipa v ekipi, to možnost prestavilo v prihodnost. »Letos so stvari nekoliko drugačne in lahko se zgodi, da postane prva liga realnost Ekipa je po prvem delu nespremenjena in poškodb k sreči nu Dekleta so dobro uigrana in skušali bomo obdržati formo in ohraniti ritem. Imamo solidno zalogo točk, poleg tega pa v drugem delu tudi lažji razpored. In če k temu dodam še veliko motivacijo in voljo, imamo dobre možnosti za preboj v prvo ligo«, ocenjuje stanje pred začetkom drugega dela trener Tihomir Pešič.
Tako igralci kot vodstvo se seveda dobro zavedajo, kaj pomeni nastopanje v najvišjem rangu tekmovanja. Na to so pripravljeni. Nenazadnje je kakovost njihove igre primerljiva z igro, ki jo videvamo v prvi ligi. Kljub temu je zahtevnost tekmovanja med prvoligaši večja. To premo sorazmerno poleg intenzivnejših treningov pomeni tudi morebitne okrepitve v sicer bolj ali manj izdelani ekipi. Vse to pa stane.
Namizni tenis
Od srede do nedelje je v Velenju potekal prvi članski Pro Tour turnir. Gre za najbolj kvaliteten turnir, ki je bil odigran v samostojni Sloveniji, saj je minimalni nagradni sklad na teh turnirjih 35.000 ameriških dolarjev. Nastopilo je 250 udeležencev iz 31 držav. Ker je bila Slovenija domačin je imela pravico do 15 nastopajočih v vsaki kategoriji.
Najboljše se je od treh poklicanih igralk Arrigonija odrezala Kristina Rahotin, ki se je uspela iz predtekmovalne skupine uvrstiti na glavni turnir med 64 najboljših. Za uvrstitev med 32 je z 0:4 izgubila proti Tie Jani iz Hong Konga, ki sodi med 10 najboljših na svetu. To je bil tudi eden izmned boljših rezultatov, ki so jih slovenski tekmovalci in tekmovalke dosegli, zato je selektor reprezentance Jože Mikeln Kristino povabil na Pro Tour, ki ta teden poteka v Zagrebu Žal se je morala Kristina zaradi službenih in šolskih obveznosti temu turnirju odpovedati. Glede na dobre rezultate v domačem državnem prvenstvu je priložnost dobila tudi mlada Kristin Fatorič, ki je osvojila tretje mesto v predtekmovalni skupini.
V kategoriji do 21 let sta nastopili Petra Kukovec in Kristin Fatorič. Obe sta v svojih predtekmovalnih skupinah osvojili tretji mesti, kar je glede na prikazano igro in kvaliteto nasprotnic tudi realno.
Frank in Marušič prva
V nedeljo je v Arrigoniju potekal VI. klubski turnir. Prvi v članski kategoriji je bil Simon Frank pred Luko Argentijem in Gregorjem Vukovičem. Pri dekletih je zmagala Nika Marušič druga je bila Alenka Ačimovič, tretja pa Maja Grizelj.
Pri mlajših dečkih je bil najboljši Marko Rončevič, drugi je bil Miha Štihovič, tretji pa Patrik Lipej. Vita Vatovec pa je bila prva pri deklicah pred Laro in Heleno Zakraj šček.
Dekleta imajo sicer novega sponzorja, ki bo bržkone pripravljen odšteti nekaj denarja več za promocijo svojega imena. Tudi ostali manjši podporniki in darovalci bodo prispevali kakšnega Cankarja več za uspehe deklet.
Ob vsem tem bi bilo seveda tudi prav, da bi tudi na Centru za šport nekoliko bolj odvezali mošnjiček, čeprav je res, da lahko daš le toliko, kolikor dobiš. Konec koncev ne gre za velike denarje, kot denimo v Kopru, kjer imajo tamkajšnje odbojkarice spričo močnega sponzorja vsaj osemkrat več denarja kot naše. In če so že dekleta (skupaj s trenerjem Pešičem!) dvignila izolsko odbojko na najvišjo raven, jih velja ob tem podpreti. Če že finančno res ni mogoče, pa vsaj na tekmi. Do sedaj so namreč tribune v Livadah bolj ali manj samevale.
BRANKO VUGA
' ■Z 3,- < V *
:	POGLED
S STRANI
^ T	P^e ŽARKO
Čeprav brez pravega voznega reda se rokomet le premika. Štart ženskega dela prvenstva ( vsaj za naše ) ni bil uspešen. Sosedski derbi je le v drugem polčasu opravičil naziv. Več prostora je namenjeno moški reprezentanci. Kot je v navadi, se zaključek priprav odvija pri nas
(Koper). Morda nekoliko manj »galame«, pa vendar so rezultati dosedanjih tekem presenetljivo dobri. Štiri zmage, poraz proti Hrvaški, dobra popotnica. Seveda je samo prvenstvo nekaj drugega, predvsem v trenutkih, ko si	odvisen	od drugih. Kar nekaj
komplimentov so nam namenili tudi nasprotniki, nekaj gotovo iz vljudnosti, toda tudi naša pričakovanja so visoka. Pripravljeni pa moramo biti tudi na kaj grenkega, žal se moč narodov (držav) vse preveč ocenjuje s športnimi uspehi, prijaznejše in manj boleče bi gotovo bilo, če bi tudi politične in druge konflikte tako reševali, seveda ob istih pogojih. Že klubska prvenstva (domača, evropska) pa kažejo na mešanico in kdor ima več denarja tudi lažje zmaguje. Tako tudi »najboljše sosede«, res z nekaj boljšo igro, nadaljujejo pohod na vrh Evrope. Res, da se
naša Anja Argenti še ni kaj dosti naigrala pri njih, kmalu ji bo družbo delala še ena izolanka. Oko je Tone Tiselj namenil mali Manueli, saj prav tako mala Tanja (Oder) že pošteno izgublja sapo. Pa se bomo spet lahko pohvalili, da Evropa ne more brez nas.Tudi izolski rokometaši pospešujejo tempo priprav. Na vrsti so pripravljalne tekme, ni še vse na željenem nivoju, vendar pa očividci pravijo, da so fantje že tekmovalno naravnani. Skrivnosti pri njih seveda ni, s polnim izkupičkom točk v razigravanje in uvrstitev v višjo ligo. Izola si to seveda zasluži, spanje je bilo več kot samo zimsko.
www.goldenindex.com
Rokomet-1.SRL-ženske BOLEČ PORAZ S SOSEDAMI ŽRK Izola: Burja Škofije 31:36 (13:191
ŽRK Izola: Škavronkova, poljak, Božič, mitruševska (8) Maršič, Hmjič(12), Lesnik (1), Bizjak (2), Karajkovič, Čulina, Kaltak (5), Adamič, Gatarič (3), Kerič Dober začetek (1:0). Do desete minute neodločeno (5:5), hitra igra se nato ni obnesla. Preveč napak, slabi streli, npačne podaje, Škofjotke so ponujeno samo vzele. Tokrat tudi obramba ni delovala najboljše, bilo je sicer nekaj resnih »groženj« (12:14), vendar so gostje uspešno zbežale. Po celem letu neigranja, je v domači ekipi spet zaigrala Petra Adamič. Nekoliko boječe, vendar ima še vedno dovolj rokometnega znanja. Hiter tempo tudi v drugem polčasu ni bil uspešen, razlika se je še večala (17:30). Po minuti odmora so Izolanke le začele nižati razliko. Čulina je z nekaj obrambami omogočila tudi protinapad in končnih -5 je pomenilo, da so domače drugi polčas celo zmagale. Poraz seveda peče, zmage bo potrebno iskati proti sebi enakim Obstanek ni vprašljiv, čez sredino tablice, morda le želje, pa bo težko. (Ž.K.) Rokomet - starejši dečki
RK PEKARNA GROSUPLJE :RD ISTRARENZ PLINI IZOLA 17:17
Ivan Markovič je za Izolo zadel desetkrat.
Ictidcti
RK PEKARNA GROSUPLJE :RD ISTRABENZ PLINI IZOLA 24:22 (13:8]
Potek rezultata: 5:1,12:4,13:8,15:13,19:14,21:20,24:22
Izolski rokometaši so minulo soboto gostovali v Grosupljem, kjer so se srečali z motiviranimi domačini. Pri naših ni biloGomezelja (poškodba),njegovi soigralci pašo srečanje začeli zelo slabo. Domači so s fanatično obrambo onemogočili Izolanom hitro igro, večino posrečenih napadov pa je zaustavil odlični domači vratar Njenjič (tudi dve sedemmetrovki). Na nasprotni strani je naša obramba delovala solidno, ponovno pa se niso izkazali vratarji, od katerih bo na naslednjih tekmah veliko odvisno. Pri izidu 12:4 je trener Mičovič vzel minuto odmora in do polčasa so gostje uspeli razliko znižati. V 35. minutu je bilo samo dva gola razlike, "peki" so nato spet pritisnili na plin in razliko povišali. Z veliko borbenostjo so se izolski kadeti le uspeli vrniti v igro in pri izidu 21:20 je vse kazalo na dramatično končnico. A je našim tudi zaradi kratice klopi zmanjkalo moči za kaj več. Pol minute pred koncem je Grosuplje povedlo za 2 in upi naših kadetov so se razblinili. Po prvi polfinalni tekmi se težko sodi o dejanskih zmožnostih te ekipe, vendar je jasno, da bo za zmage, v prihodnje potrebno pokazati veliko več. Kadeti igrajo to soboto ob 16.00 s Prulami 67 ob 16.00 v izolski športni dvorani. Vabljeni.
Za Izolo so igrali: Igor Čuk, Matej Žaro, Alen Andrašič, Matjaž Kljun, Matic Čebulj, Jan Radojkovič, Andrea Radolovič, Amel Redžič 2, Milan TontiČ 1, Uroš Srabotič 4, Rok Jurman 4, Matej Kleva 8, Matej Srabotič 3
MAMILOVIČ, STOJIČIČ, ČEBULJ, MALTIČ 2, LENARČIČ 7, JAGURDŽIJA, STRELEC 1, ČAUŠEVIČ 4, IVANOVIČ, PERIČ 3, MARKEŽIČ.
Izolanke so zanesljivo zmagale, zagotovo pa lahko igrajo veliko bolje in tudi razlika v golih bi lahko bila občutno višja.
Za izolo so igrale: GAJZER, ČEBULJ 1, HRVATIN 5, ŽERJAL 7, MARJANOVIČ 11, BALTIČ, LENARČIČ, JAGURDŽIJA, STRELEC, ČAUŠEVIČ, IVANOVIČ, PERIČ, MAMILOVIČ.
Že sam rezultat pove,da Izolanke niso imele težkega dela, vendar je prihajalo do preštevilnih napak pri podajanju. Kasneje so se Izolanke ogrele in se z nekaj hitrimi protinapadi uspele odlepiti od nasprotnic. Pohvaliti pa velja vse igralke, saj so se vse vpisale med strelke. Za izolo so igrale: DERDAJ 4, PERIČ 1, BAJREKTAREVIČ 13, JAČIMOVIČ 3, DŽOGOVIČ 4, SMODIŠ 2, STANIČ 1, SUŠELJ 1, HRVATIN 2, ŽERJAL 2, MARJANOVIČ 5, GAJZER, REDŽIČ.
MAESTRALOVE NOVICE
Konec starega leta so bili člani športnega društva Maestral zelo aktivni. Poleg tradicionalnega “Macstralovcga plesa”, ki je ob zvokih Primorskih fantov in veselem razpoloženju v izolski Rivieri zbral mnoge člane in prijatelje društva, so Maestralovci oblikovali in natisnili tudi “koledar ŠD Maestral za leto 2005”.
Tudi na “tekmovalnem” področju ni bila zavzetost nič manjša, saj so mlade rokometašice vseh treh Maestralovih selekcij med božično-novoletnimi prazniki pridno vadile. Sadovi dobrega dela so se pokazali kmalu, saj so se dekleta na prvih letošnjih tekmah, ki so jih minulo soboto odigrala proti vrstnicam iz ŽRK Izola, predstavila v zelo svetli luči. Tako v tekmi najmlajših (deklice letnik 93 in mlajše), kjer so po napeti končnici slavile za gol, kot pri starejših deklicah (26:21), je zmaga sicer ostala pri gostiteljicah (ŽRK Izola)...
... je pa zato zmaga na najbolj pričakovani tekmi (letnik 92) med lani tretjeuvrščeno ekipo v državi (ZRK Izola) in aktualnimi državnimi prvakinjami (ŠD Maestral) pripadla slednjim. Končni izid tekme je bil 19:14 v korist Maestralovk, ki so imele na tribunah izolske dvorane zelo bučno podporo več-desetglave množice. Posebej velja pohvalit Moniko Cuder-Skrlič, ki je ob povratku po težki poškodbi zelo popestrila Maestralov napad, in Polono Barič, ki je poleg standardno dobre igre v napadu in protinapadu tokrat pomemben delež prispevala tudi v obrambi, kjer je uspešno zaustavljala prodore najnevarnejše izolske strelkeMajc Marjanovič.
Trenerja Barič in Franovič v spomladanskem delu načrtujeta še dodaten dvig kvalitete, saj bodo z lepšim vremenom dekleta lahko vadila na zunanjih igriščih ter razvijala protinapad in širino v napadu; elementa, ki ju ob trenutnih vadbenih pogojih (majhne šolske telovadnice) ni moč natrenirati. Dobra priprava na sklepni del državnega tekmovanja bo tudi mednarodni turnir v Pragi, ki se ga bo ŠD Maestral udeležil med velikonočnimi prazniki...	________________________________________________
V PETEK PODELITEV PRIZNANJ NAJBOLJŠIM IZOLSKIM ŠPORTNIKOM
Ta petek, 21. decembra z začetkom ob 19. uri bo v hotelu Riviera (SGTŠ) tradicionalna vsakoletna prireditev na kateri Center za šport občine Izola podeli priznanja najboljšim izolskim športnikom. Nagrajeni so vsi tisti, ki so na državnih prvenstvih posegli po medaljah ali pa so bili člani državne reprezentance in so nastopali na velikih mednarodnih tekmovanjih.
Čeprav je kriterij dokaj strog je še naprej med nagrajenci več kot 100 izolskih mladih športnikov med katerimi imamo letos vse, od nosilcev medalj na olimpiadi do tretjeuvrščenih na državnih prvenstvih za mlajše selekcije.
Tildi tokrat bodo nagrajenci prejeli posebna priznanja, prisotni pa bodo lahko spremljali tudi krajši kulturni program in se zadržali na klepetu ob zakuski o končani prireditvi.
portniki, klubski delavci, navijači in vsi ostali ste vljudno vabljeni!
Judo
Ob koncu tedna so judoisti in judoistke Judo kluba Izole nastopali na dveh prizoriščih:
NA tekmovanju za Pokal Pohorskega bataljona (Slov. Bistrica) sta odlično nastopali kadetinji, saj je Sara Čehič (do 70 kg) zmagala, Jerneja Salober (nad 70 kg) pa je bila skupno tretja.
Na pokalu Vidma(Udine, Italija)pa je med starejšimi dečki Sašo Krušič osvojil drugo mesto v kategoriji do 46 kg
DRŽAVNO PRVENSTVO V AKROBATIKI
V petek 21. januarja bo v športni dvorani v Kraški ulici (rokometna dvorana) državno prvenstvo v akrobatiki za osnovne in srednje šole, ki ga organizira OŠ Vojke Šmuc.
Tekmovanje je seveda odprto za gledalce, ki bodo imeli kaj videti, med drugimi tudi nastop domačinke Špele VAsič Stepančič, sicer učenke 8. razreda OŠ Vojke Smuč, ki bo branila naslov državne prvakinje, ki ga je osvojila lani. Za petkovo tekmovanje je prijavljenih okoli 300 učencev iz vse Slovenije.
Otvoritev tekmovanja bo ob 11.00, podelitev medalj pa ob 16.00. Medalje bo podeljeval olimpijec in nekdanji učenec te šole, Vasilij Žbogar.
&€----------------—
NAJPOPULARNEJŠA
ŠPORTNICA - ŠPORTNIK 2005
ŠPORTNICA
ŠPORTNIK
ŠPORTNA ZVEZA IZOLA IN MANDRAČ IŠČETA NAIP0PUURNE1ŠE6A IZOLSKEGA ŠPORTNIKA IN ŠPORTNICO
OSTER BOJ ZA VSAK GLAS
Bolj ko se bliža koncu glasovanje za najpopularnejšega izolskega športnika in Športnico, bolj napet postaja boj za najvišja mesta. Neuradno smo sešteli glasove internetnega glasovanja in glasove, ki ste jih poslali po pošti in (neuradno) vam lahko zaupamo, da se za naslov najpopularnejšega športnika ramo ob rami borita Vasilij Žbogar in Jakob Vukovič, sledijo pa jima: Bine Pišlar, Gregor Vukovič,
Blaž Vončina in Simon Frank. Pri športnicah je še bolj napeto, saj so, ramo ob rami kar tri izolske športnice. ZA malenkost vodi Vesna Dekleva pred Anjo Argenti, za vrat pa jim diha tudi Neža Mitruševska.
Glede na to, da ste se očitno zares zganili šele proti koncu glasovanja smo sklenili, da bomo glasovnici objavili še v tej in naslednji številki Mandrača, glasovanje pa bomo zaključili v pondeljek 31. januarja ob 13.00. Hitro za računalnik in na spletni strani www.mandrac.com glasujte za vašega športnika ali športnico, lahko pa pošljete tudi izpolnjen kupon iz Mandrača na naslov: MAndrač, Veliki trg 1, 6310 Izola.
Ustvarjalni Izolani
KONDU PLAKETA SKLADA ZA LETO 2004
Dobitnik srebrne plakete JSKD za leto 2004 je tudi likovni pedagog, mentor, avtor animiranih filmov, filmski publicist Koni Steinbacher (1940). Njegov ustvarjalni opus je močno navezan na sodobno bivanjsko izkušnjo, na zagate, paradokse in včasih tudi nesmisle sodobnega načina bivanja. Njegovi filmi so bili prikazani v uradnih programih številnih festivalov, med drugim v Oberhausnu, Krakowu, Tampereju, Atenah, Leipzigu, Zagrebu, Bratislavi, Ravenni, Barceloni, Beogradu in Braunschvveigu. Pomembno je vplival na razvoj slovenske ljubiteljske medijske in filmske kulture; najprej kot mentor generacij mladih filmskih ustvarjalcev, predvsem pa je pomembna njegova organizacijska, spodbujevalna, publicistična in strokovna vloga. Steinbacher predstavlja zgled izjemno odprtega, subtilnega, kompetentnega popravljalec filmsko gledaliških predstav, ciklusov avtorskega filma, po katerem so se generacije filmskih gledalcev uvajale v drugačno, nekomercialno, miselno zahtevnejšo in kulturno in intelektualno poglobljeno dojemanje filma kot umetnosti prihodnosti.
Priznanja JSKD bodo podelili v sredo, 26. januarja, ob 19. uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.
II Laboratorio na treh razstaviščih
Danes v četrtek, 20. januarja, ob 19h, bo v razstavnem prostoru Palače Gravisi in v prostorih Ateljeja-galerije SQART v Kopru otvoritev razstave umetniških izdelkov grafičnega ateljeja II Laboratorio di Nola (Neapelj, Italija). Del razstave bo postavljen tudi v galeriji Insula v Izoli. Na razstavi bo predstavljen izbor najznačilnejših grafik, grafičnih map ter umetniških publikacij in posebnih bibliofilskih izdaj založbe II Laboratorio. Osrednji motiv razstave sta grafična ustvarjalnost in tiskarski postopki, ki so dovršeno izpeljani z vidika umetniških vsebin, založniških rešitev in pretanjenega izbora uporabljenih materialov.
Razstavljena bodo grafična dela in umetnostne publikacije južne Italije, območja, na katerem deluje Laboratorio grafico di Nola, v katerem se še posebej odlikuje umetniška osebnost Mimma Paladina. Njegova dela bodo tudi posebej razstavljena v galeriji SQART.
Razstava, ki jo Atelje-galerija SQART in Skupnost Italijanov »Santorio Santorio« iz Kopra organizirata v sodelovanju z galerijo »La Roggia« iz Pordenona in galerijo INSULA iz Izole, bo na ogled do 4. februarja.
Pred razstavo bo ob 18h, na sedežu Skupnosti Italijanov iz Kopra, predstavljena pesniška zbirka Antuna Branka Šimica, ki jo je uredil in za založbo II Laboratorio prevedel Giacomo Scotti.
BOŽIČNICI
Da ne bi šlo mimo nas nekaj lepega izza božičnega časa, naj povem, da je nedelja, 16. januarja v Izoli izzvenela v znamenju koncerta župnijskih zborov Slovenske Istre. Tako v božičnem času zbori niso prepevali le po domačih cerkvah, ampak so se soočili in pred širšo javnostjo tudi primerjali svoje znanje.
Nastopilo je kar deset mešanih pevskih zborov: poleg domačega -Župnijskega pevskega zbora sv. Maver še Stolni pevski zbor Štefan Kovač iz Kopra pa Župnijski pevski zbor sv. Marko z Markovca, ŽPZ Predloka, ZPZ Marezige, ŽPZ Koštabona, ŽPZ Krkavče, Cerkveni zbor Sv. Peter, Mešani ZZ Portorož in ŽPZ Sv.Lucija.
Vsak zbor je k programu prispeval po dve pesmi iz domače in tuje tovrstne glasbene literature. Nekatere zbore so spremljala glasbila. Na zaključku so zbori skupno zapeli priljubljeni Dete rajsko, Dete sveto in Sveta noč. Pesmi sta zadoneli v vsej svoji lepoti in moči, saj je skoraj 250 pevcev v bogato odmevni izolski cerkvi in ob spremljavi velikih orgel tvorilo mogočen zbor, ki je zganil slehernega poslušalca.
Med pevci smo lahko opazili kar nekaj mladih. Hvalevredno je, da se ne branijo zgleda starejših in tako slovensko glasbeno tradicijo s pridom gojijo še naprej. S tem se prav gotovo tudi zavestno vključujejo v vrste tistih, ki skrbijo za razvoj pozitivnih vrednot človeštva.
Nedeljo pred tem (9. januarja) pa so otroško božičnico priredili v Ankaranu. Tu je bilo prijavljenih devet otroških zborov in sicer: iz Izole, Lucije, Markovca, Marezig-Trušk, Kort, Škofij in Ankarana (Portorožani in Koprčani niso prišli). Čeprav so naši otroci razpeti med šolo in cerkvijo, številni pa se ukvarjajo tudi še z drugimi obšolskimi dejavnostmi, so pokazali kar solidno znanje in pevsko kulturo, kar se bo s časom zagotovo obrestovalo tam, kjer prizadevanja otrok podpira složno sodelovanje med pedagogi in starši, toliko bolj pa še, kjer so otroci deležni pozitivnega zgleda iz svojega najožjega okolja.
Nada Morato, Korte
naslov grafične knjige, TANE avtor, MIMMO PALADINO, tehnika, jedkanica in suha igla odtisnjeno v ateljeju »IL Laboratorio« Nola oktobra leta 1999.
Razstavljeni grafični listi, posebne knjižne izdaje in grafične mape avtorjev: Vittorio Avella, Angelo Casciello, Bruno d'Arcevia, Gaetano di Riso, Bruno Donzelli, Sergio Fermariello, Peppe Ferraro, Giannetto Fieschi, Bruno Galbiati, Kravakna, Piero Lista, Luži, Casscella, d'Andrca, Giuseppe Maranuiello, Gabriele Marino, Heinz Mollett, Antonio Petti, Errico Ruotolo, Andrea Sparaco, Erneste Treccani, Greste Zevola, Gianni de Caro, Augusto Massa, Felix Policastro, Sergio Ricco, Mariano Sommella, Antonio Sgambati, Mario Persico, Luca, Mimmo Paladino, Ernesto Tatafiore, Angelo Casciello
OBČNI ZBOR DRUŠTVA INVALIDOV
Društvo invalidov Izola vabi člane in članice na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 4. februarja 2005 v prostorih Hotela Riviera (SGTŠ) s pričetkom ob 16. uri.
Prijave sprejemajo v pisarni društva v ulici OF 15 (vrtec Livade) vsako sredo od 15. do 17. ure.
Vljudno vabljeni!
SIIOTO KLUB
v soboto, 15. januarja se je b Shoto klubu zgodil še en zanimiv in izvrstno obiskan HIP HOP event na katerem so bili glavne zvezde izvrstni Samo, Boris & Brodii, podporo pa jim je dalo nekaj obalnih
nakladačev (Mob Thugz, Pornostarz, Dcsaf in L.E.S.K.), za baletno breakdancersko vdušje pa so poskrbele obalne vrtavke Fireflame Crew!. Škoda le, da se je večer malo zavlekel in so do glavnih zvezd vzdržali le še največji hip hop zanesenjaki. Vseeno je bilo super. Bravo Viktor.
VAŠKO
ATANASOVSKI ADRABESA OUARTET
Manziolijeva palača Sobota 22. januar 2005 ob 20.00 uri
Sobota, 22.januar ob 17.00 - KULTURNI DOM Izola Niko Grafenauer v v
DOGODIVŠČINE
PEDENJPEDA
Glasbena predstava za otroke
Gledališče na vrvici- Slovensko narodno gledališče Nova Gorica
vstopnina: 800 SIT
Sreda 26. januarob 20 uri - MANZIOLIJEVA PALAČA Skupnost Italijanov “ Pasquale Besenghi degli Ughi” iz Izole vabi na literarno-glasbeni večer
OLTRE LA SIEPE VEDO IL T0RNET0 DEGLI OLIVI
v režiji Marina Maurela Na predstavi sodelujejo Literarna skupina italijanske skupnosti»Pasquale Besenghi degli Ughi« iz Izole, ter sopranistka Eleonora Matijašič ob klavirski spremljavi Elisabette Buffulini iz Trsta.
Vstop prost.
Soboto 29 januar ob 20 uri - KULTURNI DOM Izola
Skupnost Italijanov “ Pasquale Besenghi degli Ughi” iz Izole vabi na veseloigro
Gledališke skupine »Proposte Teatrali del CRAL Poste« iz Trsta
NA NO (ERA NEJO SE STAVIN0 A ČASA
v tržaškem narečju, režija: Monica Tramontina Vstop prost.
PLESNI TEČAJ V CETORAH
Društvo Cetore organizira začetno nadealjevalni plesni tečaj. Začetek tečaja bo v sredo 26.januarja 2005 ob 20h v vaškem domu v Cetorah. Vodila ga bo učiteljica Anja, ki je vodila tudi lanskoletni tečaj. Pridite tudi če nimate para saj se sorodna duša vedno najde.
Društvo prijateljev mladine Izola Otroška delavnica "Zvezdice"
Vabimo vse otroke od 6. leta dalje na dramske, lutkovne in plesne delavnice, in sicer:
-	lutkovna delavnica vsak torek od 16. -17.30 ure
-	dramska delavnica vsak četrtek od 16. -17.30 ure
-	plesna delavnica vsako soboto od 10. -11. ure, pričetek te delavnice bo 5.2.
V ponedeljek, sredo in petek pa ob istih urah potekajo kreativne delavnice.
Vse informacije na tel. 031 460 901, Barbara.
Vabljeni!
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO
Prisrčno vabi otroke od četrtega leta dalje na ure pravljic, ki so vsak torek in vsako sredo od 17. do 18. ure v stekleni pravljični sobi v Mestni knjižnici v Livadah, Ulica OF 15. Ure pravljic soob torkih v slovenskem, ob sredah pa v italijanskem jeziku s slovenskim prevodom. Vsaki uri pravljic sledi likovna ali gledališka ustvarjalnica. Pridružite sc nam, veseli vas bomo! Le na copatke ne pozabite!
Vabimo vas na otvoritev razstave'! založbe umetniških izdaj
II Laboratorio
v četrtek, 20.januarja ob 19. uri v palači Gravisi in galeriji SQART v Kopru.
Del razstave je postavljen v galeriji INSULA v Izoli
Karitasf
Škafijsta karitas Kaper
GALERIJA HERMAN PEČARIČ PIRAN
VABIMO
V četrtek, 20. januarja 2005 ob 19. url
V GALERIJO
HERMAN PEČARIČ V PIRAN
na odprtje prodajne razstave likovnih del, ki so nastala v X. likovni koloniji
MESTNA
GALERIJA
PIRAN
SERGIO
GOBBO
Retrospektiva
GALERIJA LOŽA KOPER PALAČA GRAVISI KOPER
LUCIAN© KLEVA
pregledna
razstava
fotografij
Trajanje razstave: do 27.2.200o
FOTO KU K PORTOROŽ
Kavarna Tartini Piran
Razstava bo na ogled do 8.februarja 2005.
Fotograflja: Goran Koren
galerija ALGA
Galerija je odprta: v ponedeljek od
Na ogled je razstava slik različnih avtorjev. Slike je T	_	mogoče kupiti, prav tako drobne okrasne predmete.
jalerija je odprta: v ponedeljek od 17.00 do 19.00, od torka do petka od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00, ob sobotah je galerija odprta od 10.00 do 12.00 Info: 05/641 84 39
Amoniak iz Delamarisa	v
IZOLANOM |E (K SREČI) LE SMRDELO
Tiste Izolane, ki stanujejo v bližini izolskega Delamarisa je prejšnji četrtek zgodaj zjutraj presenetil močan vonj po amoniaku, večina prebivalcev starega mesta pa je za nevarnost izvedela iz radijskih medijev. Ti so sporočili, da v Delamarisu uhaja nevaren plin amoniak in naj zato ne odhajajo zdoma in naj dobro zaprejo okna, da plin ne bo mogel v stanovanja.
Koprski poklicni gasilci so dokaj hitro prispeli v Delamaris in ugotovili, da amoniak uhaja iz hladilnice, kjer so delavci opravljali vzdrževalna dela. Prisotni so povedali, da so se delavci zaradi močnega vonja amoniaka takoj razbežali, plin pa je povzročal težave tudi gasilcem, ki so s posebno zaščitno opremo šele v tretjem poskusu prišli do glavnega ventila in ga zaprli. Pri posredovanju je sodelovalo enajst poklicnih gasilcev s šestimi vozili, po prvih podatkih pa je v okolje izteklo okoli 200 kilogramov amoniaka. Amoniak sicer zelo draži dihala in nekateri najbližji sosedje so njegovo moč dobro občutili.
Hlapi amoniaka so namreč prišli v stanovanja in hiše, zato so stanovalce pekle oči, nekaj težav pa so imeli tudi z dihanjem. Ker so se hlapi amoniaka, ki je med drugim tudi vnetljiv in eksploziven, v tem času nakopičili v hladilnici Delamarisa, je obstajala tudi velika nevarnost eksplozije, zato so gasilci zavarovali območje v krogu 70 metrov.
h 1P*i
DRAGOCENA POMOČ ZAPOSLENIH
Gasilci so potrebovali dobre pol ure, da so se prebili do glavnega ventila, pri tem pa jim je bil v veliko pomoč vodja hladilnice, ki jih je ves čas usmerjal. Zaradi gostega dima in zelo nizke temperature v hladilnici je bilo ukrepanje gasilcev skrajno oteženo, saj je komaj zdržala celo posebna zaščitna oprema koprskih gasilcev. Ko so nato gasilci le zaprli glavni ventil, so začeli prezračevati prostore in položaj je bil kmalu pod nadzorom. Gasilci so nato stanje nadzorovali do poznega popoldneva.
VZCAfAJO GENERACIJO MLADIH GASILCEV
V Prostovoljnem gasilskem društvu Izola je bil v oktobru mesecu 2004 po daljšem premoru ustanovljen krožek Mladi gasilec, zato smo v društvu na ta uspeh zelo ponosni poudarja predsednik društva Aleksander Krbavčič.
Priprave na ustanovitev krožka segajo v maj mesec 2004, ko je ekipa gasilcev iz PGD Izola predstavila učencem osnovne šole Vojke Šmuc iz Izole gasilsko tehniko in opremo, ter jih istočasno animirala za včlanitev v krožek Mladi gasilec. Celotna predstavitev opreme in tehnike je bila načrtno izpeljana in je obrodila bogate sadove, saj sedaj v krožku Mladi gasilec deluje kar 18 učencev iz osnovne šole Vojke Šmuc. Mentor krožka je prostovoljni gasilec Dragan Puzič, pomoč in bogate izkušnje pa nanj prenaša že prekaljeni mentor krožka Mladi gasilec iz PGD Korte, Marino Grbec. Pri usposabljanju gasilskih veščin sodeluje tudi pedagoginja Dolores Krbavac. Izobraževanje v krožku poteka po programu in sicer vsako soboto med 10.00 in 11.00 uro v prostorih gasilskega društva Izola. Sedaj člani krožka nabirajo teoretična znanja, potem pa bodo sledile tudi praktičine vaje in morebiti tudi sodelovanje
na tekmovanjih.
Predsednik Aleksander Krbavčič članom krožka Mladi gasilec obljublja tudi izlete in strokovne ekskurzije, seveda ob pridnem delu v krožku. Vodstvo PGD Izola si želi in hkrati vabi osnovnošolce, da se v čim večjem številu včlanijo v krožek Mladi gasilec, saj se poleg pridobivanja znanja iz gasilskih veščin v krožku naučijo tudi skupinskega dela in družabnosti.
Zlatko Kristančič (foto: Dragan Puzič)
KAJ PRAVIJO V DELAMARISU?
Na dan nesreče seveda ni bilo mogoče takoj ugotoviti kdo je odgovoren za tokratno uhajanje amoniaka in kakšna dela so delavci opravljali v hladilnici. Vodilni v Delamarisu so bili odsotni oziroma nedosegljivi, čeprav je bolj ali manj jasno, da je nekaj zatajilo v sistemu varstva pri delu, saj so se delavci menda lotili del v prepričanju, da je cev, ki jo morajo zakrpati, izključena iz plinovoda. Tako pa so med delom opazili, da je v cevi plin in se kmalu umaknili, saj je postajalo v hladilnici nevzdržno, nato je odletel ventil in začela se je akcija reševanja v kateri so najpomembnejšo vlogo odigrali gasilci. Kar nekaj domačih "junakov" je nesrečo vzelo kar zlahka a so se hitro prepričali, da se tudi z amonjakom ne gre igrati. In ko so prisotni že razmišljali o različnih scenarijih, če bi prišlo do eksplozije, so gasilci le našli pravi ventil in v stari, dotrajani hladilnici ustavili uhajanje plina. Delamaris ima tako še naprej hladilnico, Izola ima še naprej nepoškodovani del starega mesta, kriminalisti pa imajo spet nekaj dela z iskanjem vzroka za to nesrečo in krivca zanjo.
Kot je povedal Damijan Barut, vodja izolske Civilne zaščite, je vendarle najpomembnejše to, da se ni zgodilo nič hujšega in da nesreča ni terjala poškodb ali celo kaj več, hkrati pa je pokazala, kako pomembno je spoštovanje varnostnih predpisov. Dokler se nič ne zgodi so naprave in ravnanje ljudi povsem drugače obravnavane kot takrat, ko se zgodi nesreča in je treba najti krivce. Kdo bi odgovarjal, če bi eksplozija zahtevala človeško življenje?
ŽIVALI V KAMPOLINU
V KAMPOLINU KJER ŽIVIM,
STANUJE TUDI VELIKO ŽIVALI. ENE STANUJEJO Z LJUDMI, DRUGE PA PRIDEJO NA OBISK.
RECIMO, Z MANO ŽIVIJO PES,
ZAJCI IN RIBE. VČASIH PA PRIDE IZ GOZDA KAKŠNA DRUGAČNA ŽIVAL. POLETI PRIDE JEŽ. ON MI JE VŠEČ,
KER IMA BODICE. JESENI PRIDE LISICA. ONA PRIDE K SOSEDU PO KOKOŠ. POZIMI PRIDEJO SRNE. PONAVADI KAR CELA DRUŽINA. V KAMPOLINU IŠČEJO HRANO.
TUDI MEDVED JE ŽE PRIŠEL, AMPAK NI PRIŠEL K MENI. ČE BI SE JAZ SPREHAJAL PO KAMPOLINU IN BI SREČAL MEDVEDA, BI SE OBRNIL IN BI ŠEL DOMOV. MENI JE LEPO GLEDATI MEDVEDA PO TELEVIZIJI. JAZ MISLIM, DA SO GOZDNE ŽIVALI BOLJ PRAVE KOT DOMAČE, KER SO DIVJE.
(JADRAN)
Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper.
Usode morskih sesalcev v Tržaškem zalivu
DELFINOM LAHKO POMAGATE S POSVOJITVIJO
Naključni sprehajalec je v ponedeljek 17. januarja, na Belih skalah našel naplavljeno truplo delfina. Služba varstva obalnega morja (SVOM) je delfina pripeljala v Koper, od koder so ga odpeljali v Ljubljano, kjer so opravili obdukcijo.
Delfina si je ogledala tudi ekipa društva Morigenos in ugotovila, da je situacija zelo podobna zadnjemu takšnemu primeru. Spet je šlo za veliko pliskavko (Tursiops truncatus), doigo približno 2,5 m Videti je, da je bila žival samica, vendar bodo to lahko potrdili šele na obdukciji, kjer si bodo lahko delfina natančno ogledali. Verjetno je bila relativno mlada, saj so bili zobje še zelo neobrabljeni, vendar ne gre za mladiča. Delfin je bil mrtev že več dni, saj je bilo truplo precej napihnjeno in v procesu razpadanja. Po pregledu hrbtne plavuti (čeprav je bila žival v procesu razpadanja) ni videti, da bi bil delfin eden izmed "njihovih" 36 identificiranih delfinov.
Seveda je še nesmiselno razglabljati o vzrokih smrti. Le-ti so morda bili naravni, morda so bili posledica človeškega vpliva, morda pa celo kombinacija obojega. (Tekst in foto: Tilen Genov)
MORIGENOS JE ROJEN V MORJU
Morigenos je društvo za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev. Deluje kot neprofitna nevladna organizacija iz Slovenije, ki se posveča delfinom, kitom in drugim morskim sesalcem ter ohranitvi morskega okolja.
Društvo Morigenos je bilo ustanovljeno leta 2001, v začetku leta 2002 so pričeli s prvimi akcijami za ozaveščanje javnosti glede kitov in delfinov, poleti 2002 pa so pričeli s prvimi predhodnimi opazovanji delfinov v Tržaškem zalivu. V letu 2003 so pričeli z rednimi opazovanji in foto-identifikacijo velikih pliskavk (Tursiops truncatus) v Tržaškem zalivu. Njihov glavni projekt je preučevanje in zaščita velikih pliskavk v slovenskem morju, ostalih delih Tržaškega zaliva ter okoliških vodah. Prav tako se borijo proti ujetništvu kitov in delfinov, kitolovu ter uporabi vojaških nizkofrekvenčnih sonarjev. V zvezi s tem sodelujejo pri mnogih mednarodnih projektih.
POSVOJITE DELFINA
Ta projekt, ki je v prvi vrsti namenjen ozaveščanju javnosti in temu, da ljudem na drugačen način približamo življenje delfinov in njihovo problematiko, so na spletni strani društva predstavili tako-le Vsak posameznik lahko simbolično posvoji enega izmed delfinov, ki jih poznamo iz slovenskega morja. S tem boste podprli aktivnosti društva Morigenos pri raziskovanju in zaščiti velikih pliskavk (Tursiops truncatus) v slovenskem morju, hkrati pa boste iz prve roke dobili informacije o raziskovanju in zaščiti delfinov Slovenije.
Denar, ki ga zbiramo pri tem projektu, je namenjen raziskovanju delfinov v Sloveniji ter ozaveščanju javnosti o pomembnosti delfinov v našem morju. Letos lahko posvojite 7 različnih delfinov, ki smo jih spoznali v slovenskem morju!
Ob posvojitvi delfina boste prejeli: certifikat o posvojitvi z vašim in delfinovim imenom; dokument s fotografijo izbranega delfina in njegovimi podatki; majico z lotogipom projekta; nalepko; novice o posvojenem delfinu in aktivnostih društva Morigenos enkrat letno po pošti.
Posvojitev delfina stane 5.500 SIT in traja 1 leto. Po enem letu lahko posvojitelj podaljša posvojitev istega delfina ali pa posvoji katerega drugega.
Delfini, ki jih lahko posvojite:
*Moni - samica, kije spomladi 2003 skotila mladička.
*Blade - hrbtna plavut tega delfina spominja na rezilo, po čemer je dobil ime.
*Deinon - ime pomeni "mogočen", dobil pa gaje po hrbtni plavuti, polni brazgotin. ‘Morigenos - ime pomeni "rojen v moiju", druži se z Deinonom.
‘Vasilis - delfin z belo hrbtno plavutjo.
*Cate - samica z mladičem, ki bo kmalu postal samostojen.
‘Thalassa - ime pomeni "moije", eden prvih foto-identificiranih delfinov v Sloveniji.
Naslov društva je:
Društvo Morigenos,
Jarška cesta 36/a, 1000 Ljubljana telefon: 01 541-07-45, mobi: 070-943-266, e-pošta: morigenos@email.si

Trgovka pregnala roparja
Z METLO GA JE STISNILA V KOT
Samo svoji prisebnosti se enainpetdesetletna lastnica kioska s sadjem in zelenjavo v Izoli, Vera P., lahko zahvali, da je uspela preprečiti roparju odnesti popoldanski izkupiček denarja.
Zgodilo se je dvajset minut pred zaprtjem trgovine, ko je Vera pred kioskom pregledovala zaloge in naenkrat opazila, da se je "nekaj črnega splazilo v notranjost kioska". Kot pravi, je sprva pomislila na katerega izmed otrok, saj je v tem okolišu ob Prešernovi cesti v Izoli, kjer ima svojo zelenjavno trgovino že dvanajst let, z njimi spletla trdna prijateljstva.
"Otroci so zrasli in včasih [ se kateri od njih tudi ” malo pošali z menoj, riif Tokrat sem mislila, da je mogoče kdo od njih stopil * * do hladilnika, da bi si wmm postregel s pijačo. Stopila sem za njim, potem pa \ sem se znašla pred popolnoma v črno ^ oblečenim moškim s črno ~ kapo na glavi Tudi obraz je imel zamaskiran, le njegove črne oči sem videla. V sebi sem začutila neverjetno energijo. Veste, garam od četrte ure zjutraj, da se preživim, potem pa, da bi mi nekdo ukradel moj težko prisluženi denar!? Pograbila sem metlo, zakričala in se zapodila proti moškemu. Stisnila sem ga v kot, zatem pa me je prijel za roko, pograbil za lase in me potisnil na prodajni puli Ravno sem razmišljala, da se ga bom, če bo sila, skušala ubraniti z nožem, ki ga imam za rezanje zelenjave in je bil ravno na pultu. Metla mi je padla iz rok, ropar pa se je očitno prestrašil, saj me je nenadoma izpustil in se - ne da bi karkoli vzel - pognal v noč. Sicer nisem imela občutka, da bi mi hotel storiti kaj hudega, a vseeno sem se počutila grozno, čeprav me ni bilo prav nič strah," nam je razlagala Vera.
Povedala je še, da je takoj zatem poklicala policiste, ki pa storilca niso uspeli prijeti. Po njenih besedah gre za mlajšega moškega, visokega okoli sto osemdeset centimetrov, suhe postave, ki je bil oblečen v črn pulover, trenirko temne barve s svetlo črto na zunanji strani. Na glavi je imel pleteno volneno pokrivalo z izrezom za oči, na rokah pa črne volnene rokavice.
"Niti a ni rekel, mislim pa, da si je pred tem dobro ogledal okolico in da pozna našo trgovino, zato si je izbral čas, ko v njej ne dela moja mlajša sodelavka, ki je močnejša od mene, ampak jaz," še pravi Vera, ki je prvič doživela takšen napad.
Se pa kar večkrat na leto zgodi, da neznani storilec (ali storilci) vlomi v njen kiosk in ji kaj ukrade.
_____________________________________ Kristina Menih (Večer)
Kako se varujemo?
TUDI V MEDITERANU IMAIO KLIUCAVNICE NA VRATIH
Zahvaljujem se Vam za objavo članka z naslovom POLICISTI VABIJO NEPRIDIPRAVE. Seveda je pravilno, da v skupnosti prepoznavamo probleme in skušamo odreagirati na njih, vsak po svojih najboljših močeh in znanju.Pogledi o pravilni poti pa so seveda različni, Vašega sem sprejel in sem ga pripravljen upoštevati. Policisti smo tako zaznali določen varnostni pojav in s svetovanjem nanj tudi odreagirali. Na vsakem posamezniku pa je ali bo nasvet sprejel ali ne.
S tem nikakor nismo nameravali vplivati na "mediteranski način življenja" (saj se lahko tudi sami prepričate, da je kar nekaj objektov opremljenih z električnimi ključavnicami in domofoni brez naše sugestije, ali pa, da skrbijo na drugačen način za svojo varnost in varnost svojega premoženja). Prav tako nismo vabili nepridipravov, sploh pa če upoštevamo značajske lastnosti povprečnega nepridiprava, ta najverjetneje ne bere časopisa.
KJE JE VEC TATVIN?
Tudi ocene "čez palec" o tem kje je več ali manj tatvin ni za podajat, če ne prepoznaš v njih prave vsebine, načina storitve in okoliščin storitve. Strinjam se z Vami, da je tovrstnih tatvin iz stanovanj, (ko storilec izrabi nesamosaščitno ravnanje oškodovanca) sicer resnično za spoznanje več izven mestnega jedra. Tako je bilo tudi v preteklem letu, saj smo: izven mestnega jedra
-	dne 3. 4. 2004 obravnavali 3 tatvine iz kleti (vhodna vrata več stanovanjskega bloka niso bila zaklenjena)
-	dne 23. 3. 2004 smo pojasnili dve tatvini iz stanovanja, (lastnik stanovanja ni zaklenil)
-	dne 17. 6. 2004 smo pojasnili serijo tatvin iz stanovanj, kjer so podnajemnice malomarno ravnale s ključi
v mestnem jedru pa smo
-	dne 29. 2. 2004 obravnavali tatvino denarja iz odklenjenega stanovanja
-	dne 21. 9. 2004 tatvino televizorja iz odklenjenega stanovanja
NEVARNI ULIČNI PRODAJALCI
Razen opisanega pa smo dobili prav iz mestnega jedra še več naznanil in obvestil o "čudnih prodajalcih od vrat do vrat", ki se nenadoma znajdejo tudi v stanovanju.
Omenil bi samo
-	22. 5. 2004, ko sta tako v vsaj dve stanovanji vstopila neznanca in prodajala knjigo po občutno višji ceni in ogoljufala vsaj eno stranko,
-	dne 8. 5. 2004 sta mir stanovalcev v mestnem jedru zmotili
dve neznanki, ki sta prav tako nadlegovali občane s prodajanjem namiznih prtov.
S podobnim obvestilom smo bili seznanjeni ravno pred dnevi (12. 1. 2005), ko je neznanka nepovabljeno vstopala v stanovanja in prodajala merilec srčnega tlaku.
Seveda bi lahko še našteval takšne in podobne primere, ko imajo ljudje nezaželjene obiske ne samo v skupnem hodniku, temveč celo v stanovanju.
Namenoma tudi nisem omenjal tako imenovanih "tatvin rabe" ko storilec vzame kolo in ga kasneje odvrže, pa tudi ne primerov ko nas občani o neki tatvini le informirajo in ne zahtevajo pregona, ali o zalotenih odvisnikih v takšnih prostorih in opravljeni takšni in drugačni potrebi.
Pa še to, kljub temu da sem priseljenec, mi je dobro poznan "mediteranski način" življenja. Tudi sam sem 17 let živel v mediteranski skupni hiši. Ja, za varnost pa je bilo vseeno poskrbljeno, pa da ne bo pomote, stanovalci so imeli že pred mojo vselitvijo nameščeno električno ključavnico in domofon. Pošto in časopis pa so redno dostavljali brez večjih težav.
Seveda bom zelo hvaležen za Vaše pobude ali pobude bralcev, za kaj bolj "našega domačega" in Vašo aktivno vlogo pri tem.
Zavedam se pomembnosti v skupnost usmerjenega dela in reševanje varnostnih problemov, ki ga tradicionalno ne povezujemo s policijskim delom. Pri tem je pomembna spretnost komuniciranja, nenasilno reševanje konfliktov, iskanje inovativnih rešitev za nastale probleme ter sodelovanje policistov z ljudmi in organizacijami, ki bi lahko znali in zmogli prispevati k rešitvi varnostnih problemov na partnerski osnovi.
In Vaš časopisje že neštetokrat dokazal da to zna in zmore.
Viktor ZINREIH KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE policijski inšpektor II.
Pojasnilo pisca:
Seveda se lahko strinjam s pojasnili komandirja Zinreiha in sem mu to tudi v pogovoru povedal, dodal pa sem le, da je za varnost v mestnih središčih kot je Izola zagotovo najuspešnejša osveščenost in samozaščitno delovanje ljudi, ki se ne izraža zgolj v zaklenjenih vratih in domofonih ampak tudi v tem, da smo pozorni kdo vstopa v sosedovo odklenjeno stanovanje, da smo pozorni na različne prodajalce, ki hodijo od vrat od vrat in da neznane osebe pogledamo malo bolje kot tiste s katerimi se srečujemo vsak dan.
To je seveda mogoče le če smo dovolj odprti in javni, če se ne zapiramo v stanovanja in pred televizorje. Prav to "življenje na ulici" je del mediteranske kulture in tega bi želeli ohranjati, z njim vred pa se bo gotovo ohranil tudi princip kolektivnega varovanja zasebne lastnine. (DM)
DIMNIKI POČIVAJO
Medtem ko država po novem oddaja koncesijo tudi za dimnikarje in medtem ko se tu in tam še zgodi, da v katerem od dimnikov zagori, pa je požarno varnostna kultura vendarle na višji ravni kot nekoč. K temu nekaj gotovo prispevajo tudi vse bolj blage zime, ki so skrajšale čas kurilnega obdobja in s tem tudi čas nevarnosti dimniških požarov.
KRIMINALNE
JEBENTI DREVESA
Tako je verjetno zaklel občan, potem ko je z avtomobilom zletel s ceste in treščil v drevo. Ker ni imel posebnega razloga za prikrivanje te nesreče se je kar lepo samoprijavil kot samoudeleženec trčenja z drevesom.
OZNA SVE DOZNA
Človek nikjer ni več varen. Tega se zdaj zaveda tudi potnik na avtobusu, ki je z višine opazoval policijsko patruljo, ki je opravljala kontrolo cestnega prometa. Nekaj ga je zagrabilo pa jim je pokazal dvignjen sredinec desne roke. Ker policisti ta znak poznajo so poskrbeli, da ga bo zdaj lahko pokazal tudi sodniku za prekrške.
ELEKTRIKA JE DRAGOCENA
Neznani storilec s pomanjkanjem delovne in presežkom lopovske energije je prišel do delovnega stroja in ukradel dva akomulatorja. Naredil je za 40 tisočakov škode.
IZ NIČ RATA VSE
Še en samoudeleženec prometne nesreče se je samoprijavil. V samoprijavi je zapisano, da se je zaletel v ograjo, ki pa ni poškodovana. Policisti so ugotovili, da se je res zaletel, da je ograja res nepoškodovana, zato pa so našli, daje vozil v času, ko nima veljavnega vozniškega dovoljenja.
IZGINILA PRIKOLICA
Očitno se nekateri že pripravljajo na poletno sezono in iščejo najcenejše rešitve za letovanje. Tako je neznanec prišel do parkirišča pri podjetju Mehano in tam našel avtokamp prikolico Adria ter jo enostavno odpeljal. Niso ga še našli.
STARI AVTI GORIJO
Očitno je nekdo želel preveriti kako gorijo stari avtomobili pa je v Livadah zažgal zapuščeno katrco in vizo. Obe nesrečnici sta zgoreli do ležajev.
NIMA ČASA ZA IGRICE
Občan je povedal, da je mimo vozil po cesti a ga je naenkrat začelo močno ovirati neko drugo, neznano vozilo, zato se je začel umikati in ob tem poškodoval svoj avto na varovalni železni ograji. Dečki so odšli na kraj takoimenovane nesreče in ugotovili, da ni nobenih sledov o nesreči in tudi višina poškodb na avtomobilu se ni ujemala z višino varovalne ograje. Občan s takšnim njihovim stališčem sploh ni bil zadovoljen in jim je povedal, da nima časa za igrice in seje odpeljal.
Z VREČKO V ROKI
Popoldne, kakšno minuto pred 16. uro so izolski policisti na parkirišču ob izolski bolnišnici prijeli 24 letnega Koprčana, ki je pred tem vlomil v osebni avtomobil Citroen Berlingo. Nepridiprav je ob prijetju imel v roki vrečko z ukradenimi predmeti, to so mu policisti zasegli in jo vrnili lastniku. Zaradi vloma bo zoper njega podana kazenska ovadba.
V KOTLOVNICAH GORI
Vzdrževalec v splošni bolnici Izola je poklical gasilce, ker je začelo goreti v cevi za dovod goriva v kotlovnico. K sreči se je vse izšlo brez zapletov, saj je požar pogasil že pred prihodom gasilcev.
TUDI ITALIJANI BEŽIJO
Okoli 22. ure so imeli prometni policisti precej dela s 26-letnim državljanom Italije. Omenjeni je v Žustemi prevozil rdečo luč ter nadaljeval z divjanjem v smeri Bertokov. Na delu ceste, kjer je omejitev hitrosti 100 km/h je voznik avtomobila R - Clio, italijanskih reg. številk vozil kar 170 km/h. Med svojim divjanjem je ogrožal tudi voznika drugega avtomobila, saj ga je med prehitevanjem stisnil ob rob vozišča. Na grbini pri križišču Slavček je avto, zaradi neprilagojene hitrosti poletel po zraku. Policisti so takrat uvideli, da je podivjanega voznika potrebno nemudoma ustaviti. Na civilnem vozilu z vgrajenim sistemom Provida so prižgali modro luč in vklopili zvočne signale, vendar se voznik za znake ni zmenil. Z divjanjem je nadaljeval vse do odseka Bertoki - Bivje, kjer je nato le ustavil. Policisti so mu odredili preizkus alkoholiziranosti in strokovni pregled, vendar je oboje odločno odklonil. Policistom ni preostalo drugega kot, da so ga pridržali do izročitve pristojnemu sodišču. Skupaj z obdolžilnim predlogom in kršiteljem bo do sodnika romal tudi video posnetek, ki bo sodniku nazorneje pokazal vso nevarno dogajanje.
MEGLA ZAPRLA LUKO
Včasih smo meglo pripisovali le Ljubljančanom, zdaj pa je pri nas doma. Ta teden je bila še posebej gosta in kot zanimivost so nam sporočili, da so pristojni v ponedeljek zaradi izredno goste megle ob 21.20 uri zaprli Luko Koper in ladijski promet v zalivu. Ob 23.40 je burja naredila svoje in Luka je bila ponovno odprta.
MALI IZOLSKI OGLASI
Stanovanja, poslovni prostori
-	Prodam parcelo v Luciji informacije: gsm 041 908 046
-	Do junija oddamo opremljeno garsonjero v bloku v Izoli. Tel. 6417 078 (po 15. uri)
-	Prodam (brez posrednika) trisobno, 80 m2 veliko stanovanje na Markovcu, klima, centralno ogrevanje, telefon, v 4. nadstropju, s čudovitim razgledom na morje, informacije: gsm 031 617 717 ali 05 639 60 62
-	Prodam poslovni prostor na zanimivi lokaciji na Markovcu, 43 m2, opremljeno, centralno ogrevanje, brez posrednika tel. 031 617 717 ali 05 639 60 62
-	V centru Izole najamemo dvosobno stanovanje, tel 031 544 221 po 16. uri
-	Prodamo starejšo hišo v Gažonu. tel 051411 976
-	V Izoli ODDAM SOBO dvema študentoma, nekadilcema. Tel.: 041 883 635
-	Študentka - iščem sostanovalko v Izoli, 10 m od plaže, parkirni prostor zagotovljen tel. 05 6418 024
-	Oddamo manjše enosobno stanovanje, cca 30 m2. Vseljivo 29.decembra ali po dogovom. Cesta v Jagodje 15. Tel. 05 6417 224
-	Parcela 8500m2, v bližini komunalnih priključkov, vzhodna lega, zaledje Izole, ugodno prodam.Tel: 642 00 80 po 20h.
-	ODDAM poslovni prostor v Izoli - PC Livade (pisarna, agencija) 45 m2 + parking. inf041716915
-	V Izoli ali okolici vzamem GARAŽO v NAJEM tel 041 829989
-	Stanovanje, lahko starejše v Izoli ali okolici kupim, teči 041 608 765
Motorna vozila
-	Renault 19,1.8 RTI, letnik 93, prevoženih 191.000 km, kovinsko zelene barve, redno vzdrževan, servo volan, meglenke, daljinsko centralno zaklepanje, spojler, pomična streha Cena: 340.000 SIT oz. najboljša ponujena cena Ponudbe na tel. 041 633 987
-	Prodam Megane coupe šport 1,4 16V , 1.200, prva Istnica, temno modre kovinske barve, 60.000 km, vsa oprema, cena po dogovoru, tel. 641 4832
-	Ugodno prodam avtomobil Nantia 1,8 ISX letnik 95 tel 031 858 826
-	Ugodno prodam avtomobil FIAT TIPO 1,4, troja vrata, črne barve, letnik 93, 1.lastnik
tel.040 887 005
-	Prodam OA Passat, bel, 1'95, TD, 200 OOOkm, dobro ohranjen, servisiran, cena po dogovoru, 041 958 425.
-	HONDA 50X8 RS model 2000, - PRODAM: 8.000 km, rumene barve, ALU okvir črn, 2X disk zavora zelo lepo ohranjen. tel 040 752 708
-	Prodamo leseno batano, 5,7m z vgrajenim motorjem Penta 5 KM. Info. 041 724 209.
Delo
-	Iščemo delavke za delo v proizvodnji v prehrambeni dejanosti.
Informacije na tel. 05 677 10 21
-	Prodam zelo dobro ohranjeno zbirko NAŠA BESEDA 1.1974 tel 040 681 523
-	INŠTRUIRAM matematiko za osnovne šole po zelo ugodni ceni. tel: 040 632621 ali 6416603
-	POMOČ pri hišnih opravilih (likanje, pospravljanje,...) nudim. tel 031 471 566
-	Slikopleskarska dela izvajam. Tel: 031 862 579
Razno
-BIO KOMPOST 040342 200
-	Naročila za kozji bio kompost na telefon 05/ 68013 90 po 20.00 uri zvečer
-	Prodam kotel (801) za kuhanje žganja tip Standard. Gsm: 041 908 046
-	Podarimo pralni stroj( prevoz je vaša skrb) gsm: 041 405 508
-	Podarimo zakonsko posteljo, kavč trosed in okroglo leseno mizo (za prevoz poskrbite sami) telefon v večernih urah: 0039 040 421 467
-	Prodamo pse, čistokrvne nemške ovčarje z rodovnikom, stare 10 tednov. Tel. 041 204085
-	Prodam mobilni telefon Sonyericsson model T 230, star 8 mesece, še v garanciji in nov foto aparat. GSM/ 051 258 647
-	Prodam kotel za kuhanje žganja (801) GSM 041 345 965
-	Prodam sedežno garnituro s foteljem 051 414 976 ali 05 64135 68
-	Prodam posteljo v omari + omaro (za 1 osebo), skoraj novo tel. 05 641 62 67
-	Zaradi selitve prodam spalnico (francoska postelja), 2 postelji dimenzij 200 X 190, dve otroški omari in 3,15 m kuhinje v beli barvi skupaj z belo tehniko. Cena po dogovoru tel. 040 608 357
M/%MMI>M/%C jetednik izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik:: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
MANDRAČEVi ZVESTI NAROČNIKI
' i
Priznati moramo, da nas je bilo kar malo strah, kako -bomo, brez sofinanciranja ali tujega lastnika, vzdržali v tej, vse hujši konkurenci tiskanih medijev. Toda že do prve polovice januarja je več kot tri četrtine naročnikov: pbnovilo naročnino za naslednje polletje in verjamemo, da bodo to storili tudi zamudniki, tako da lahko s hvaležnostjo in ponosom povemo: Mandrač še živi. Hvala vam.
Svoboda _jj je stvar odločitve.
Dovolj prostora za vaše nove hobije.
Dovolj prostora za vaše nove družinske člane. Dovolj prostora za novo definicijo avtomobila.

Emisije C02: 149-218 g/km, poraba goriva: 5,5-9,1 I/100 km. Fotografije so simbolične.

SEF1T
AVTO CENTER JEREB d.0.0.
Polje 9/b, 6310 Izola
Tel.: 05/6i6-8o-ii, Faks: 05/616-80-14
www.a-jereb.si
PREDSTAVITEV in TESTNE VOŽNJE
v petek 21.1. in soboto 22.1.2005
od 9.00 do 17.00 ure
ALI BO jAVNOST ODSTRANILA TABLE?
Vprašanje, kdo je naročil postavitev tolikšnega števila opozorilnih tabel po središču mesta še ni dobilo odgovora, zato pa je v javnosti slišati veliko negodovanja in pripomb o zapravljanju denarja. Napovedano je tudi vprašanje na občinskem svetu, strokovnjaki za promet pa bi lahko vsaj preverili ustreznost lokacij na površinah namenjenih pešcem.
In še vprašanje: Bomo Izolo dokončno prekrili z opozorilnimi tablami?
NIC VEC SKRBI, NA DOM VAM PRIPELJEMO MI!