PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^^mZFT.ZZ 'Z^ZJPf&Tfm Chtcago, torek, 28, juniji (June 28), 1932, Aec«punet for maihng >t »p«cial 7iu~~of poaU*® pmIM (»r in *«K*ion 1103, Act of Oot 1V17, »utbiu-i««! on Jun« 14. loIŠT ŠTEV,—NUMBER 152 prsaaikav MdiU * Uredalikl !• opitnOki am s. uwasaie An, Offles «1 Prtltoatteaf BNT Hontk Li««aii Am KONGRES SE HE ZAKUBtlL ZASEDANJA Pogajanja glede pomoči sa brezposelne se nadaljujejo / - VVashington, D. C., 27. jun.— Izgleda, da kongres ie ne bo tako kmalu odšel na počitnice; nekateri člani celo menijo, da bo zasedanje trajalo še več tednov. Zadnje dni »o konferenčni odseki razpravljali o načrtih pomožne akcije za brezposelne. Te diskuzije so bile danes spet obnovljene. Odseki bodo skušali spraviti v sklad dva glavna načrta, Garnerjevega in Wagnerje-vega. Garnerjev načrt pred vid u-je vladno apropriacijo $1,190,-000,000 za gradnjo javnih federalnih projektov, sto milijonov dolarjev za direktno pomoč brezposelnim in nadaljnjo milijardo, katero naj bi finančna korpora-cija nakazala v obliki posojil državnim in mestnim vladam ter korpo raci jam. Wagnerjev načrt se razlikuje od Garnerjevega v tem, da določa samo petsto milijonov dolarjev za gradnjo federalnih del. Federalna dela tvorijo sporno točko, toda pričakuje se, da bo tudi v tem oziru dosežen sporazum. , Podporniki pomožnih načrtov bodo gledali, da Hoover ne bo u-bil te zakonodaje z žepnim vetom, kot je to storil bivši predsednik Coolidge,' ko je 1. 1908 vetinal predlogo glede vladnega obratovanja Muscle Shoalsa. Kongres ne bo zaključil zasedanja, dokler se Hoover ne odloči Francija zahteva varnostni pakt Odpovedala se ne bo reparaci-jam, dokler Amerika ne črta vojnih dolgov. — Japonska odklanja Hooverjev razoroži-tveni načrt. — Kritična situa-cija v Ženevi Irski protaataatja napadli kaiallčaaa Pri izgredih v več mestih je bilo mnogo oseb ranjenih Pariz. — Stališče Francije glede Hooverjevega načrta redukcije oboroževanja je bilo pojasnjeno na seji ministrskega sveta prošlo soboto. V zvezi s tem je premijer Herriot podal izjavo, v kateri pravi, da Francija ne bo kategorično zavrgla načrta pod pogojem, da dobi varnostni pakt in druge sankcije. 0 rešitvi problema evropskih dolgov ne more biti govora, kajti Francija se ne bo odpovedala reparacijam, ako Združene države ne črtajo vojnih dolgov. Premijer Herriot se bo moral v kratkem odločiti vsied pritiska s strani levice in desnice. Nacionalisti zahtevajo, da vlada brani pravice Francije, dočim socialisti urgirajo drastično solucijo problema brez ozira na žrtve. Uradni komunike, ki ga je objavil ministrski svet, pravi, da svet odobrava stališče francoske delegacije glede rešitve problema, ki tvori predmet razgovorom v Ženevi, in konkretne sugestije, ki jih vsebuje Hoover-jev načrt, toda Francija se ne bo podala v obširne diskuzije, dokler ne dobi varnostnega pakta. Tokio, 27. jun. — Japonska ne odobrava metod uniformne redukcije oboroževanja v smislu sugestij v Hooverjevem načrtu, pravi japonski vojni minister a , general Sadao Araki v svoji iz- za ali proti načrtu vladne po- javi Take metode, je dejal Ara- moil• *i, bi bile zadovoljive za nekate- re narode, toda ne za druge, ker bi ogražale njihovo varnost. "Elementi, ki tvorijo problem oboroževanja posamezne države, so tako številni in zapleteni, da se jih mora proučevati kolektivno in pri tem upoštevati okolšči-ne vsake države," pravi Araki. "Pripravljeni moramo biti na o-brambo naše domovine, kadar so njeni vitalni interesi in varnost ogroženi. Varnost je prvo načelo, kadar govorimo o razorožitvi." Ženeva, 27. jun. — Hugh R. Wilson, ameriški delegat, je kon-feriral z zastopniki Japonske, katere je skušal pridobiti za Hoo-verjev razorožitveni načrt. Pozneje je sprejel Naotaka Sata v svojem uradu. Slednji ga je informiral o stališču japonske vlade in izjavil, da je načrt brez modifikacij za Japonsko nesprejemljiv. Farmarja poslali v norišnico Ferguson Falls, Minn. — Far-marja William Bengana, ki ima še boljšo domišljijo kot Hoover in svetovni bankirji, so poslali v norišnico, ker je vložil v banki štiri čeke po dve milijardi vsak in uradniku naročil, naj jih porabi za reveže. Ce bi bil on bankir ali borzni špekulant in oropal vlagatelje ali investorje za milijone, bi ga današnja družba proglasila za genija. - Brezposelnost v Resdingu Resding, Ps. — Pennsylvsnia železniška družba je v tukajšnjih lokomotivnih delavnicah odslovila nadaljnjih 285 delavcev, ostalim pa je reducirala pleče. V to svrho je delsvce rekls-sificirala: mehanikom je dala nove "tlteljne" z nižjimi sarža-mi ln naravno tudi z nižjimi pls-čami. Chaplin je je dobro pogodil London. — Charles Chaplin je prispevsl tole modrost k sns-Iizi svetovne krize. On prsvl: Jaz sem poznsn kot komedl-jont, ampak odkar sem imel priliko opazovsti svetovne finančne razmere, sem prišel do prepričanja, da sem tudi prsv Uko dober finančnik kot so bankirji dobri komedijonti." Belfast, 27. jun. — Katoliški romarji, ki so se vračali z evha-rističnega "kongresa v Dublinu, so bili včeraj napadeni v več mestih severne Irske, kjer tvorijo protestanti večino. Romarje so obmetavali s kamenjem in več oseb je bilo ranjenih. Nekateri so dobili težke poškodbe. Protikatoliški izgredi so bili v teku v Belfastu, Portexiawnu, Ballymenu, Larnu in Colerainu. V slednjem mestu so protestan-tje navalili na železniški vlak, v katerem so se vozili romarji. Razbili so šipe in napravili veliko škodo. Proti izgrednikom je bila pozvana policija, ki je končno vzpostavila mir. Poleg večjega števila romarjev sta bila ranjena tudi dva policaja. V Tyronu so protestantje raztrgali papeške zastave, ki so vihrale z nekaterih poslopij. Organizirali so parado, prepevali pesmi in zasmehovali papeža. Mod protestanti in katoličani na Irskem vlada veliko sovraštvo, ki je že večkrat rezultiralo v krvavih spopadih. Konvencija demokratske stranke fJhicago. — Včeraj je bila o-tvorjena narodna konvencija demokratske stranke v istem Sta-diumu, kjer je bila pred par tedni republikanska konvencija. Zborovanje se je včeraj organiziralo, danes sprejmejo platformo in jutri bodo začeli z nomi-ni ran jem predaedniškega kandidata. Kakor vse kaže, bo nomlni-ran newyorškl governer Franklin I). RooseveK. Nazaj k lopatam ln krampom Bo«ton. — Mestni svet je * prejel zakon, ki prepoveduje rabo strojev pri kopanju meatnih jarkov in kanalov, dokler traja br« zpoaelnost. Nanaša se na bodoče kontrakte. Dali bodo zapele *>pet lopate in krampi, je odvia-Jio od župana Curleyja. ♦ KRVAVE POUTI-ČNE BITKE V NEttUl Tri osebe ubite in več drugih ranjenih. — Nacionalisti se navdušujejo za monarhijo Berlin, 27. jun. — Politične bitko, ki so ponovno izbruhnile v raznih mestih, so včeraj zahtevale troje življenj, več drugih pa je bilo ranjenih. V Berlinu je bilo v spopadih med komunisti in fašisti osem oseb ranjenih, v predmestju Wattenschied pa je bil eden fašist ubit in pet drugih ranjenih. Neki komunist je bil ubit v Landsbergu, eden član organizacije jeklenočeladarjev pa je par ur pozneje umrl radi poškodb, ki jih je dobil v bitki s Hitlerjevimi pristaši. Pet fašistov je bilo ranjenih v Lipskem, večje število pa je bilo ranjenih v Hamburgu, kjer so bile v teku poulične bitke med pristaši raznih političnih strank. I)o večjih spopadov je prišlo tudi v mestih Essleben, Castrop, Rauxel, Dus-seldorf, Chemnitz in Beuthen. Kancelar Papen je svetoval Hitlerjevi armadi, naj ne para-dira po ulicah, da tako prepreči nadaljnje izgrede, ki ovirajo pogajanja na reparacijski konferenci v I^ausanni. Politična situacija v Nemčiji je silno napeta in nacionalisti agitirajo sa po-vratek monarhije. Alfred Hu-genberg, vodja nacionalistične stranfke, je javno izjavil, da je njegova skupina naklonjena re-stavriranju monarhije. Uradaik pozdravlja dala brazposalaih Neorganizirani so nič, združeni so sila, ki jo vsakdo respek-tira _ Tacoma, Waah. — (FP) — Konvencija brezposelnih Wash-ingtončanov, ki se je vršila tukaj pred par tedni ln na kateri so ustanovili United Producers ligo za lastno pomoč, je naredila velik vtis na vse sloje. Začrtala je pot, ki sna igrati važno vlogo v bližnji bodočnosti in pokazala brezposelnim, da se s skusnim delom da doseči marsikaj. O gibanju brezposelnih v državi VVashington piše urednik Tacoma Labor Advocate: "Prepuščen sam sebi je brezposelni delavec najbolj impoten-tno bitje na svetu. Ce je organiziran, ni več bilka, ampak postane orjak. Z organizacijo lahko doseže marsikaj, brez nje ničesar. Ce je sam in išče pomoči, ga podijo od vrat do vrat. Ce je organiziran, tedaj je pa že vreden upoštevanja. Poslušajo ga javni uradniki in družba, ki Je šla prej preko njega, se sedaj prične zanimati in gledati kako bi izboljšala njegov položaj. Poleg tega pa je dosegel stopnjo, s katere potom zadružništva in medsebojne pomoči lahko doseže veliko kljub svojemu revnemu položaju. "Ves napredek delavstva Je bil dosežen radi organizacije. Organiziranje brezposelnih v ligi producentov bo bolj efektivno zs dosego izboljšsnjs njlho-vegs položaja kot vsa, drugs sredstva, uključlvši privstno in jsvno dobrodelnost. Se več: z organizacijo se bo širila tudi ideja skupnih interesov dsisv-stvs, zsposlenlh ln brezposelnih, in gs potom spIHcacije zadružnih principov pripeljala v industrijalno demokracijo." Direktna volHev sa predsednike Washington, D. C. — Senstor Coolidge is Mssaschuaettsrie v petek predložil smendment zs direktne volitve predsednika In podpredsednika. Elektorji se odpravijo in ksndidst, ki dobi ns-vsdno večino direktnih gisaov, je izvoljen. Rudarska pogajanja v Indiani i Rudsrji odklonili zahtevo opera torjev glede me/dne redukcije Terre Hanta, lnd. — Organizirani rudarji so odločno odklonili zahtevo operatorjev glede redukcije mezde od $6.10 na $4, nakar so slednji odgovorili, da bodo vztrajali pri svojem ultimatu in skušali obratovati premogovnike pod sistemom odprte delavnice. Vsa premogqvna polja v državi Indiana so prizadeta rasen par premogovnikov v bližini Bra-zila, kjer operatorji v smislu individualnih pogodb obratujejo rove in plačujejo rudarjem staro mezdo. Večina premogovnikov počiva že od 1. aprila, ko je |H>tekla stara pogodba mod unijo in operatorji. Pogajanja so bila že večkrat prekinjena, ker tako rudarji kot operatorji vztrajajo pri svojih zahtevah. Radarji zaktavaja zalia-aja dtlovnlka Obsojajo voditelj«, ki no naklonjeni redukciji In staremu de-lovnlka. Rudarji na slabšem kot aužnjl V . Pana, III. — (FP) — Panamski rudarji kategorično zahtevajo znižanje delovnika na šest ur in obsojajo unijske voditelje, ki so pripravljeni pristati na redukcijo plač ln stare delovne po. goje. Svoje mišljenje ln zahteve so izrazili na skupnem shodu štirih krajevnih ^organizacij, na katerem so sprejeli sledečo resolucijo: "Sedanja industrijalna ln komercialna stagnacija ima glavni izvor v nizki nakupovalni mo. čl delavstva in proti temu Je edina remedura to, da delavci prejmejo poln ali pa vsaj večji delež svoje produkta. Pomanjkanje in trpljenje vsied brezposelnosti je danes neizmerno in edina pot za zaposlitev brezposelnih je v znižanju delovnlka. Zivljenske razmere In delovni pogoji rudarjev so Že sedaj slabši kot sužnjev, vsied tega člani unij št. 721, 822, 101 ln 3761 obsojamo tiste uradnike U. M. W. A., ki so naklonjeni Še večji redukciji rudarskih plač, in tiste, ki so pripravljeni pristati, da sedanji osemurnl delovni k še vnaprej ostane. Take uradnike proglašamo za sovražnike delavstva ln publike." OBBPEN EKONOMSKI POLOŽAJ NA JAPONSKEM Dežela je zabredla v največjo kri*« v njeni zgodovini. Kmetje stradajo in brezposelnost narašča Tokio. 27. jun. — Po Ujavl premijerja Makata Salta se Japonska svija v težkih ekonomskih krčih. Finančna struktura je na robu poloma, na desettiso-če ljudi aktualno strada, medtem pa postajajo fašisti čodalje bolj predrzni. Politična atmoafera je silno nupeta in lahko vsak čas pride do velike eksploslje. Podeželski kraji so najbolj prizadeti. Kmetski dolgovi znašajo več kot dve milijardi dolarjev ln akoro vsi kmetje so zadolženi do vratu. Položaj je ila. sti obupen v severnih dlstriktlh, v kmetskih vaseh. Ljudje v teh vaseh jedo travo, korenine in drevesne skorje. Isseljevanje v mesta Je savselo velik obseg, toda tam čaka isaeljence novo trpljenje, kajti bresposelnost stalno narašča. Dasi je Japonska pretežno poljedelska dežela, Ima vaeeno več kot pol milijona bres-poaelnih delavcev. Peticija, ki je bila nedavno predložena v parlamentu, govori,^da učitelji v podeželskih o-ftnovnih Šolah niso prejeli plače že več mesecev. Ogromna mise-rija, ki vlada v teh krajih, je poživela trgovino z mladimi dekleti. Kupčija s človeškim blagom je postala nekaj navadnega. Japonska trgovina na Kitajskem stalno pada od 1. 1980, Železnice, ki so bde prejšnja leta velik vir vladnih dohodkov, so bankrotirane. Finančna situacija se ni prav nič izboljšala, ko Je Japonska odpravila zlato valuto, pač pa Je bil s tem zadan težak utlarec japonski trgovini. Mllltaristlčne ekspedlclje v Mandžuriji ln ftan-gaju so stale ogromne vsote denarja In dežela je sedaj popolnoma Izčrpana. Kljub temu se milltaristična klika, ki Ima glav. no beaedo v vladi, še ni ohladila in zahteva nadaljnje apropria-cije za svoje kampanje. Japonska danes Išče Mojzesa, ki bi jI pokazal pot v obljublja-no deželo, na drugi strani pa bi rada našla Mussollnlja, ki naj bi kontroliral bojevite politične frskclje, postavil kapitaliste na prava mesta in odpravil bedo, ki pretresa dsželo. S konvencije e Be Zi Veterani v Washlagtsn« ao pečsstlH mrtvega! Rslkks, ki ga je zadsis kap, ke je v zbora Ir I govoril Zborovanje se nadaljuje tretji teden. Obtožbe ln resolucije. Predsednik in blagsjnik dobi-la neaaupnlco zaradi "ordna" sv. Savs tiary, lnd., 25. jun. — Včeraj popoldne in danes so bile na dnevnem redu obtoibe in resolucije. Velika afera je bila obtožba gl, predsednika GazdiČa, gl. blagajnika Joniča, vsega gl. odbora in urednika ZajedniČara zaradi tega, ker je jugoslovanska vlada odlikovala GaadlČa In Joniča i redom av. Save. Porotni odbor je saključll, da ao val odborniki moralno odovorni za "ordenaški škandal," ker nlao takoj nastopili proti Gaadlču ln Joniču. To je lasvalo veliko rabuko, ki se je polegla, ko je konvencija nalošila porotnemu odboru, da mora spremeniti svoj zaključek. Odbor je to storil in se Izrekel za nezaupnico Gazdlču In Joniču, ki sta aprejela red sv. Save, dasi sta ga potem na splošen protest v tajednlcl vrnila. Konvencija je potrdila ta izrek s 1)41 glasovi proti 8. Porotni odbor je rešil UI ob-tožb In pritožb (n devet Je oatalo nerešenih. Odbor sa resolucije je prejel 116 resolucij in sprejel Jih Je 1L Med temi Je bila tudi resolucija proti diktaturi v Jugoslaviji, ki pa ae "levemu krilu" nI dopadla, ker se ne poteguje ss neodvisnost Hrvatske. Komunisti so se postavili na nacionalno In asparatlstlčno stališče tn zahtevali so, da se sa jed niča Is-rete sa popolno svobodo In neodvisnost Hrvatske. Ta safcteva Je bila porašena ln sprejeta Je bila originalna resolucija. Dalje so bile sprejete resolucije o delavskih unijah ln drugih delavskih organkacljah; nadalje, da se Is sklada prevlška prenese denar v katerikoli Sklsd v slučaju deficita ln resolucija za mladinsko sgitacljo. Sprejeta Je bila tudi resolucija, da HBZ še ostane v Jugoslo-vanskl bratski fsderacljl, Proti tej resoluciji je bilo preoej opozicije; nasprotniki so poudarjali, da federacija nič ne koristi zajed n le i. Končno Js resolucija zmagala i osmi glasovi vsčlne (78 proti 70). Konvencija se nadaljuje še prihodnji teden. . Morda bo sa-ključena v torek ali sredo. IMroČevaler. Katoliški pralni tolaži vlagatelje Chicago, 27, Jun. — Monslg-nor R. C. Magulre, kancelar čl-kaške nadškof I je, je naslovil pismo na vernike, ki Je bilo včeraj pročltano v vseh katoliških cerkvah v Chlcagu. — Magulre apelira na vlagatelje, naj bodo pametni ter naj ne dvigujejo denarja ls bank, ker s tem ogra-žajo najmočnejše finančne institucije. Dalje pravi, da so velike banke v downtownu po njegovem mnenju varne In trdne, In če bo-do te propadle, mora pasti tudi vlada, v tem slučaju pa »ki denar, ki ga iKKio vlagatelji potegnili Is bank bres vsake veljave. Čudežaa meč rak I je v poslanski zbornici Boston. — The Boston Tim«s, glasilo csntrskie delavske unije, j« objavil članek, v katerem pravit da so inšuranc kompsnlje pridobile s rak I jo večje število po-slsnoev, nakar ao sprejeli nJim naklonjeno predlogo. Zgodilo se Je proti koncu sadnjega zasedanja legislature. Žganje je priskrbel neki lobUt. Predloga, ki je postala zakon, določa, da izgube lieenso vsi vozniki avtov, ako se v 60 dneh po nezgodi ne poravnajo s ponesrečeno stranko. 8 tem bi odpadle tožbe sa odškodnino in naperjene proti zavarovalnim družbam. rwmmTml i Državna delavska federacljs je vojsšal pru,!, g tkdJo u odpoklic tega zakona potom referenduma. OGROMNI PROFI-II JAVNOPRAVNE 0RU2BE U 1929 je javnonapravna dražba pobaaala 2659? divklend VVashington. D. C. — (FP) — Osvedencl federalne obrtne komisije so odkrili ogromne profi-te. ki jih Je prejela 1. 1929 vrhnja "holdlng" kompanija v piramidi American Gas A Electric korporacije. Znašali ao 956%. Kapitalizacija tega trusta je 900 milijonov ln operira elektrarne ln plinarne na vahodb, srednjem za padu in jugu. Da trust prikrije ogromne profite, je postavil piramido sedmih "holding" kotnpanlj, ki kontrolirajo druga drugo. Le na ta način je bilo mogoče zakriti velike profite, ki pa so kljub temu na vrhu znašali |SB6%. Trust kontrolirata dva človeka, ker I« mata večino delnice vrhnje "holdlng" kompanlje. Kljub krlsl javnonapravna družbe še vedno delajo dobro. Njihovi skupni profltl so bUi Isnsko leto vačjl kot kdaj prej v zgodovini. Raslog sa to je, ker sta pHn ln elektrike nujna potrebščina v sleherni hiši, osne iste kot so bile, obratovalni stroški so pa nitji vsied redukcije plač, materiala ln racionalizacije. Kaka aa lahka rail fl-aaaftaa kriza v Amarlkl Načrt, kako vlada lahko provsa- me hanjie bres kakega vsno* mtrjanja Sonnd Vlew» Osmi, Mož, k I j« bil prad leti aam bankir In ki Ima preoej iakušenj v bankar-stvu, Je danes mnenjs, da edina praktična pot Is sedsnjega gospodarskega kaoaa Je, da federalna vlada prsvsame banke ln narlonalisirs ves kredit. Njegovs Ideja Je sledeča: Kongres naj sklene, da na gotov datum postanejo vse bsnke lastnina Združenih drŽav. Nameščenci v bankah ostanejo v službi. Vlagatelji obdrže svojo vloge v bankah In nadsljujejo s svojimi čekovnimi računi kot po navadi, Delničarji ln ostali lastniki bank ocenijo poslopje ln drugo lastnino v svesi s banko ln vsota vrednosti se zanese v knjige kot vlogs v bsnki. Direktorji rssdele vlogo med delničarje, ki se Jim Isplsčs, kadar hočejo. Na ts način se lsvršl sprememba bres ksklh ovir ln sitnosti za vložnike In m redno poslovanje banke. Ceškl "kralj" sre!Iran Praga, 27. Jun. — Franc Gajds, bivši general, bivši fs-šlst in bivši vodja bele armade, ki J« hotel | km tati češki kralj. Je bil aretiran s šestdesetimi člani njegove "armade" vred. On Je imel že pripravljen načrt glede pohoda na glavno mesto na 29. septembra, na češkoslovaški narodni praznik. Ta pohod naj M sličll MuasoMnije-vemu, ko so fašisti vkorakali v Rim. Toda Gajda nI Imel sreče. Policija Je odkrila "zaroto" in Isvršila aretacij« ln hišne preiskave. Pri tem Je našla razne listine ln korespondenco s Adolf Hitlerjem, voditeljem nemških fašistov. Kam je šel žlvljanski standard? Butte, Mont. — V tsm čssu rapidnih sprememb je tudi tukajšnja trgovska zbornica prišla na idejo, da devet centov na dan popolnoma aadoatuje sa prehrano brezposeln« oaebe. Od nekdaj toliko opevanega "ameriškega standarda" Je to že velik padec, os i roma napredek. Teh devet centov pa ni noben dar, ami>ak Jih mora prejemnik laelužlti s delom. Kitajski ku-lljl, ki zaslužijo do 17c na dan, se lahko štejejo arečnlm v primeri s butteškimi brespoaleci. .. .vi LuJ ~ TOREK, 28. JUNIJA. T Dogodki resen opomin Svet se nahaja pred velikim preobratom. Dogodki, ki se vrše v aedanji dobi, ao pomem-bni, ker gre za to, ali je človeštvo dovolj civilizirano, da se vlada demokratično in demo-kratično tudi uživa aadove dela, ali pa j« nesposobno za vae to in si želi trde pesti, ki bo vihtela nad njim nagajiko, si osvojila vso oblast nad usodo Človeštva. Vprašanje je danes, ali človeštvo zna ločiti svojo voljo od tuje in primerjati svoje potrebe s tujimi in ali se zaveda, da se bližamo organizaciji človeštva, ki je nujno potrebna, ker živimo drug od drugega in si moremo ustvariti dobre socialne razmere le s solidarnim sodelovanjem. Dogodki nam pa pričajo, da hoče svet drugam. V Nemčiji so te dni priSTi na krmilo stari plemenitaši in fevdalci — zoper voljo naroda. To so ljudje, ki pripadajo oni kasti, ki je podpirala cesarja Viljema kot očeta zločinske svetovne vojne. Sokrivci svetovne vojne zaenkrat še ne mislijo poklicati Hohenzollern-ea na prestol, a gotovo je, da hočejo z novimi voHtvami ugladiti pot fašistom ali pa vojaški diktaturi. Tedaj pa postane tudi vprašanje Hohenzolerncev aktualno. Da je to ofenziva kapitalizma, je dokaz tudi to, ker pravijo, da je treba vzeti narodu vpliv na upravo države, odpraviti demokratizem ali pa sploh parlamentarizem in uvesti diktaturo, ki bo odpravila socialno zakonodajo, znižala plače in vzelk delavstvu tudi pravico, da se bori za izboljšanje svojega socialnega položaja. Nemški fevdalci in ariatokrati pa pripravljajo poleg tega še inflacijo, da bo s tem izpilo delavstvo zadnjo kupico trpljenja zaradi zločin-ske vojne. Kaj nas torej uči ta razvoj? Razvoj gre svojo pot. Ce kapitalizem ne zna Več vršiti svoje naloge v dosedanji profitarski obliki, potem se mora reorganizirati. Reorganizirati se mora tako, da bo koristil splošnosti. To je zahteva splošnosti in splošnost bo tudi morala izvojevati na kakršenkoli način te reforme. Veliki interesi delovnih slojev so torej na dnevnem redu. In kakor družijo interesi fevdalce, aristokrate, veleposestnike, industrijce in bankirje, tako morajo družiti interesi tudi vse delovno ljudstvo in vse delovne narode. Zato se delavsko gibanje 'bori za emancipacijo, za samostojnost in enakopravnost svojega gibanja in smatra, da je vsakdo nasprotnik tega stremljenja, ki direktno, dejansko ali moralno podpira nasprotne interese in stremljenja. - Nikdar v zgodovini človeštva še ni bila emancipacija delavskih interesov tako važriti kakor danes. Dolžnost vsakega delavca in nameščenca je, da se v polni meri zaveda, da zahtevajo delavski interesi delavsko politiko in da je močno le enotno in organizirano delavstvo. Slišali smo že vse to, a je danes tudi potrebno. J ' ' v?....., —D. P. Zamorski možgani British Medical Journal priobčuje zanimive podatke o možganih zamorskih domačinov v btltskl koloniji Kemya. Ti zamorci so duševno precej visoko stoječi in lahko veljajo za tipične predstavnike zamorskega plemena sploh. Kakor znano merijo možgani Evropcev povprečno 1490 kub. cm, možgani Avstralcev pa 1150 kub. fcm.; zamorci iz Kenye stoje s svojimi 1310 kub. cm, torej v sredi in bi morali tudi po inteligenci zavzemati to mesto, če bi bilo res, da je inteligenčna stopnja odvisna samo od velikosti možganov, kar pa nova znanost zavrača. Bolj nego od velikosti je po njej duševnost kakšnega človeka odvisna od strukture možganov in od sestave možganske mase. Mikroskopske preiskave so pokazale, da sestoji tako imenovana siva možganska skorja iz treh plasti. Najnižja je sedež nagonov, srednja občutkov, najvišja pa volje in razuma ter drugih najvišjih duševnih sposobnosti. Preiskava zamorskih možganov pa je ugotovila, da je pri teh spodnja plast za 6 odstotkov obsežnejša nego pri Evropcih, obe višji pa sta za 9 odstotkov manjši. Poleg tega je število velikih živčnih stanic (piramidalnih stanic) v zamorskih možganih veliko manjše, število malih stanic pa veliko večje. Seveda se kažejo individualne razlike med posameznimi možgani, a dr. Gordon, ki je vodil to raziskovanje, pravi, da se je komaj 6 odstotkov vseh preiskanih (zamorskih možganov približevalo evropskemu povprečju, niti eni pa niso to povprečje presegali. Dr. Sequeira, ki poroča o tem, izvaja iz Gordonovih podatkov, da bi vsak poskus vzgajati zamorce po evropskem vzoru samo škodoval, kakor bi škodovalo zaostalim otrokom, če bi jih vzgajali po • načelih, ki veljajo za normalne otroke. Francija dežela milijonarjev FrancoflTo gospodarstvo se jc silno nagnilo k velekapital(stičnemu, kar je gotovo v zvezi h tem, da je v deželi malih hranilcev in malih rentnikov število velikih milijonarjev naglo in močno raslo. Nič manj milijonarjev ni v FVan-cljl kakor v Angliji. Iz uradne davčne statistike za leto 1930 je razvidno, da je v tem letu umrlo sedem Francozov, ki so zapustili več kakor 50 milijonov frankov. Zapuščina teh sedmih oseb je znašala 642 milijonov frankov. V istem letu je zapustilo 62 oseb 10 do 50 milijonov, 167 oseb 5 do 10 milijonov, 522 oseb 2 do 6 milijonov, 1002 oseb 1 do 2 milljons fran kov. V tem letu je umrlo 1760 milijonarjev in nedvomno je Število živih milijonarjev ie večje. (NaJalkveej* k 1. kokiM.) Včaai ao rekli, da tudi vojska ne vzame tega. Česar ni. Nsjbrž niso poznali čudovitih ameriških bajonetov 1 , Med nami so ljudje, ki so plačsni, da širijo optimiasm; to se pravi, da skušajo ppravlti druge ljudi v dobro voljo, češ, saj ni tako slabo kot si mislimo. Nekateri nam pripovedujejo, da je bilo veliko slabše pred — tristo teti. Takrat bi morali mi živeti, pa bi bili videli, kaj ao alabi časi I - ' Ako bi naši predniki iz 15. in 16. stoletja prišli danes nazaj, bi nam čestitali, ker tako dobro živimo. "Vi ste v nebesih!" — bi nam rekli, "V naši dobi se je vedno vrstilo: vojns, kugs in kolers, slsbs letina in lakota," To nas pa res potolaži in — nasiti. Tolažba, da bi bilo lahko slabše, je kajpada otročja, obenem pa je dokaz, da so ljudje v vsaki dobi na nov način neumni. Najmanjšega dvoma ni, da je bilo v dobi tri-desetlene vojne — ko je bilo prebivalstvo Nemčije reducirano iz dvajset na Šest milijonov ljudi, ko so kužne bolezni pomorile stotisoče in ko so ljudje podivjali in živeli v gozdovih kot zveri — veliko slabše kakor je danes, ampak ljudje so si takrat Izvolili omenjeno barbarsko Življenje, ker bolje niso znali. Od takrat do danes so se ljudje le deloma spametovali. Glede vojne smo še,danes prav tako bedasti kot smo bili tisočletja nazaj. Današnjo ekonomsko krizo pripisujemo svetovni vojni, kar je le deloma res; ekonomske krize so bile tudi pred vojno, Čeprav manjše, nekatere periodično in druge so stalno, kar značl, da Izvirajo iz kapitalistično urejenega gospodarskega sistems. ' Pametnejši amo tolika, da smo ae Izvlekli Iz nesnage v srednjem veku la se zavarovali proti kužnim epidemijam, da nam vsaj v civiliziranih deželah ne merejo več tolHco do živega. Pridobili smo tudi tehnične pripomočke in poro netili produkcijo dobrin. Naši predniki tega niso znzll In živeli so v glavnem od zemlje In ročnega dela; bili so vettko bolj odvisni od vremena. Ali kaj nam pomaga — ko pa imamo največ pomanjkanja baš tedaj, ko Je vseh dobrin preveč? Imamo stroje in znamo produeiratl masno. To je velik nzpredek. Nz drugI strani smo pa še vedno tako bedasti, da prepuščamo di-strlbucijo (razpečevanje) potrebščin anarhiji prlvstnegs gospodsrstva. Pred tristo leti so ljudje zaupali čarovnikom in čarovnicam, danes pa zaupamo bankirjem in borznim špekulantom, da investirajo naš denar. Razlika Je le v stopnji. Na vsaki stopnici socialnega razvoja najdemo novo masno neumnost in novo formo sužnosti. Opozarjanja na preteklost Je nesmiselno. Od prednikov se nimamo česa učiti. Ce pa ko-ga zabavajo neumnosti iz srednjega veka, Je to zadeva njegovega okuaa. Na svetu bi bilo Že danes veliko bolje, če bi se ljudje v sptož-nem korenito otresli vseh neumnosti is starih dob. Marsikaj je še s nsmi iz preteklosti, ki nam dela sramoto ln škodo, da padamo v barbarstva in krize. Naša dolžnost je, da spoznsmo svoje največje napake v današnji dobi in jih odstranimo, če hočemo Imeti dobro življenje In postaviti temelj še boljšemu življenju našim potomcem. Polom čikaške opere Čikaška opera Je saprla vrata. Opera Je bila Inaullova privatna uatanova In ko Je Insull letoe propadel, Je naravno propadla tudi opera. ^Ni nam do tega. da bi jokali za Insullovo opero, ki Je bila kljub svoji umetniški strani In kulturni nalogi le privatno podjetje. Zanimivo je le dejatvo, da ao kulturni zavodi v Ameriki v veliki meri še pod kontrolo privatnega kapitala. Ker Je privatai kapital danes v HSL&1"* udariU ludl tacamo "vode. Gledališča po Wstl zapirajo vrata, /lasti kino-teatri. Teh nI doeti škode — pravzaprav je dobro, da se zredčijo vrste teh beznlc kapitali-stične In religiozne propagand*. Polom čikaške opere J«, noVa hatina sa privatai kapitalizem, ki vsak dan bolj izpoveduj* svojo aesponobnost. Institucije kot je opera Nimorala biti javno podjetje — in tudi bo, aaaar ae spemetuje ameriško ljudatvo. Dan*« še velja hajka, da je privatna Inlelativa naj. epssoknejša: Haj Jo res . . . Oikaški župan Je poaetil WashingUm a sahtr. a: denar ali vojaške čete. Denarja ni dobil pričakujemo, da pridejo mmane voja-. ki hitra »-tijo vse čikaške probleme; davke, napolnijo blanajao, tsplačajn lase in nasitijo Glasovi iz nmelbin P,H08VETX Waukegan, lil. — Delavčevo življenje je tmjeva pot, ki ostane, dokler bodo razmefe take, da bo treba prosjačiti za življenje. Trpini smo bili, smo in bomo, dokler živimo; za nami pridejo drugi In tako naprej. Ker se približuje praznik neodvisnosti in svobode, to je praznik 4. julija,, ko je bila naša nova domovina odrešena, spomnimo se tudi mi, da se počutimo svobodne. V U namen si je omislilo društvo Slovenski dom v VVaukeganu in North Chicagu, da priredi velik piknik ali zabavo na prostorih Srbskega zavetišča, Milwaukee ave. in Route 178, zapadno od naselbine. Društvo bo oddalo v gotovini 130 (dvajset dolarjev), katere dobijo oni, ki bodo tako srečni. Številke bodo na vstopnicah. Veak bo upravičen, Če bo navzoč ali ne, samo da Ima kupljen listek, ki stane 25c. Nadalje bo oddanih $10 (deset dolarjev) za razne tekme ali fgre. Prostor je zelo pripraven in urejen tako, da všemu odgovarja. Vožnja na piknik je prosta. Trok bo vozil od Slev. doma vsako uro od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Postrežba botv najboljših rokah goep. odseka in gostilniškega nadzornika. Vhod k prostoru iz Chieago State Road 21 do Rotjbe 173 in potem po istem ns prostor. Iz Milwsukeeja pa po Statd Road 41 do Route 173 in potem po Istem na prostor. V slučaju, da bi kdo ne bil gotov radi f>ota, naj se obrne na Slov. narodni dom na 10. cesti in tam dobi natančna navodila. Tiketi se dobe pri odborniku Jock Novak« ml. in tudi pri drugih odbornikih. Rojaki, sezite po njih! Uljudno vabimo vse Slovence in ^>venke iz naše naselbine, kakor tudi iz bližnjih naselbin. Ne jDzablte, da S4> vrti piknik Slftvftoar. doma v pondeljek, dne 4. julija. Za Slov. narodni dom, Math C. Warsek, tajnik. Iz mojih zapiskov Mikraukee. VVla. — Kdo je zmagal v svetovni vojni? Amerika! Postala je dežela beračev. • « a* V Rusiji so deim živež v določenih količinah, Ostalo ps ao prodali, da so gradili nove industrije in kupovali nove stroje. V Ameriki i* se deli živež, da se lahko tovarne še dalje saprte, ostalo pa se uniči. • se* V Ameriki bo nastala revo-lucija! kričijo naivneži. Da, toda najprej se bo morala pojaviti v glavah. • • • Velebankirjl so dobili že pred meseci od vlade 2 milijardi "podpore", ps niso šli v Wash-ington. Veterani so šli v Wash-ington s celo armado, ps so jim podporo odklonili. Zakaj? Ker gospodje Iz Wall streets Imajo tam svoje zastopnike, katere so izvolili baš tisti, ki so sedaj zaman zahtevali te* kar Jim po pravici pripada. • ♦ e A mer Qka nisem: Posluževati se radia, časoplaja in gledališč za razširjanje tvartne. ki je sprejemljiva samo sa noree; pritoževati se, da je mladina na nizki atopnjl iaobraahe. • • • Poslušaj cvileči jaza ali pa kruleče tenoriste aa radiu, pa si lahko predstavljal ples Ijudo-Žrcev v divjem pragozdu naj» globokejše Afrike. • •e Ljudstvo, ki lahko prebavlja take proizvode banalnosti, je pač sprejemljivo tudi za tako gnilo politiko. • • e Kako plitka in kratka je sla-vs, ki prihsjs od prasnogisve množice, ki rada kriči žlvija vsakemu kričaču! Dokler so želodci polni i niea skriva v kotu, kadar prasni, pa pride na dan ■lavna. V "starih gnala vi je se* v tem pogledu »trinja z vladnim predsednikom: dal Cvetko Kristan. Tudi on je omenil hude posledire krizi? med njimi je nekaj tudi dobrega: razmere spanjih dni silijo namreč ihanj krpnožne delavske kroge, ds se združujejo v aamopomočne organizacije ter ustanavljajo nove zadruge. To dokazuje tudi porast zadrag v Zvezi. Nove zadruge se ustanavljajo posebno izven Slovenije, po raznih delsvsklh centrih Hrvatske, Slavonije, Bosne. Te zadruge pristopajo redno v delavsko Zvezo gospodarskih zadrug. Tako je pristopilo lani vse leto 6 novih zadrug, letos v petih mesecih pa že 9. V Zvezi je zdaj včlsnjenih 73 zadrug; od teh jih je 62 v Sloveniji« 10 Vlom v murakosoboške nišnico.—V to bolnišnico je bilo v zadnjih letih že mnogokrat vlomljeno, ne da bi kdaj odnesli vlomilci bogve kako velik plen. Lani novembra so skušali vlo-milci navrtati blagajno ter jo iz-ropati, a se jim ni posrečilo, Zadnje dni pa ao spet vlomili ter skušali s hodnika odpreti več vrat, a uspelo jim je samo priti v pralnico, kjer so pobrali več perila. To jim je bil ves plen. Umrli so: na Jesenicah Janez Rekar, kovinar, na SavUJessni-cah žena posestnika in gostilničarja Neža Ravhekar, v Puštalu pri Škof j i Loki aedmošolec ljubljanske gimnazije Josip Kalan, v Mostah pri Ljubljani hišni posestnik Kari KnoM, v Ljubljani Milka Legatova, doma iz Brez-njce na Gorenjskem, v Ljubljani zasebnica Lina Heideggerjeva, v Ljubljani Lucija Odlasko-va, doma iz St. Vida nad Ljubljano, v Celju nekdanji okrajni glavar in baron Marino Mueller-Hornstein, v Ljubljani 74-letaa Marija Zdešarjeva, v Gotovljah pri 2alcu Ivan Kristan, v celjs|cl bolnici Roža Tlakerjeva s Te-harja, v Radečah 75-Jetna Terezija Estova. Smrtna nesreča.—V tovarni mesnih izdelkov v Murski Soboti, last industrijca ln narodnega poslanca Benka se je dogodila pred dnevi huda nesreča, ki je zahtevala življenje mladega delavca. Meaarski pomočnik Anton Rajner je strgal s kosti meso; pri tem mu je spodrsnil nož ter se mu zabodel z vso močjo v kolk, kjer mu je prerezal šilo odvodnico. Ves v krvi se je zgrudil Rajner na tla. Delavci so mu priskočili na pomoč, ga takoj naložili na avto ter čdpe ljafi v bolnico, kjer- so ga takoj operirali. Kljub temu pa Je delavec zaradi izkrvavltve umrl. Zapušča mlado vdovo. Delal Je pri Benku nad 6 let. Smrten padec z dreveea^—Dne 6. junija je šel 77-letnl kočar Franc Brinovec v gozd obseka-vat veje z dreves. Starček je zlezel na drevo ter sekal veje Najbrž je pri tem omahnil drevja ali pa se je odlomila veja pod njim—naslednjega jutra so* ga našli vaščanl mrtvega pod nekim drevesom. Samomor.—V fmovcah, občina Prevorje pri Kamniku, se Je zastrupila z netovo kialino 19-letna posestnikova hči Marija Kodra. Prepeljali ao jo naglo v ljubljansko bolnico. Vsa pomoč pa Je bila zaman, dekle je umrlo. Baje je obupala nad življenje zaradi nesrečne ljubezni. Izpuščen Iz zaporov,—-V ljubljanskih sodnih zaporih je le delj časa sedel ravnatelj razpu-ščene zavarovalne zadruge Rudolf Šinkovec. Obdolien Je prevare. Te dni pa Je bil Šinkovec Izpuščen, ker Je neki njegov prijatelj položil zanj veliko kavčU jo. Preisksva pa je v glavnem končana ter se bo kmalu vršila razprava. Poudarjamo tudi eb tej priliki, da Izpuščajo pri nas iz zaporov goljufe, če položijo kavcijo, ne Izpuščajo pa najbdj nedolžnih političnih aretirancev, pa če tudi položite' zanje kavcijo. Ljudje, ki glasno zakrfčljo na cesti, da hočejo kruha In svo-bode ter Jih zapro, so bolj nevarni od vseh milijonskih sls-psrjev. TI tvorijo menda del narodnega goapodarstva, zato je treba paziti uaaje. Goriške ČeAn je so že pred dve-mi, tremi tedni začeli izvažati. Iz Italije se vsako leto Izvaža mnogo Češenj, a četrtina vsega tega izvoaa gre iz Prhnorja, od koder izvažajo vsako leto nad M,666 stotov tega zgodnjega sadja. Zelo mnogo jih izvažajo v Jugoslavijo, posebno za ljubljanski trg- Tako ao Slovencem v Jugoslaviji ti žlahtni sadeži prvi vsakeletni pozdravi iz tople goriške in vipavsko okolice. V Sttjake nad Vipavo, »e veliko pomaajkaad«. Ljudje nimajo denarja, ubožnejžim je zmanjkalo celo stelje in krme za živino. Marsikatere družine pogosto po več dni stradajo. Prebivalstvo se seveda razburja, zlasti še, ker vidijo, kako oblasti trosijo tiao-čake za fašistično propagando, za siromašne družine pa ni nobene lire aa podporo. Zadnje dni S z so se v Trstu spomnili tudi tijaka s — turščično in krušno, moko, ki so jo prejele ubožne družine. Toda ta zaloga bo zadostovala jedva za teden dni. Nov alovenakl grob. — Pri Sv. Ivanu je umrl znani slovenski šolnik g. Ivan Danev. Pogreba se je udeležilo mnogo sk>-venskega ljudstva. Dogodki v Renčah V Renčah pri Gorici je živelo prebivalstvo vae do letos še nekako v miru. Fašisti ljudi niso preganjali kakor po drugih krajih v Julijski Krajini. Tudi gospodarskem pogledu so si znali Renčani pomagati. Do 260 in več renšklh zidarjev je odpotovalo vsako pomlad v tujino, slasti v Švico, na sezonsko delo. Pridni delavci so si pri tem de-lu prihranili marsikateri tisočak in tako so bile preskrbljena njihove družine tudi za zimo. Nenadoma pa je pričelo delu zastajati in letoa je ostala večina ren-Škfh zidarjev brez posla In za-shiika. V Renčah so se pričeli čaef stiske in pomanjkanja. Prebivalstvo, ki je melče, pa Čeprav z muko prenefšalo zatiranje svo- 'ia 1HLL..'L. "fWa«t«4 PMmcm. • Kongresnik Ksllek iz Tennee-ja, ki ae je zgrudil mrtev v kongresni zbornici, ko je dokončal stmstsn govor za bonus bivšim vojakom. Zadela ga je. kap. r.-!3TT- jih kulturnih in nacionalnih par-vic, se je pričelo upirati, ko mu je zmanjkal še kruh. Tako je prišlo pred dnevi do dogodkov, ki so izzvali med fašisti splošno ogorčenj« ln zahtevali novih nedolžnih žrtev. Po smrti Mussolinijevega brsta Ar-ualda so pričeli fašisti njemu v spomin saditi po vseh večjih in manjših krajih mlada drevesa. Tudi v Renčah so pred meseci vsadlli nekaj drevesc in vzidali med nje kamnito ploščo z napisom. Te dni pa so neznanci polomili "fašistično" drevje in razbili ploščo. Polovico plošče so vrgli pred občinsko hišo, drugo polovico prod cerkev. {Naslednje jutro, ko so opazili razdejanje, so karablnerji in miličniki po svoje preiskali vso zadevo. Istega dne so ie "Izsledili" krivce. Aretirali so šeet mladih fantov v starosti od 19 do 28 let. Čeprav so mladeniči zatrjevali, da niso krl^l, so jih pridržali v za?>oru ter jih končno odvrnili v Gorico. RAZNE VESTI Patriotski rakotirjl med zamorci New Orleans, La. — Belopol-tnl raketlrji s patriotizmom — poklic, kt se v Ameriki dobro izplača — ao dobili avoje bratce tudi med ameriškimi zamorci, ki 80 v zadnjem čaau ustanovili dv« orgaaiaaciji "za pobijanje radikalizma". Kna as imenuje American Negro UpUft asociacija, druga pa Aaociaeija proti radikalizmu In komunizmu med zsmorei. Prva je te dni imela konvencijo v Birminghamu, Ala., druga ima pa avoj a rad v New Or-leanau. Končno ae bodo vendar tudi ameriški črnci "ataerlka-nizirali" in na Hnčarskem jugu so gotovo potrebne organizacije sa pobijanje radikaliima, ki je. nevaren posebno linčerskl j usti- 4. Taksiranje uslužbencev za bres- Boston. — V prizadevanju, da zbere skled $2,000,000 za naštevanje brezposelnih, je bostonski šupan Curley odredil, da morajo v ta namen prispevati enodnevno, plačo na mesec vel mestni delavci In uslužbenci, ki prejemajo manj kot |1600 na lato, dvafoevno plačo tlati, ki zaslužijo pod 63000 ln tridnevno plačo tU ti, ki zaslužijo nad tritiaeč. Ce to ne store, jim bodo znižane plače. Dola breapaaelntm, ki bo prejemali od 66 do $16 na teden, je bila redualrana za 10%. Plbtudskl zatrl delavsko prosvetno društvo Varšava. — Poljaka vlada je razpustila ukrajinsko delavsko društvo "Proiveta". Ongantzar clja je bila sgolj izobraševalna in js Imela postojanke v 186 msstih. Njeno važno področja so bile čitalnice, katere js Imela v vseh aaostlh. Vlada Je ukazala zapreti tudi knjlšnlee. "Bloody Kenlucky** Plneville, Ky. — Tukaj je te dni zopet tekla kri, ko je okrajni podšerif Sears poskusil svojo spretnost v streljanju ln vaei za tarčo štiri osebe. Rezultat je, da sta dva kritično ranjena, dva pa lažje. Do krvavega prizora je prišlo na neki cerkveni esji. Rsnjenci so bili nsoboro-L Rmm lita Najbolj kočljivo za ženske je vprsžanje; Priča, kolike ste stari? Odgovora na to vprašanje, običajna v dvorani nikAs ne rssume ia tudi sodniku ga mera priča navadno ponoviti. Pred nekim nemškim sodiščem sg je priča isognila temu odgovoru, ne da bi bila kaanjiva po zakonu. Ko ji je sodnik zaatavll ono neprijetno Vprašanje, je ženska predenj položila potni list ter mu odločno in skoraj zapovedujoče glodala v oči Pravnik je bil kavallr; pogledal je Uatino in — molčal. Lepo bi bilo, če bi imele vae ženske priče takšen pogum, tolike sugestlvne sile in stopile vselej pred tako kavalir-ttkega sodnika 1 V drugem primeru dami ni bilo treba potnega liata. Tudi njej Je sodnik pred zaprisego postavil ono Jurldično nogo. Dama pa se ni opotekla ter odgovorila glasno: "Petdeeotr —• Koliko, prosim, je bojazljivo ponovil predsednik; aaj vendar nI slep In Ženska Je ta-k6 sveža, vitka, živahna . . . — Petdeset! — Prosim, kdaj ste rojeni? — 1862. — Po poklicu? — Zakonska lena. — Tako! In otroke imate tudi? Sedem 1 Saj prav zaradi njih aem le tako mladoatao ohranjena. — Hvala I Sodnik, še mlad gospod, je postal nenadema očetovsko IjutMNinJtv in nI bil več nezaupljiv. * Ali vdiha vate? "Kakor neljub gost" / ..vprašanje, ki se mu splošno izogibajo. Zakaj? AU vdlkevsle? vprsšsnjsm kakor eglsšsvsajM elgsrsl? Te prsdnisi js ee ves Mvljaasko vstea * kajti VI vdlksvste - vsi dslsmo to - vssk ksdffee vdlksva - vssk kadllse sli ksdilks vdlks dol dijas« ki gs potegne Is AU vdlks vala? Preprosto vprsšsnjs. Tede Last? 6tHks ae si drsali* dvignili la vprsšen js • • MM gotove nsžleiošs« skaka osle v BAlfianiiik. Bahdluttlk tolisčaik llatlk. eo |l*rkr MHks sfavn^ge Lnsklss ss satvsrfle to ss vsst It's toastea d Z5CE*CZ!B O. g. AMUMCA HAAAVHAITM MA UfCMY ITMŠ-* sjjfii'jlrnr ju mr im.......ti m * »M« t—k. ht*A * *4s» J» n JA RI08V ET* V p ton Sinclair: Sto procentov Za Prosveto prevel Buri Bila je ie gospodična Jankovič. prava social litin j a, usluibena pri IWW; bila pa je Ju-dinjs. oatrih črnih oči, ki so izdajale razburljiv temperament, vsled česar je to misel raje opuatil. Dozdevalo se mu je tudi, da se zanima za McCormicka — seveda, s sigurnostjo se take stvari ne morejo trditi pri ljudeh, ki so vdani svobodni ljubezni. Samo ene je bil getov — male Jennie. Ni sicetf» vedel, v koliko so jI znane tajnosti, lahko bi jih pa izvedela. Kakorhltro bo njegova, jo bo Že pripravil do tega, da poizve potrebno pri drugih. Slikal si je ugodnosti, katere bi pridobil s tem ljubimkanjem. Elegantna ravno ni bila, a dozdevalo ae mu je, da ae mu je ne bo treba nikoli sramovati. Ce bi bila ie lepo oblečena, bi bila prav srčkana. Njeno obnaianje je bilo brezhibno in nikdar se ni razburila ob prihodu odličnih dam; ie celo njeno znanje je bilo precej obiimo, Čeravno je bilo povečini napačno. Takoj se je spravil na delo. Naslednje jutro ao prinesli običajna poročila iz Flandrije: Tisoči raztrgani od bomb in granat, milijoni ljudi ao se zajedali drug v drugega ln ta boj ie lahko traja tedne in mesece. Sentimentalna Jennie je s solzečimi očmi pripovedovala o tem, Peter pa je otepal kaio z mlekom. Pričel jI je pritrjevati; kako zločinsko je to postopanje; Jennie in on, bosta morala poaečl vmes, da se vojna konča. Je popolnoma njenega mi-iljenja; imenoval jo je "sodružico' in trdil, da ga je ona izpreobrnlla. Njene oči so se svetile v potni sreči kot bi v resnici pripomogls, da se vojna konča. Sama sta bila doma, sedela na zofi in pregledovala časopis. Peter je pogledal, kvišku in srsmefljlvo rekel: "Sodruiica Jennie . . ." "Kaj?" Pogledala ga je s svojimi poiteniml sivimi očmi. Peter js bil zmeden in preplaien. Ta del ddtektlvskegs poklica mu je bil popolnoma neznan. "'Sodruiica Jennie, jaz . . , dozdeva se mi, da ssm zaljubi jen." Jennie js izmaknila svojo roko iz njegove in slišati je bilo, kako težko sope. "Oh, gospod Gudgsl" je vzkliknila. "Jaz ... jas ne vem," ja jecljal Peter. "Menda ns boste hudi radi tega?" "Bila sva tako srsčna, gospod Gudge, in mislila sem, da bova skupaj delala za naio stvar." "To najti ns sms motiti ..." "Ne, ne!" js zaklicala. "Ne bl bilo dobro —" "Zakaj ne, sod rutica Jennie. Ne morem drugače. To naju ne sme motiti..." je ponovil Peter. 'To ss vsdno nesrečno konča . . ." "Torej ma ne ljubite, sodruiica Jennie?" Petrov glas ja trepetal. Pomiiljala je trenotek. "Jaz ne vem. O tem nisem razmiiljala ..." Srce mu je veselo utripslo. Bila je prvs deklica, ki se je obotavljsla z odgovorom. Neksj ga ja podftlgslo kot bi vse iivljenje opravljal ta detektivski posel. Neino jo je prijel zs roko. "Gotovo me ljubite, vssj malo?" ji je ie-petal. "Oh, sodrug Gudge," je vzdihnils, s Peter jI je reksl: 'Trosim, imenujte me Peter." "Sodrug Peter," je rekls in njen glasek ni bil popolnoms siguren. Peter jo je pogledsl ln videl, da Ima pobeiene oči. "Vem, da ni na meni ničesar, kar bi lahko ljubili«" js nadaljeval. "Sem ubog, nesnaten in grd " "NI to]" je zaklicala. "Ne, ne. Zakaj bi mi-alila kaj takega. Sodrug ste." Peter Js vsdsl, ksj mu bo odgovorila. "Nihče me is ni ljubil," je nadaljevsl. Kdor je reven Gug d* MoupasBont. Corrrishft kl VpUm Sinclair. In nima ničesar dati, tedaj ga nihče ne ljubi." "Resnično, to ni pravi vzrok," je še nadalje vztrajala. "Prosim, ne mislite tegs. Vi ste junak, žrtvovali ste se za naio stvar. Se voditelj postanete f" "Upam," je Peter ponižno pritrdil. "Kaj pa je pravi vzrok sodružica Jennie? Zakaj me nočete ljubiti?" Pogledala ga je in jokaje rekla. "Bolehna sem, sodrug Peter. Ničvreden stvor sem — ne smem se poročiti." V Petrovi notranjosti ga je zazeblo kot da jo je postavil pod mrzlo prho. Poročiti? Kdo pa je govoril o poroki? Peter je bil veliko prepameten, da bi pokazal svoje presenečenje. Potolažil je malo Jennie: "Saj ni treba, da se takoj poročiva. Ako vem, da me ljubite, lahko tudi počakam. Potem ko ozdravite . . ." Otožno je zmajala z glavo. "Nikoli ne bom popolnoma zdrava. Vrhu tega nimava denarja, sodrug Peter." "Lotim se kakega dela," je odvrnil Peter kot vsak konvenclonalni snubač. "Za oba ne boste mogli prislužiti," se je branila. Nato je nenadoma poskočila. "Sodrug Peter! Nočeva se zaljubiti in onesrečlti drug drugega. Baje bova dela za skupno stvar. Obljubite mi to!" Peter je obljubil v polni zavesti, da obljube ne bo držal. Ni bil samo detektiv, temveč tudi mož in v obeh svojstvih je potreboval Jennie, Med tem, ko je pomagal adresirati ovitke, jo je tu in tam nežno pogledal in Jennie je vedela, kaj pomenijo ti pogledi. Lahna rdečica je zalila njena lica in se raziirlla prav v zatilnlk. Bila je reanično lepa in Petru se je dozdevala nova vloga nadvse prijetna. Natančno jo je opazoval, da ne bi kaj pogrešal in predno se je Sadie vrnila k večerji, jo je že držal v objemu in poljuboval njen vitki in beli vrat. Tiho jo vzdihovala in njene braneče besede so bile vse tiije, dokler niso popolnoma zamrle. ' Devetnajsto poglavje Ostal je ie en problem: Sadie. Pogosto je opazil ostro potezo okoli njenih ustnic, ki mu jo jasno dokazovala, da Sadie nima dovolj razumevanja za ljubezen, razven one, kl jo je gojila do Jennie. Že leta je skrbela za mlajio sestro, si pritrgavala hrano, da jo je lahko odstopila Jennie, a ta jo je podarila prvemu potujočemu agitatorju, ki se je pojavil v stanovanju. Peter nl hotel, da zve Sadie, kaj se je dogodilo v njeni odsotnosti, s zopet ni imel toliko moči, priprsviti Jennie k molku. Pričel je nadvse taktno. Ko je Jennie zopet zaprosila: 'Tega ne smeva storiti več, sodrug Peter," ji je pritrdil, da tega res ne smeta več storiti ln tudi ne bosta storila. Jennie si je pogladila lase, uravnala bluzo ln Peter je vedel, da sestri ne bo povedala. Naslednji dan sta se zopet poljubljala ln si rekla, da tega ne smeta več storiti in tudi tedaj ni povedala sestri. Kmalu se je Petru posrečilo prepričati Jennie, da se njuna ljubezen ne tiče prav nikogar kakor samo njih in zato tudi ni potrebno, da bi drugi izvedeli za njune prelestne tajne. Jennie je nekoč čitala o neki pesnici m rs. Browning, kl je bolehala vse življenje, a je po neki veliki In čarobni ljubezni popolnoma ozdravela. Prav taka ljubezen se je ponujala tudi njej, a Sadie -bl ju morebiti ne razumela in mislila, da se ie ne poznata dovolj in bi morala ie čakati. Vedela pa sta, da se dovolj poznata in ni nobenega razloga za strah In akrb. Vse te misli ji je vlil Peter kot bi bile njene Itfstne. __(Dalj* prthodmii.)_ Kakor loga skoti odprto okno jo priletela mala Henrietta de Renedot v sobo svoje prijsteljl-ce gosps ds Grsngerl In ne ds bi sinila besedico, se je sačeis smejati na vos glas, da so Ji od ve-sslja so I se zalile oči. Gospa de Grsngeri je odlofils knjigo ns dlvsn in Je začels motriti Henrietto, nato pa je ie sama buiila v smeh. Slednjič je vprašala: "Kaj pa se je zgodilo?" "Oh, drags mojs ... draga moja ... To je tako smešno .. . salo, selo smešno . . . Pomisli: Sdaj som prosU ... z eno besedo: rešena t" j "ProsU? Rešena? Ceaa?" "NJega, saj me razumeš — nJega t' "Kaj? Mar ata ae ločila T "Ns . . . Ločila se nisva. Ah. kako*talko aapopadeš kakšno stvar . . . Saj ae nl mogoče ločiti v dveh urah. Ampak doka-ao Imam, da me on vara. Zasačila sam ga ... Ali vaš sdsj. kaj to pomeni 7" "Nit, in kako ai to storila r Eh, močna aem bila. Zadnja tri mssooo Mi jo Ml sobptrn. Odvraten, t^grob, brvUlen je bil s menoj. Tedaj sam si rekls: Uko ne gro naprej. Ampak kako? Izzivala sem ga na vse mogoče načine, da bi me bil udaril — pa nl hotel lopniti po meni. NepresUno mi je nasprotoval. Kadar ss ml ni ljubilo iz hiše, me je silil ven, kadar se mi je hotelo s doma, me ni pustil nikamor. Življenje ml je jelo presedati — on pa me ni hoUl udariti. Tedaj sem na-pregla vae aile, da bl dosnala, če ima ljubico. In res, izvedela sem zanjo. Toda bil Je ailno o-prezen, kadar je Šol k njej na oblak. Naposled —" 'Naposled?" "Napoaled aem dosegla od braU, da ml Je proakrbel njeno fotografijo. Plačal je sanjo 12 cekinov — kajne da čedno ln vi- šamo prikimala z glavo. PoUm pa me je prijelo, da nisem mogla več molčati. Dejala aem mu s poudarkom: Ali ne slutite, čemu mi bo služIla? Potrebujem jo zanj, za mola, ki me vara ... izven hiše. Jaz pa bi ga rada zaaačila ... doma ... Odšel jo z obljubo, da mi pre-skrbi ieljeno sobarico v osmih dneh. Pri obhodu me jo še vprašal, kakšno dišavo naj uporablja naročena sobarica. Temu vprašanju sem se čudila, a on ml ga zapelje, da ga oalabi in zmedo, kadar je na robu propada Ne skrbite sa to, da se ne bo vjel v to zanko, je rekel. Nase-dol bo prav gotovo. Cez tri dni je prišla v hišo soko vaotlco? Ampak prineael rjavka visoke postave, ki je na- mi jo vendarle!" "In poUm?" "Potem je šlo vss kskor po loju, Nsšls sem sgents ln mu pokazala Klarlaino aliko rekša: Goepod potrebujem sobarico, kl je podobna tej ženski. Biti mora lepa. elegantna, fina in čista. Plačala jI bom kolikor bo zahtevala. tudi