Knjiga Slovenska V XIX. veku. P. Ladislav Hrovat (Jožef) r. 10. marc. 1825 v Zgornjem Tuhinju, gimnazijo zvršil v Ljubljani 1. 1846, v redu sv. Frančiška postal svečenik 1. 1849, od 1. 1852 na Dunaju poslušal nauke Miklošičeve, na vseueilišču opravil preskušnjo iz latinščine in grščine 1. 1854, pomagal na gimnaziji Novomeški od 1. 1859 pravi učitelj in profesor, 1. 1870 začasno ravnatelj, stopil v pokoj 1. 1890, poslavljen z zlatim križcem za zasluge s krono. Potrjen za učitelja postal je takoj tudi pisatelj, v poročilu (Prograrnu) Novomeške giinnazije 1. 185C: nZur Charakteristik Hector's", in 1. 1858: ,,Ueber das aoristische Perfect in Folgesatzen nach einem tempus hist. ini Hauptsatze". P. Ladislaus Hrovat. Slovenski je pričel P. Ladislav 1. 1801 v Glasniku (str. 48. 49) s krepkim budiloin ,,Slovenski mladini", češ, rada in obilno prebiraj umotvore starih Gerkov in Rhnljanov v izvirnem jeziku . .; potero prestavljaj stare klasikarje, na korist sebi, v prid slovenski literaturi, in godi naj se to po ,,Glasniku" itd. — ,,Nekaj o slovenskem berilu" za 8. giinnazijalui razred . . tvarine dokaj . . ne se ravnati po nemških berilih . . Za Slovence bi bilo želeti, da bi prišla sčasoma na svitlo knjiga, v kaieri je osnovana ob knitkem zgodovina našega naroda in naše literature, na pr. po tem-le načertu: A. Staroslovenščina. 1. Frizinški odlomki. 2. Glagolica. 3. Kirilica. B. Novoslovenščina. I. doba. Od Trubarja do Vodnika (1550 1800). 1. oddelek. Protestantični pisatelji. 2. Katoliški. II. doba. Od Vodnika do Novic (1800- 1843). III. doba. Od začetka Novic do sedaj. — Berilna tvarina iz II. in III. dobe. Prozaični oddelek. a. Geografia slovenske zemlje. b. Zgodovina sloveuska. c. Literarui spisi. 2. Poetični oddelek. a. Narodne pesmi. b. Noveje pesmi raznega zapopadka . . Po nobenetn načinu ne sine manjkati Koseskove ,,Slovenja Cesarju .." Ravno tako tudi Vodnikova Jliria oživljena.." Več oci več vidi (Novic. 1861. str. 330—338). L. 1862 ima Jzvestje Novomeške gimnazije" učeno razpravo nSlovenski Genitiv" (3—16 str.), spisal P. Ladislav Hrovat. nNamen temu spisu ni ta, da bi hotel učiti slovenske pisatelje, kako naj rabijo Genitiv, marveč da po splošni rabi pisateljev posname iz jezikove narave pravila ter sostavi sistematično teorijo genitiva, kakoršne imajo drugi izobraženi narodi; glavni namen mu je tedaj zlasti mladež napeljevati, da se zave slovniških pravil. Prave zavednosti pa si je moč pridobiti le v domačem jeziku, ki ga človek tudi občuti . . Drugi namen temu spisu je ta, da bi se moglo določiti, kdaj smemo genitiv adjektivirati in kdaj ne . . Ravno tako tudi, kdaj sniemo ali moramo rabiti Dativ niesto Genitiva . . Razdelil sem Genitiv po obsežku v tri glavne dele, kakor razdeljuje prof. Bonitz gerškega itd." (Cf. Novic. str. 301). — Cvetje iz domačih in tujih logov: Ksenofontovib Spominov na Sokrata čvetere bukve (Memorabilia). Poslovenil P. Ladislav Hrovat. V Celovcu 1862. 12. str. 158. Natis. Janez Leon. — Glasnik 1. 1862 : Slovniški pomenki. „0 pogojnih stavkih : Ce, ako, ko. wenn" str. 17—22. — ,,Priložaj sedanjega časa" str. 89—139. — ,,Slovenski lokal" str. 228—235. L. 1863 kaže Zlati Vek str. 254-289: Slaroslovenščina. Spisal P. Ladislav Hrovat. Predgovor. A. Slovenščina obredni jezik. B. Glagolica in Cirilica. C. Knjige (codices): Frizinski odlomki. Glagolita Clozianus. Ostroniirovo Evangelije. Sazavo-Emauskoje svetoje blagovestvovanje. Supraselski kodeks. Kodeks Assemanianus. — Glasnik str. 17— 22: Slovenski dativ. Oziravni stavki: Kteri, a, o—ki str. 152 — 180. — Novice str. 5: Posluh — za Cvetje Janežičevo! — Životo. pisi (Vitae clarorum viroruni) za slovcnščino str. 12. — Slovstvene stvari: l. lib ; 2. žlalita, žlahten; 3. zdajci; 4. et-et, quum — tuiu itd. str. 42. —- Izvestje gimnazije Novomeške str. 10-14: Časoslovje latinskega jezika. A. Časi v glavnem stavku (Drugi važniši in težji oddelek ,,Časi v odvisnem stavku" priobčili bomo drugje, ako bo treba; tu je odločeno le toliko prostora). L. 1864 Glasnik 221 253: Konjunktiv (niožnik) v slovenščini: Bi. — Časoslovje latinskega jezika. B Časi v odvisnem stavku str. 345 379. - Novice str. 19. Jezikoslovne drobtinice: Trebuša. Tuhinj. Wildon. — Matija Kastelec. Popravek o knjigi Jirečkovi (str. 74). L. 1865 v nIzvestju ginmazije Novomeške (Rudolfswerth)" so trije njegovi spisi: I. Hieroniin, čegav je? II. Pogojni stavki latinski. A. Samostojni. B. Zuvisni. C. Begriif -¦ kako pa slovenski (str. 1 — 16)? - Glasnik: Paperki staroslovenski I. str 52—57. II. 148-151. Slovniška opoinba: „Jih — je" str. 244 5. L 1866 je nasvetoval v Novicah, naj Matica Slovenska poinaga tudi obrtnijstvu ter izda knjigo BSlovenski Zidar" (str. 53). — V Glasniku pa je pisal o pravi rabi besedic MKakoi-ko-kotu (str. 183—222) z opazko: BSicer pa na te niissli nisem ravno natvezen, dobro vede, da je ravno pri členkih težavno nastaviti trdna piavila, zakaj isti členki imajo v raznih krajili razne pomene. torej: Nos et refellere sine pertiiiaeia et refelli siue iracundia parati sumus". L. 1867 kaže spet nGimnazij sko Izvestj.e" str. 1 — 10: Pravila za pisavo — BCigaletu in Svetecu gre zasluga, da sta obevnila pozornost na sloveuske enklitike (naslonjenke) ali brezuaglasnice, kakor je imenuje Svetec. Vpliv tega se je čutil v pisavi kmali; toda nincidit in Scyllani, qui vult vitare Chaiybdini" - nekteri . . so zašli v drugo pouioto . . Šolska mladina . . Da se temu stopi v okom, povzeli sino iz Svetičeve razprave bistvene stvari . ., pridali nekaj drugih potrebnih pravil za razpostavljanje besedi v stavku po Cigaletu v Novicah . .; verh tega pa se vredovanje stavkov nied seboj in pa opombo za prestavljanje iz latinskega, na slovensko" itd. L. 1868 poprašuje v N o v i c a h str. 66 - 7 : ,,v? 1?" — o izpeljavi samostavnikov iz I. in II participa in o različni pisavi p. požigavec, pogorelec; prosivec, gasilnica, kadilnik itd. — L. 1869 str. 181 naznanja: nC. Julii Caesaris Commentarii de bello Gal lico" so prestavljeni po sloveiiski. Za potrebniše stvari so pridete dotične opombe. Zora 1 1872 v Mariboru št. 7-10: »Govor Ciceronov zoper Katiliua" I. str. 89 -112. II str. 122-125 IV. 139—142. Preložil prof P. Ladislav Hrovat. Latinska slovnica za slovensko mladež. Spisal P. Latlislav Hrovat, profesor na c. k. gimnaziji Novomeški. Založil Deželni odbor kranjski. Natisnil Vincenci Boben. Novomesto. 1S74. 8. XII. 329. (Gf. Jezičnik XXV str. 78—9: S. Žepič). — V]STovicah 1 1876 str. 43-98 pa je P. Ladislav sain priobčil ,,Recenzijo Latinske slovnice'' z naslednjo opoinbo: nKo je ministerstvo nauka lanskega leta odobrilo našo L a t i n s k o s 1 o v n i c o za učno knjigo, poslalo je nAuszug aus dein Gutachten iiber die Latinska slovnica — dem Verfasser zur Wiirdigung u. Beniitzung bei einer zvveiten Aullage". Sedaj pa smo od odlične strani pozivani, naj [niobčimo ovo recenzijo v porabo drugiui gospodom kolegom. To se zgodi rado. Najpreje podamo recenzijo o sintaksi, in to zato, ker je po večini lastno delo — oblikoslovje je delauo po drugih slovnicah. Recenzija je objektivna, natančna, pravična; za tako smo hvaiežni, in se bo porabila. Poslovenili bomo vestno, svoje opazke pa deli v oklepaje". Izvestje višje realne gimnazije Novomeške 1. Ib78 kaže str. 1—31: nSlovenski dom". Dobrovski, temelj. I. Doba. Slovenščina se vzbudila. II. Doba. ISlovenščina dremlje. III. Sloveuščiua vstala. Slovenščiui I. steber. Vodnik. II. Kopitar. III. Ravnikar. IV. Metelko. IV. Doba. Slovenščina deluje. Novice — streha slovenskerau poslopju. a. Novice so delavne moči budile in združile. b. Novice so projavile besede raztresene po Sloveniji za obce blago. c. Novice vpeljale kranjsko govorico — pomnoženo z drugimi — kot obče slovenski pisni jezik. d. Novice so vzbudile narodno zavest . . . BIn t<ako je pod strebo slovensko poslopje, zidano na 4 moi-.ne stebre; sedaj se lahko izdeluje znotraj, dalje dovršuje in širi na vse strani — treba že urno notranje oprave, pohišja, kinča". Kopitarjeva Spomenical. 18^0 ima str. 14»» —171: BSlavorum cisdanubianorum historiae conspectus chronologicus usque ad obituni S. Methodii" ^Glag. Cloz. [.XXVI). Poslovenil z lastnimi opombami P. Ladislav Hrovat. — Iz nProgr. Obergymn. Rudolfs- wert". 1. 1878 je tu ponatisnjeno tudi: J. Kopitar in sedanja slovenska slovnica" (str. 112 114). Zvon 1. 1889 priobčuje rŠe nekoliko opazk k Janežič-Sketovi nSlovenski slovnici" (str. 697—9 in 761): Slovenski konjunktiv Pogojni stavki. Raba besedice naj. — L. 1890 str. 083 - 5: Dodatki slovenski gramatiki. Ablativi so : Ablativ načina, orodnik, pridevni, časovni, prislovni (z obliko lokala). P. Ladislav. Želim, da bi nii pobratiin nkrižani in kronani" P. Ladislav — v pokoju nepokojen — čvrsto deloval na slovstvenem polju slovenskem še mnogaja leta!