Leto LXVII., št. 179 Ljubljana, četrtek 9. avgusta I034 Cena Din 1,- fzhaja vsak dan popoidse, avzpmgi nedelje m praznike. — Inseratl do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4--. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mewftno v Ju#cwteviji Din 12--, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREjMfiervo rs dpravnistvo LJUBLJANA, Rnafljeva ulica št. 5 Telefon: 3122, 2123, 3124, 3125 in 3126 Kdo je zažgal Reichstag? Senzacionalno pismo bivšega člana hitlerjevskih napadalnih oddelkov, ki zatrjuje, da so zažgali Državni zbor hitlerjevci po nalogu Rohma in Goringa Pariz, 9. argusta. r. Član hitlerjevskih napadalnih oddelkov, mož št 134.522, Emest Kruse, ki živi m delj časa v Švici, je poslal, kakor poročajo švicarski fisti, pokojnemu predsednika nemške države Hinden-burgu nedavno pismo, v katerem se označuje kot zadnjega se živega aktivnega sotrudnika pri požigu nemškega Državnega zbora. On tudi zatrjuje, da ima važne spise pokojnega Rohnia, ki jih namerava izročiti angleški vladi v »vrho objave. »Die Deutsche Freiheit«. glasilo socialnih demokratov v Posaarjn objavlja sedaj vsebino tega pisma, ki je postalo svetovna senzacija. Zlasti fašistični tisk ekspoatira sedaj to pismo v svoji kampanj proti Hitlerju. Glavna vsebina tega pisma, ki predstavlja senzacijonalno odkritje o pravih požicalcfh Reichstaga, je naslednje: Dne 10. februarja 1933 so Rohm, Heines tn Erast (ki so bili pri junijskih dogodkih vsi ubiti) izbrali iz vrst hitlerjevskih napadalnih oddelkov deset najbolj zanesljivih mož, med njimi tudi mene. Sklicali so zaupno sejo. Na tej seji smo podrobno razpravljali o načrtu za požig Državnega zbora in vsakega po seboj so vprašali, ali hoče sodelovati. Vsi smo morali priseči večno molčečnost in nato čakati na na daljna povelja. Eden izmed izbranih, po imenu Lobicke je sodelovanje odklonil, češ da tega ne bi mogel zagovarjati pred svojo vestjo. Takoj po tej izjavi so ga odpeljali iz sobe, v kateri se je vršilo posvetovanje in nikdar več ga nismo videli. Slutili smo, kaj se je z njim zgodilo, vendar smo morali molčati, kajti zavedali smo se, da bi sicer tudi mi nikdar več ne gledali zlatega solnea. Van der Lube je bil Rohrnu slepo udan, ker je bil docela zateleban in je hotel povsod igrati prvo vlogo. Zato je bil tudi on določen, da zažge Državni zbor. Njemu niso nič povedali, da tudi mi sodelujemo in bilo mu je rečeno, kje raj vstopi v poslopje Državnega zbora in zažge z bakljami, ki so mu bile v ta namen izročene. Njemu so bili dodeljena stranski prostori Mi pa smo istočasno, ne da bi on za to vedel, zažgali veliko dvorano, ki smo jo polili z bencinom in oljem, tako da je bilo v hipu vse v plamenih. V to svrho smo imeli dve nočni vaji. Iz poslopja pruskega predsednika smo po podzemskih hodnikih morali vdreti v poslopje Državnega zbora, se postira-ti na določenih mestih in nato z enako naglico po skrivnem podzemskem hodniku zopet izginiti Ne bom popisoval na dolgo in široko vseh priprav, naj navedem samo imena onih, ki so pri tem aktivno sodelovali To ao: Heines in Erast kot voditelja: vsakemu je bila dodeljena skupina petih mož, in sicer Brafctm, Stettmann, Nagel, Sirop, Kurnmelsbech, Dieriger, Bratschke, Lehmann, S^hmitz in Kruse, Na minuto točnega časa ne morem vec navesti, toda povelje je prišlo v noči 27. februarja, ko smo bili zbrani v kleti poslopja pruskega, predsednika. Tn je bil navzoč tudi pruski ministrski predsednik Goring, ki nam je sporočil, da je van der Lube že na svojem mestu. Vsak izmed nas je dobil vrečo smodnika in velik zvitek celolnzmh trakov, ki je najbolj gorljiva snov. Kakšen je bfl smodnik, nam ni bflo povedano. Dobili smo naročilo, da rjostevimo vreče s smodnikom na določenih krajih, da jih nato spojimo s celoluznimi trakovi in jih napeljemo proti kleti. Tam sta stala Ernst in Heines, Ko smo mi opravili svoje delo in se umaknili v kletne prostore, je dal Rohm, ki se je med tem prepričal, da je van der Lube v sosedni dvorani opravil svoje delo. Ernstu in Heinesu nalog. da sta pripravi jene ce-loluzne trakove zažgala. Ognjene kače so v naslednjem trenutku švignile na vse strani in koder so bile nastavljene vreče s smodnikom, je nastala eksplozija. V naslednjem hipu je bik) vse ozračje napolnjeno od ognjenih isker in kakor bi trenil, je bilo vse poslopje v plamenu. M: smo nato jadrno pobegnili po podzemskem hodniku m se skrili v poslopju pruskega ministrskega predsednika. Delo je bilo izvršeno. Van der Lube-ja so ujeli. Tako je bilo dogovorjeno. Rekli so mu. da bo moral d res tati precej dolg preiskovalni zapor, da ga bodo tudi obsodili, ker je to potrebno zaradi zunanjega videza, da pa bo nato izpuščen in s primernimi finančnimi sredstvi poslan v Ameriko, kjer se mu bo dobro godilo. Postal bo bogat mož in zato se že izplača par mesecev presedeti v zaporu. A niso držali besede. Se danes me prevzame groza, če pomislim na vse to, kar se je zgodilo. Van der Lubeja so izročili krvniku, vsi ostali pa, ki so sodelovali pri požigu Državnega zbora, so drug za drugim izginili, čeprav so morah izvršiti svoje dejanje pod grožnjo smrti. Samo meni se je posrečilo priti preko meje in si tako oteti življenje. Izmed ostalih so ostali samo Rohm, Heines, Ernst in Nagel, toda tudi njih je 30. junija doletela usoda. Mislim, da je bil požig Državnega zbora glavni povod, da so jih brez sodbe poslali na I drugi svet,« Nihče pa ne ve, aH je to pismo doseglo Hmdenburga, ah je sploh prišlo v njegove roke. Pismo je bilo napisano in odposlano že pred 30. junijem in zdi se, da je igralo pri junijskih dogodkih važ- no vlogo. Iz okolice Hinoenourga nikdar ni bilo nič slišati o tem, da bi mu bila ta stvar znana in lahko se sklepa, da so Van der Lube, ki so ga zaradi požiga obsodili na smrt to pismo zajeli m odstranili, predno je moglo priti v Hmdenburgove roke. Razkritja Kruseja pa tudi v marsičem pojasnjujejo zadržanje Van der Lubeja za časa procesa v Ledpzig?u- Žalna svečanost na Dunaju Pred stotisočglavo množico sta govorila Sdraschnigg in Starhemberg in pozivala k boju zoper hitlerizem Dunaj, 9. avigu^ta. r- Na Hekle-mp-laczu se je vršMa včeraj žalna svečanost za po-kojrahn zveznim kancelarjeim dr. Dol&ttrs-som. ki se je je udeležilo okoli 100.000 lijorii. Pri tej pcaijki sta imeda zvezni kancelar dr- Schusdhinies in podkance»Iar knez Starhernoerg nagovore, v katerih sita nastopila zek) ostro proti nemškerrru narodnemu sociai zrrrra, obenem pa se z vsem poudarkom za vzela za neodvisnost Avstrije m za sodelovanje z vsemi ostalimi državami Z vezir*; kancelar da*. Schaschn jgrg je izvajal med drusrian: Premišljeno izvršeni in preračunana za vratini udarec v srce domovine je s cer povzročaj bodo rano, toda ni bal smrten. Z nazrragrjn, fca*enih osnovo ie tvora umor Do#hissa, se Avisttrija ne bo mogia ralkoi s^rHa«n*tL Zvezni kancelar je nato pozival vse k pameti in mirti in poodargaJ. da boce v+ada vsakomur, toda n*a56o»ve men j rt zaipeHjaniHn. pomifet roko v aora-vo. z onimi pa, ki knajo na vesti smrt kanceterja DoAlffussa, ne bo poznata mšni. Kancelar se je nato obroti tudi na delavstvo in nagJLa^L, da so vsi stanovi in po-kSjci priprevlieni z iij4mi sodelovati za svobodno akcijo in za svobodno Avstrijo. Za rrjwn je govwcI ktnez S^arnemfeerg, k-j je nag&ašaL da se vlada bori za dnh pravega avs-rrij-stva in za neodvisnost Avstrije. Vlada se bori zoper ono barbarstvo, k? ga hočejo Avstriji vsifoti z onstran meje. Dogodki 30. Varaja so zadostno pokazali, kafasna morafaa vrednost tega sistema bieuioui rja rasna* Nemčj-c. M©enja smo. da bomo roogfti s tom bojem odfočS-t! na usodo v Evropi- Odtočno moramo nastopit; proti temu, da skušajo z gotove strani progiasit- za vratne morđ-ce za junake in oonačrti njihova dela za šdeakia. To m idealizem, če se dajo sAo-rjftci pdačati za ziooMte. To ni moralni boi, temveč band dnivtvo najhujše vrste. Knez Starhemberg je nato zelo ostro obsodi! one inteLgente, ki menijo, da se morajo kot Avstrijci boriti ptroti avstrij-stvu, Prisiovšč-na a\ist(risjska dooroehišnost se bo zdaj ne-hada in avtrijsko prebivalstvo bo uvedlo metode, ki so onstran meje' v navadi že leto in daru H kortcu je pod^ancelar pozval ^se? naj se združijo, da bodo bra>m$i in carvali neodvisnoišt Afvstrsie in dokončali deio ro-kojmega dr. !>*!Wfrtr5isa. Vojna sodišča na dela Dunaj, 9. avgusta. AA. Iz Gradca poročajo, da je tamošnje vojno sodišče obsodilo šolskega upravitelja v Schwa.mrtxb-er-gu na Štajerskem Gragerja na dosmrtno ječo. Kazen »o mu poostrili $ tem, da bo moral vsako leto 25. julija prebiti v temni celici. Obsojen je zaradi veleizdaje. Mje-£ov sin, takisto nacionalni socialist, je padel 25 julija. V pričakovanju Papena Bering 9. avgusta, r. Berlinski listi beležijo vest o akreditiranju Papena na Dunaju v prav tesni obliki in brez vsakega komentarja Listi objavljajo samo še do-MJsko vest, da pričakujejo diplomatski in politični krogi Dunaja prihod Papena s posebno pozornostjo ter upajo splošno, da se bo sedaj napetost med Avstrijo in Nemčijo polagoma omilila. Novi poslanik Papen mora prispeti na Dunaj v najkrajšem času. »Počitnice so končane" Francoska vlada se pomeni začetek Pariz, 9. avg«*a- AA. ^Eioeteor« pri-občuje iajavo predsednfka francoske vtede I>oumejrgna. V njej pravi mod drugim: Prevzel sem upravo države pod izredno tež%i«L oko+nostma- Prevzel sem težko nalogo Je zato, da bi mogel svoji državi koristiti v tremriten, ko se j« nahajate v bodem Dotožaju- Naletel sem na popolnoma desongarrizirafn: državmi aparat- Zato ^cm ga moral preurediti, da bi mogel dobro Jeiovafc. Lahko vam rečem, da bom to čim prej .'zvedel. Znano pa md je todi. da f-ie nekateri ferog! o sedanji vladi, da rri CK) kazala hiean fcafcsraiii sadov na pod^oč- popoldne k valni taft, kl nove aktivnosti ki naconame obnove. Vede^ je treba, da ano do zdaj imeti relativne ma4o časa za osfcvaritev tega načrta in da je treba mnogo več truda m časa do končnega uspeha. Za ta uspeh ra sta. potrebna dva čkiGtefla: zaupanje in potnpJPenge. G- Doumengtfe je odpeto^aJ iz Toakm-se snoči o© Ti.30 ki prispe v Pariz danes ob 8.30. Poco*dme bo prexrrner-zne izrfava zastopnikom 5stov: Mojc počitnice so končane zda< nrjčnem zopet de-la^iL Pod m žn i ee: MARTBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon dt. 6&, podruZnica, uprave: K ocen ova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru Kki, Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani dt. 10.351. Pogajanja med rudarji in TPD Včeraj je bil dosežen sporazum tako, da se znižalo mezde za 3 %• TPD pa opusti dekategorizacljo kopačev Ljubljana, 9. avgusta. V r**ta so bila vfteraj pog*a.janja zastopnikov oblasti. TPD. rudarjev in delavskih zaupnikov, da se določijo novi plačilni pogoji trboveljskim rudarjem glede na sklep TTE*I>. da se rudarjem znižajo plače, kopači pa dekategorizirajo. Sestavljen je bil zapisnik, po katerem so bili dosežena naslednji rezu Kati: 1- S 15. avgustom 1934 stopijo v velja-■wo sftedeoe minimalne mezde: I. ka^egr>rija 37 Ettn, II. kat. 32.25. DT. kat. 27.75 Din. IV. kat. A. 23 Din, IV. B. 18.50 Din. Sedaj veljavne premijske in akordne postavke se znižajo za 3«J£. 2. Deputatni premog se od 1. oktobra daije določi za vse delavce, ki so ga bili doslej upravičeni prejemati tako. da dobe odtfej po 6 ton na leto. oni delavci, ki so đonile j prejemali polovico deputatnega premoga, pa po 3 tone. 3. TPD opusti osvoje zahtevo glede de-kategorizacije ter ostane tretja točka dosedanjega protokola z dne 27. julija 1931 v veJjavi. Ta dogovor se smatra kot del kolektivne pogodbe z dne 27. julija 1931 in ga bodo defiavski zastopniki. ki so prisostvovali pogajanjem, najkasneje do 15. avgusta 1334 podpisali, ce dobe od delavstva za to potrebno pooblastilo. * dede na včerajšnja pogajanja med TP*D in rudarji nam pošilja Nacijonalni afccijski odbor sa obrambo delavskih in riamešcenskih pravic naslednjo izjavo: Nacion-ahii akcijski odbor za obrambo delavskih in nameščenskih pravic ugotavlja erlede na poix>čila, ki so jih priobčili listi o snoraOTTnu m-erj TPD in rudarji, na-sied^n je : 1. Nacionalni akcijski odbor je zadnji trenutek zvedel, da se bodo vršila S. t. m. popokine ob 15. Tiri podajanja med TPT> in radarji zaradi "ureditve mezdineea spora. Zato se je oglasilo zastopstvo odbora, ob- srfojeee iz g«.: dr. Ce pudra Josipa, Juvana HndoMa, nar. poslanca Mravljeta Mite^j* m Struca Jakofr>a pri iag. Mo^nikn kot za- stor>niku ministra dr. UlmaDskeca m gen. ravnatelj« Skuhecu ter zahtevalo, da se podajanja brezpogojno odkrže za nekaj časa v svrho popolne razjasnitve položaja. Tako gen. direktor g. Sku#>ec kakor rudi zastopnik ministra sta izjavila, da je odložitev pogajanj nemogoča 2. TPD je o^ktoniJa zahtevo od-nik Vacionalnesra akcijakaga od'bora seje.. Zato se Nacionalni akcijski od^bor r«»govorov in pogajanj ni udeležil, marveč je le naroe.il svojemu Članu tov. Struou, da prisostvuje tem rarsrovororo samo kot. opazovalec, kar so vzeli zastopnik g. ministra za sume in rudnike in zastopniki TPD na znanje. Tov. Struc je bil hr**z vsakosra dm-srega mandata. 3. Ko so razgovori merj TPD in zastopniki delavstva — opar^ovalec našega odbora se jih n: udeleževal — dovedli do rezultata, ki je bil objavljen v listih, je zastopstvo TPD zahtpvair> tndi pristanete Nacionalnega akoijskega odbora Ker zarad' pozne ure ni bilo drugih elanov, sta dT Cepuder in Ju van izjavila, da sama ne moreta in nočeta dati no^e*ne izjavo, da pa bo Nacionalni akcijski odbor sporočil TPD svoje stališče do danes 9. t m. oib T* uri, kar je vsela TPD na znanje Zato ne more biti nobene ca govora o sporazumu, pri katerem je sodeloval nas Nacionalni akcijski '-»rfbor in ki bi bil za ta odbor obvezen O vsem nadaljnjem bo Nac-onaLni akcijski oabor obveščal prizadeto delavstvo Hi vso javnost potom časopisja in shodov Za Nacionalni akcijski odbor za obrambo delavskih in nameščenekih pravic: Dr. Cepuder Josip, predsednik — Juvao Rudolf, podpredsednik — dr. Kosti Janko, tajnik Neiirath pojde v Kini? Sedanji nemški poslanik v Rimu se je kompromitiral po svojih zvezali z Rintelenom — Za poslanika bo najbrže imenovan Neurath Pariz, 9, avgusta- AA. Rimski poročevalec »Matina« poroča Iz tamošnjih dobro poučenih krogov, da bo nemški poslanik Hassel moral zapostiti svoie mesto. Ta preokret je nastal zaradi tega, ker Je imel z bivšim avstrriskhn poslanikom v Rimu dr. R"m*e4eriom zelo tesne zveze, ki so ga v zvezi z zadnjimi dogodki v Avstriji kompromitirale. Italijanski Tisti so že prej p4-safi o teh zvezah med Hasselom in dr. Rintelenom in so izražali mnenje, da hi bflo dobro, če Hassel zapusti Rim. Itali-ianski dobro poučeni krogi govore, da hI ita njegovo mesto prišel sedanti ztinairH minister Neurath, ki je že bil poslanik v Rimu m ki je v italijanski prestolnici za-pnstil najlepše spomine. Verjetno ie, da bodo te izpremembe šele po plebiscitu dne 19. avgusta. Po plebiscitu bodo v nemški dlplomacfji s p loti znatne rzpremembe. Vzhodni pakt Poljska nvideva nevzdržnost svojega staliSča in se zopet približuje Franciji Pariz, 9. avgusta. AA. Dmv>r Doiifiissa In Hinoon-biirgova smrt sta odvrnili pozornost listov od diplomatskega dela, v «re*feiji in vzhodmi Evropi ^lede pakta o raodsobojad pomoči. >Petit JotimaU pravi v tej zvezi: ^Stali-Š6e Nern>čije bo velikega pomena. VMeiti Je, da se Berlin boji osamelosti in dopod-~kxrr, ki bi tnofcli postati končnf. Zato bo moraba neanž-ka vlada zavzeti jasno stal i-šoi? m n radno izjaviti, kaj misli o tem pakta. V Berlinn že pripravljajo novo rgrro z rarMHni interpretacijami in z zagonetnim' Japonski avtomobilski dnmping Zfei7fciT 9. avgusta, n. Japonska avtom o bilska industrija uvaža že nekaj časa velike količine svoj* novih avtomobilov s štirimi cilindri v kitajsko Mandžurijo, ni-sejemske kolonije in otočja na Tihem oceanu Japonski avtomobili imajo tako konkurenčne cene. da je uvoz ameriških in angleških avtomobilov v omenjene dežele docela onemogočen. Japonski avtomobili so po 1C.000 do 1Z000 Din. Zaradi tega novega japonskega dumpinga so ameriški tovarnarji sklenili pozvati washingtonsko vlado, naj nemudoma intervenira v Tokiju Kafifomi.fi grozi |>otres San Francisco. 9. avgusta, n. Kakor so ugotovili geologi, preti Kaliforniji potres. Tako je ameriški tajnik za finance Mor-genthau odredil prevoz 5.5 milijard dolar jev zlata, ki ga imajo Zedinjene države deponiraneg" v San Franciscu. v Denver Transport je bil danes izvršen s pomočio kolone oklopnih avtomobilov pod aaj-s*ro3r?im policijskim nadzorstvom. paradami. Poljaki zunanji minister je mislil, da bo s svojim potovanjem v baltske države pridobi] Estonsko Tam pa se je prepričal, da so se Estonska. Latviska fcn Litva dokončno opredelile za francoski načrt, ki jim bolj ustreza in ki ga toplo podpirajo tudi Sovjeti Zato je imel poljski znnanji minister Beek po povratku v Varšavo dol# razgovor s franooskirn poslanikom. Poučeni kro^i upajo, da se Ho Poljska zdaj približala francoskemu stališču. Pridno pa bo to doseženo, bo treha vem-darle še veliko dela Avtobus se zvrnil v reko Varšava, 9 avgusta, r. Na cesti med Bialistokom in Varšavo se je pripetila ne daleč od stare struge Buga strašna avtobusna katastrofa. Osebni avtobus se je iz neznanih vzrokov prevrnil v reko, pri čemer je našlo smrt 15 oseb. Šofer in dva potnika jo se s skoki rešili v zadnjem trenutku. Iz Varšave je prispel oddelek pionirjev, da bo poiskal trupla in potejjni^ avtobus iz struge. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2297.90—3309.26, Berlin 1324.58—1335.38. Bruselj 797.18 do 801.12. Curih 1108 35—1113.85. London 170.56—172.15. New York 335-2.72—33S0.98. Pariz 223.99—225.11, PraKa 14101—141^7. Trst 290.90—293.30 (premija 2S.5%). Av strijskj šillne v privatnem kliringu 8 do 8.10. INOZEMSKE BORZE Ourih. Pariz 20.21, London 15.4225. New York 305. Brusetj 71.9250, Milan 26.29. Madrid 41.8750. Amsterdam 2O7.32&0 Berlin 119.30, Daaaj 56.75, Praga ±2.73 Varfeva 57.90. BtdrsreetB *o*v Sera* 2. SLOVENSKI ffAROIK »• do vine raz*! a.-a: člen 48., odstavek 3. finančnega zakona s* leto 1334-36 a dne 28. marca t. 1. določa, <4a morajo vinogradniki zaAreti samorodni-ce do 1. marca 1935, sicer štora to obla-stva. Za bvo)o hišno uporabo »me kmetovalec zaoaaoo oodriat i đo največ 500 tr-aov. S tem členom finančnega zakona je sa-fcO dopolnjen že vedno veljaven čl. 23. ^Zakona o obnavljanju rn pospeševanju vl-BOgTadnićtva« z dw 80. decemora liti, ki »e-glasi: —- ^--- >Zaradi vzdrževanja nabifa ki na dostojni višini, ki ie neizogibno potrebno, da se 0 jaci* izvoz vin, se prepoveduje tako "po državnih in privatnih trsnicah, kakor tudi po vinogradih razmnoževanje Ln sajenje onih hibudov ameriške trte in hlbrldov hkvI ameriško in evropsko trto, ki rode neposro-j.no brez cepljenja. Izvzeti so samo 001 bibridi, za katere da dovoljuje ministrstvo za kmetijstvo. Vsako novo sajenje šmarnice in izabele je še vedno prepovedano »n se bo po zakonu strogo kaznovalo, ker nI prlneaet novi zakon v tem po g ledu nobene spremembe, pač pa strogo določbe, da ne šTne za prihodnje leto noben vinogradnik obdržati oo starih nasadov več kot 500 trsov samorodnic (šmarnice) za lastno h»4no ujSorabo. Kraljevska banska uprava bo v okviru proračunskih možnosti tudi letos podpirala matiranje šmarnice na sledeče načine: ' l. Dovoljevala bo za vsaka dva letos iz-kroena trf« samorodnk; v izrazito vinorodnih legah po en cepljen trs plemenitih sort iz banovinskih trsnic, ki so: v "Petrah (p. Lrm-buš), v Kapeli (P- "Slatina Radenci*, v D ranil j ah, v T^sk0vcU (p. Krško), v Kc-s.tanjcv.icu v Drašičib (p.. Metlika), na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru ter na Kmetijski soli na Grmutp. Novo mesto). V primeru, da bi zaloge trsja v navede- nih trsnicah ne aadostovale ta 6e bodo še na razpolago denarna sredstva, ae bo dal denarni priapevek a* nabavo trsja. od privatnih trenfrcarjev, ki imajo dovoljenje za t rsn »carstvo od ministrstva aa kmetijstvo. Najvišji priapevoic bo anašal 1 Din Po kosu. Zaradi omejenih sredstev ee ±»odo upoštevali le maojši vinogradniki v aiaoih gmotnih rasmerah. Prošnjo je kol kovati a Din 5-— ta jo predložiti obcinsUef trpravi s k u pifo" "8' pot rdltoffi; "itateTe naveđemn banovinskih t ranic, da je prosilec traje pr: nji narodU. Občinska uprava poda n« prošnji rzjavo o gmotnem stao j« pooaMca rn da-i i je položaj res izrazito vinoroden ter navede število trsov" Šmarnice, oziroma ~6sTaTTh "samorodTirc/ "ki jih namerava vino-gradniK zamenjati z žlahtno trto. Tako opremljeno prošnjo, pošlje občin« na pristojno »resko nadelatvo, ki bo preko svojih kmetijaklh referentov lecrr>tronraro v prošnjah ~navode.ne podatke rn prošnje odposlalo Aa kraljevsko baneko upravo v Ljubljani. 2. JV iajemnih primerih se bodo anofrie upoštevati tudi prošnje rz nevinorodnih krajev, h jer se bo dodeljevalo samo «a letos izkrčeno šmarnico odgovarjajoče število sadnih dreveeo, in eieer največ" *no drevesce za 50 izkrčenih trsov šmarnice. Po 15» februarju dospele prošnje se nO bodo upoštevale. Za vsak . uspešno precepljen trs Šmarnice v izrazito vinorodnih legah se bo dovoljevalo po Din 0.20 nagrade manjšim v inog rad nikom, ki žive v slalMh g»motnih razmerah. Prošnje je treba kolkovati z Din o.— ter jih vložiti do 20. ee^tetmora preko občinske uprave in sreskega nacel-stva. Občina poda slično izjavo kot v primeru pod l.f a to raaliko. da navede &te-viio letos uspešno .precepi jen i h trsov JinaT-nace in mest« ter število trsov, ki £h. je zamenjati z žlahtnimi trši. Kontrolo iarVe-de sresko načelstvo preko sreskoga Vme-tijskeata referenta Nevarna vlomilska družba pod ključem Kranjski orožniki so aretirali štiri vlomilce, ki so strahova« vso krajiško okolico Kranj, S. avgusta. Številne tatvine in vlomi v mestu in še bolj v okolici so zelo razburjale naše prebivalstvo. V zadnjem času je bilo v eni noči kar večkrat vlomljeno. Kranjskim orožnikom se je končno posrečilo priti na sled nevarni, dobro organizirani vlomilski družbi; zbirališče vseh članov je bilo na Primskovem. Vlomilci so bili Kari Kokalj, Luka Spruk, Stanko Kunotelj, Anton Anžur in indirektno Franc R., pri katerem «5 se vlomilci shajali in dobili preskrbo, navodila in pobudo. Kari Kokalj je 23-letni delavec brez posla in stalnega bivšftSca. Že tn leta je presedel po zaporih radi tatvin m vlomov. 15. maja so ga izpustili iz zapo-fov okrožnega sodišča v Ljubljani, kjer je bil zaprt celih 18 mesecev radi vlomov po ljubljanski okolici. Že v začetku julija pa so radcl je le, ker je bi! navezan na Franca R. na Primskovem ln so ga tovariši nagovarjali k temu. Luka Špruk je star 31 let, stanuje v Rodicah, kjer ima ženo in štiri otroke, med katerimi je najstarejši star 10 let. Bil je že štirikrat kaznovan radi tatvine. 4. julija je prišel iz ljubljanskih zaporov. Nekaj časa je bil potem doma, nato pa je šel v Kranj iskat dela. V ponedeljek 23. i*ulija se je seznanil z vlomilsko družbo v branju. Pravi, da so poleg že navedenih tatvin in vlomov hoteli vlomiti tudi pri gostilničarjih šmidu na Ga&teju in Draks- lerju na Laborah. . ^ ___ Vsa družba se je, kakor smo že omenili, sestajala pri Francu R. na Primskovem. rt. se je spoznal z Anžurjem že 1. 1912 v Vevčah, kjer je bil r papirnici zaposlen. Drugič sta se srečala 1. 1936 v mariborski moški kaznilnici. Vsi člani aretirane vlomilske družb« so sedaj na varnem. S to aretacijo so kranjski orožniki temeljito obračunali s tatovi in je sedaj upanje, da bo vsaj za nek^j časa mir. Verjetno je. da imajo vlomilci na vesti ^e druge grehe. Izlet v Rogaško Slatino Ljubljana, 9. avg-usta. Na prazmk — v sredo 15. t. ttl — bo v zdravilidcu RogaAka Slatina eftoveon* posvetitev novega gasilskega dotma, pod pokroviteljstvom bane. dravske banovine g. dr. Draga Maxusiča in g. knezoSkofa dr. Ivana Jožu Toma žica Na ta praanfk slatinskih gaa&cev, ki je združen z veliko ljudsko veselico, na kateri bo sodeloval tudi orkester ljubijajiske opere pod vodstvom dSričrezvta g. Antona Neffaba. vabijo ljubljanska radrjeka oddajna posrtaja, uredništvo radijske revije >Naš vale in Zveza za tujski promet (Putnik). Da bo obisk tega. slavja sfarirwkih gasilcev. Evestfh čuvarjev zdravilišča Rogaška Slatina, omogočen prav vsem radijskim naročnikom, njihovim mascem in prijateljem, arfanizrramd poseben iz!e*aii-ški vlak v RogaiSko Slatino. Izletniški vlak odpelje 10 minut pred 7. uro zjutraj z ljubljanskega glavnoga kolodvora in dospe v Roga&ko Slatino okrog: 10. ure dopoldne. Ustavljaj se bo samo na večjih vmesnih postajah do Celja. Izletniki se urMeže slavnostne mase In blagoslovitve dome, ogledajo si zdrervUi-š&e in njegove naprave. ob 13. url bo skupno kotilo v zdravlMkem bcrtehi >Sofe-cof, ob 15. pa velika ljudska, veselica na prostoru pred novim domom. Ob pot 19. bo skupna večerja, ob 19. uri pa odpstje vlak iz RogaSke Slatine in prtspe v LJubljano okrog 22.10. Cena izleta: Vožnja v RogaAtao Slatino in naeaj, prvovrsten obed *a vbc*stJm. ter dve juttni — **mo 99 tttn. V slučaju, da bi kdo ne reflektiral na hrano, ptaca sa vožnjo tja in nazaj Din 45. Prijavite se takoj — najkasneje pa do IS. t. m. v studhi ljubljanske radijske postaje. Brei-vveisova c. 54 ali pa v potriiSkth pisarnah >Putnika< f palača netxyUftnika in hotel Miklic — nasproti gl. kolodvora), kjer dobite še vse natančnejše informacije. Med vožnjo bomo priče prav pomembnega dogodka, v sforJovini nase radijske oddajna postaje. Tetmičfid vodje ljubljanske oddajne postaje, g. prof. Marij Oaaiia js skonstruiral prenosno oddajno postajo na kratke valove, s to oddajno postajo bo med voftBjo mogoče oddajati reportaOo vožnje, pa tudi kratke improvizacije, Id jih bodo zrnogit naši iSletniki — Vsekakor bo pomenila ta prva propagandna votnja v RogaJho Slatino v SVesL % poizkusno re- portažo iz drvečega viaka, velik korak na prej, ki zna — če se posreči — preorien': rati In aktuattsrratl program oddaj ljub ljanske postaje. Nate iskrena žeijs je da se tega propagandnega iaieta udeleži kar največ ra dijakih naročnikov, njihovih prijateljev ir znancev ter, da odkrijemo na tej vozni nove teJeote, ki še niso imeli možnosti, da bi nastopili pred mikrofonom. Zato vsi \ Rogaiko Slatino: Zopet nesreča v planinah V Kamu i iklh planinah ae ]e težje ponesrečil privatni — uradnik Izidor Grči* iz Beograda Kranj, 9. avgusta. V R«rrmTŽfrih planinah še je včeraj pripetila nesreča, katere žrtev je postal privatni uradnik Izidor Grčić iz Beo-graera, ki se je mudil na počitnicah v Laškem. Blizu Cojzove koče je padel pri iskanja nribovske palice v 20 m globok prepad in obležal nezavesten. Tu sta ga našla dva turista« ki sta poskrbela, da so ga takoj z reševalnim avtom prepeljali v ljubljansko bolnico. O nesreči srno zvedeli naslednje podrobnost:..: Med drugimi letovišcarji, ki so letos obiskali Laško, je bil tudi 57-letni privatni uradnik iz Beograda Izidor Grčič. Kot velik prijatelj planin je vedno hodil iz Laškega na daljše ali krajše ture, in sicer večinoma sam- Včeraj se je spet odpravil v Kamniške planine. V Cojzovi kbS. ee je inalo okrepčal in odpočil, nato pa je okrog 11. nadaljeval pot. Malo pod kodo je srečal uradnika tovarne Jugočeaka« v Kranju Dragotma Repica, ki je bil s svojo ženo na poti proti Cojaovi koči. Med razgovorom je Repič Grč46u omenil, da je izgubil hribovsko paKoo in ga prosil, da bi ob poti za njo malo pogledal. Grčič je to obljubil, na kar so se razšli. V Zrelu, približno 20 m globokem prepadu pod Cojzovo kočo je Grčič med skalovjem blizu poti res opazil Repioevo palico. Previdno se je jei spmlcati v prepad, ko mu je naen- Po 40 letih dela v pokoj Jesenice, 8. avgusta. Te dni stopi v pokoj g. G o run Ivan, v is Ji progo vna nadzornft drž. železnic rta Jesenicah. Z mwn odhada s toga odgovor-* nega mesta vzoren državni uradnik, dober Sef svowm podreienjm ter tiha in dobra chfša, ki je žjvel le za srvoi pokjic in svojo družino. Zarad: svoje pridmosti m vestnosti je napravil pri žeJeznaci zelo lepo karijero. Rojeoi je bil I. 1868. v Zalogu pri Postojni. V ždezniško s+užbo je vstopil l 1^94- kot progam, kasneje je nekaj let pisarniški skiga, L 1900 je postal progovra paznik, 1. 1903. nadzomk rjrogre. sedaj pa že- de V čas a rupravlja shiiJbo višjega pro-govnega nadzornika - }e*e«iškega železn-i-Škega olco^T^a. S»u4bova.l i 6 v Kranji5.ld 2ori, v Knittelfekrtt. sedaj pa je okrog 30 let na Jesenicah« kjer mo je bito zaupano odgovorno mesto višjega progrovnega nad-icomika na n*fveaji železmrški postaji v dravski banovini. V politiko nrtcolft ni akjtr\t>o posegal pač pa je bil vseskozi zaveden naprednjak, ki je vtzgajaJ svoje skw>ve v oa-pr^trne-m ddrm, da se z v&o ^rrterizroiostio udejst^.^ojo P^i Sokolu iti dragrh narodnih ter k4ittumjh organizacijah. Žeiicno vzornemu železirri^emu uradni-ko, zmačarnerrKi napredniaieu in dobrecnu družiTKskemu očeta, da bi u«oda ofcra-rcAa čfre^a m zdravega v krocu družine še mnoco let. da bi v miru rn sreči preživel jesen svojega življenja. V skupni krsti — v skupen grob Ljubljana, 9. av^usia. Presenetljiva novica, ki .se k raznesla v nedeHo dopoidne, da so našli iasstjc v znanem Brerzarjevem hrrezou nad GMtvcami v gosta dvoje ak>ve5kMi trupel ta da sta to trupii dveh mfladub zaljubljencev, zobo-teoTKJskegia praktikanta I>utana Je*cića in dujatonje Damice Faganelove, se je globoko dojmila pre#rK-aWtva. Lana v avgustu sta Mft v skupno smrt al vsi v tamostrji oko-Tid so se dobro soorrwrfafc. Ra
  • h poletnih večerin m hod;-tđ zamjena okrog, dokler nista l^lrcHa in jo ni zajela večna tema. Po rjreserrelirVveni odkritju domačih fantov v breznu so iav*U orožniki zadevo sodišču m Je v torek prisoeia do brezna komrsija. Pod vodstvorn orožaakov *o se po 13. spusti fantie po vrveh ponovno v brresno sn položrH v pripravljeno krsto ostanke obeh trupel. Okoii se je zbrala ve#ka množica domačinov in so ti ne Vrsto, ki so jo MtbiSi. jefi potekati s\-eže cvetje m zelenje. Krsto z zem^krm; ostan-KC Dušana in Hanice so nato prepeljali v mrtvašnico v Dravlje, kjer se je sinoči ob 18. vršil pogreb, ki gja je opravil m blagoslovi! trupli pravoslavrr prota z- Djordje Budšnir. Pokojni Jelčič ye bfl namreč pravoslavne vere, dočrm je bila Danica katoi'^ke. Naloga, da jo blafgosftovi. pa je prrpadla tudi zanjo pTavosh'a\^«TW (fethovrrfkti. Id zna. biti ŠToko^nkbnejš: v odlpnAŠčanfu ne-premf?Heni mtedhii . . - K rogirebu se je spet zbraJa v Dravijah vetfka množica domačine v kakor rudi pre-r*vate*va iz Si§ke, St Vida, Gline in Pod-ut*a pa tudi iz l4sut)liaae. Prota g. Budi-mir je opra vi J mofitve najprvo ob krsti v kapelic", nato pa se je raiZJvil spcevod do sveže rzkooanega groba na sredi pokopa-Kšča. Pogreba so f=e udeležiti rudi Sani regovoril projia g. Bo-cfcmi-r, proseč Boga, da se usmili obeh du<š. Ločsla sta se od sveta *n svojih v stam« grozne duševne razbičanosti, z zastrti m ro-gtedom na dogajanje in ralco jima bodi gren odpuščen . . . Nato je pokrita krsto čma zemba in 1'rudae, ki so se le počasi razhaHaii, so v pogovorih vodno znova pomilova^ usodo obeh mladih ž i vi j eno, ki ju je strta preve-ITka :m prerloboka ljubezen. Samo še danes Bernhard Kellermann wPredorM Filmsko veledelo, ki je zbudilo venko zanimanja. V glavnih vlogah Paul Hartmann, Atila HCrbiger, Gustav Grundgens. Danes ob 4., 7. in 9. zvečer. Najnižja vstopnina Din 4.50 in 6.50. Jutri REN M.\V\.VI«) v filmu velesenzacij »CRNA SMUT« ZVOČNI KINO »DVOR« Telefon 27-30 SPORT Lahkoatletsko državno prvenstvo Ljubi jarta, 9. avgusta. Jutri popoldne se prične v Zagrebu lahkoatletsko državno prvenstvo za po- edince. ki bo nekakšna generalna predre-vija nabiti moći za bližnje Balkanske igro, ki <*e prično že 26. t. m. Jutri bo tek na .tOOo m, kjer bodo imeli glavno besedo Ljubljančani. Z izjemo lanskega prvaka Adolfa Starmana in Krevsa. se je prijavila vsa dolgoprogaška elita. Prvak Starman je pri vojakih in se v Beogradu pripravlja za vojaške tekme xMale antante v Bukarešti, kamor bodo odpotovali že 14. t. m. in se zato državnega prvenstva ne bo mo£el udeležiti. Favorit za prvaka je Ilirijan Bru-čart, ki mu v odsotnosti Krevaa rrfkdo ne bo mogel ogrožati prvega mesta. Splošno se pričakuje, da bodo vsa prva mesta odnesli Slovenci, kajti tudi Maribor je pol-noštevilno zastopan. V soboto in nedeljo se bo tekmovanje nadaljevalo. Vse tekme bodo na sokolskem stadionu, da se tekrnovalci privadijo na tekahirje, ker bodo tukaj tudi Balkanske igre. Kozultati ne bodo tako dobri, kajti tekalisce je zaradi nastopa sokolake konjenice močno trpelo in ga navzlic vsemu prizadevanju do državnega prvenstva ne bodo mogi popolnoma urediti, upajo pa. da ^o do Balkarakih iger povsem v redu. Glede ne to bi bilo pač boljše, da bi ostalo pn prvotni odločitvi in bi imeli prvenstvo v Ljubljani. Seveda je sprememba vi. /€, PrcPoz^a in tehnično nemogoča, Nasi atleti veljajo za favorite na vseh progah od 100 pa do 10.000 metrov, mnogo izgledov imajo tadi v skokih, doći m so meti najmočnejša stran Zagrebčanov. Za naslov^ prvaka Jugoslavije je predpisan gotov minimum, ki bo najbrž v večini točk dosežen. V nekaterih panogah bo Slo težje, zlasti pa rta 300 m (23 sek.). v skoku v daljavo fnel i/ Celovca in Ct .HM iz Beljaka. I>«.ibu bo gotovo zelo na ieta in bo nudila /ares naftMlljsi spor:, .'rljave sprejema tajtlffttvu Mk »Ilirije-«. •liklosičeva 13 (tel _\>f^)). kjer se dobe :u i: vse informacije Ljlede dirke. KOLEDAR Danes.« Četrtek 9< avga-ta. JlBliiMUni Roman, Naaemir. DANAŠNIE PRrRKDfTV-E Kino Matica: Laini faldmaraal. Kino Dvor: Predor. Kino Šiška: Be^ v Nizzo" DC/IRNF LKKAKNE I>ane«: Mr Bohinec. Rimska četrta 24; dr» Kmet. T\"rševa cesta 41 in Leuntek. R p sijeva .cesta X. @xt$€>d mita Svmi te ntSš t.iko, da NI thi ia barikade vedno rodovitnejšu. Zdaj poči tus Mdaj tam, da sam ne \-cs. k.i j ima x\*ct pnd nn~ gami, vod .tmodnika ali ognjenik. Xah očetje in dedi so sicer tudi poznali poki*-nje, toda samo na brakttdah. ko ao streljali sme in /ajce. O barikadsh se v starih časih ljudem niti san juto ni, a mi smo jih od daleč že tnko vajeni, da ne smemo zameriti možu. ki ne pozna razlike med btokado in barikado. Ta razlika je na prvi pogled tako velika, da bi fo Liliko kar z roko otipal, v resnici je pa mnogo tna mil tako velika ni. kakor jc rmzllka med melanholičen in mnhagoničen ali elegon-ten in inteligenten, kar se tudi rado zama-n java. Na brakadah streljajo zajce, na ban-kadah pa ljudi. Toda med temi ljudmi in zajci je samo toliko razlike, da lahko ijudi streljajo vedno, zajcev pa ne. Zajci so to rej na bol j Sem. kakor so v primeri s človekom sploh vse živali, r//a, če bi *e prelevili v pse. Te dobre 'astrtrmH pa na žalost nimajo, ker so pitč zajci. Manifestacijski shod v Brežicah Jugoslavenska nacionalna stranka, sreski odbor Brežice, priredi v nedeljo 12. avgusta ob 10, uri do po1 dne v Brežicah javen manifestacijski zbor, na ka.terena bodo govorili naslednji mandatar ji s ta-ari k e: minister J3e met novic J-u-raj, ministerr n. r. dr. Krajner Albert, ininister n. r. Pucelj Ivan, narodni poslanci Marković Milorad, Cenkic Jrrraj. katoliški župnik iz Zlatara, Avramović Branko, pravoslavni prota, Šiftar Stjepan ina domača narodni poslanec Ivan Urok. Zbor bo ob vsakem vremenu. — Sreski odbor JXS Brežice. 350 letnica prihoda Hrvatov na Moravsko Ljubljana, 't. avgusta. I^tos poteoe $50 let« kar 6o na brem pred Turki prišli na južno Moravska Hrvatje, ki a© So daiiTtanos ohranili, eonrav na vee siraoii obkroženi oo, pokarati tamošnjim Hrvatom, da. jih v Jn>e:oslavlii ni-so pozabil tor da Be s tem poudari nji- hov-a prlpadnoet k &Iovaa»tvu. Moramo »e iTaroree aaveda-ti. da ao te va»i bilo prevrata v vitalni n^varnofeti ponOrnoe^ija ter >im je Bele ceškoslovaaka republika, ©opet oanogoćila »vobodoo naruaii>c. Zato o-piuno, da b6 bo čim večje šHevilo Jugoslovanov odzvalo prijaznemu vabihi prirediu^ljev ter s svojo prisotnostjo 0 J)otovaj&i veseloigra Vsa Ljubljana se bo zopet smejala! iz vojaškega življenja: *^ __ Lažni feidmaršal ELITNI KINO MATICA VLASTA BTJRIAN — RODA RODA — FEE MALTEN Telefon 2124 Danes in jutri, samo dva dni, ob 4., 7.15 tn 9.15. DNEVNE VESTI — \lagatrijem bivše poštne hranilnice na Dunaju! Ker vlagatelji hranilnih vlog in imetniki čekovnih računov pri bivši Poštni hranilnici na Dunaju še niso prejeli izplačanih svojih vlog, čeprav bi to na podlagi mednarodnih pogodb že bilo mogoče, se v Ljubljani ustanavlja .Društvo za zaščito interesov bivših vlagateljev Poštne hranilnice na Dunaju«, ki hoće z organizirano akcijo doseči čim prejšnje in ugodnejše izplačilo vlog. Da pa zamore to ustanavljajoče se društvo videti, da-li je med vlagatelji hranilnih vlog in imetniki čekovnih računov dovolj iriteresa za akcijo in da lahko s posameznimi' interesenti s*, pfl v zvezo, ko ncio pravila oblastveno odobrena, pozivlje pripravljalni odpor, naj v*M vlagatelji hranilnih vlOjr m imetniki e>.kovnih računov javijo in navedejo: 1. svoje ime in točen naslov; 2. višino vloge z navedbo, da-li je hranilna vloga *li vloga na čekovnem računu: 3. ali je bila hranilna vloga prijavljena v smislu razglasa iz leta 1H29 pri naši poštni hranilnici. Za stroške korespondence 5n druge sitroške n«! vsak priloži svoji prija-i toliko vredno?^ v znamkah, da odpade na vsakih J 00 k ion vloge 1 Din v znamkah, drugače njegove prijave pripravljalni odbor ne bo mogel upoštevati. Za pripravljalni odbor sprejema prijave društvo žandarmerijskih vpokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani. Prosimo vse časopise, da ponatisnejo ta poziv, ki je v interesu njihovih čitateljev. _ >-n\(. ^p<'(i:ir. T Split prispe prihodnji teden ekspedicija velikega ameriškega filmskega ' podjetja Fox-fi'm Corporation, ki je na turneji po Ju:o>!av;ji. Američani borjn filma-li vsa naša ^rSiliSca na Jadranu, naravne lepote, narodne no«^ in on^ftaje.. Tz Splita, kjer ostanejo del-; časflf, krenejo f Trogir. Omi?, k slapom reke Cetinje. v Makarsko, Hvar. KoTčulo Komižo Vis. Šibenik; k slapom Krke. v F.iograd na morir. THibrovnik, Mo^taT Boko Kotorsko in Budvo. V okolici Vrlike bedo fifmsU narodne noSe in narodne običaje, v Sfniu rradicionalue viteške igre AJke, v Boki Kotorski na?o mornarico, dolino Neretve od Most a rja do Jablani* e Jajce, okolico Prozora. Maglaja rn' Bogojna, Plitvička jezera in Ohrid. Ta f8m poide, pn v=em svetu. Dorascajoči mladini nudimo zjutraj čaši« o paravne »Franz Josefove« grenči-ce, ki dosega zaradi tega ,ker čisti kri, želodec in creva, pri dečkih in deklicah prav znamo uspehe. V otroških klinikah se uporablja Franz Joscfova« voda že pri malih, največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Prepovedan list in knjiga. N-ctranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši drŽavi v bočlzti na Poljskem Izhajajoč: list Freie PreSŠe« in na Punajni . izdano knjigo Kamila Morooattija -Gross-deatschland — GrosssuS1«^ rns4»e poti«, zvezek IS. Izdala Tiskovna radruffa v Ljubljani. CVna 35 IMn. Kot prvi letošnji zvezek zbirke ^Slovenske poti-, ki je namenjen izvirnim spisom domačih avtorjev, je pravkar t&Šel spis imiv. prof. dr. Alfreda, šerka :0 psihoanalizi«. Prvi S se nudi slovenskemu izobražencu prijetna prilika, da spozna sloveče, dasi sporne nauke dimajs»kega zdravnika Preu-da in njegovih učencev v kratkem, vendar pa dovolj temeljitem orisu slovenskega stroko najaka. Naš znani nevrolog in psihiater dr. feerko je podal na 88 straneh vsebino rsajvežnejših Spisov dr. Freuda in jo Strnil v smotreno urejeni pregled vseh pome mbnih teoremov psihoanalize. Kdor pozorno prečita ta spis. bo poučen o vseh bistvenih naukih psihoanalize brez po-sehn. ea truda bo spozna! nekatere naj-glob' ;e skrivnosti človeške narave, zlasti pa < »vekovega spolnega nagona, ki jih psih- anliza razlaga zelo zanimivo. Na tirani 88—115 pa najde čitatelj kritiko teb nauk v v kolikor so napačni in pretirani. Ta I r* tika razodeva pisca, ki iz lastne idr a ni^ke in znanstvene prakse dobro pozn : skrivnosti človečke duše, posebej še d. Revnost bolnega človeka. O psihoanalizi izhajajo v drugih Jezikih debele knjige in vsak izobraženec smatra za svojo dolžnost, da se pouci o >freudizmu«. Slovenskemu izobražencu je dr. šerko to močno o'aj*s.l. ko mu je pripravil knjigo, ki £a vzlic težki snovi in najbolj zamotanim problemom kar le mogoče pojudno uvaja v tc moderno medicinsko-dušeslovno strujo, k: je posebno zanimiva za pedagoge. _ Poznavanje psihoanalize je tem potrebne is>. ker se je razvila v sestav splošno kulturnih vprašanj v nekak nov svetovni in življenjski nazor, ki zanima somišljenika in nasprotnika, črtanje knjige olajšuj? -=mamek manj znanih tujk. Lično oprem!irno knjigo toplo priporočamo! — Soprog Tine Pa 11| era zahteva ločitev znkona. Operna pevka v Berlinu Erika VOH Telman je vložila pri okrožnem sodišču v Novem Sadu tožbo na ločitev r-akoca. Njen mož je operni pevec v Dres-denu Tino Patiera pristojen v Novi Sad. Žena utemeljuje svojo zahtevo s tem. da se mož ni odzval pozivu, da bi zopet živel skupno z njo Na moževo ime ne reflektira in ne zahteva nobenih alimentov. — Vreme Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 35. v Splitu 31, v Sarajevu 30. v Beogradu 28 v Mariboru 24.5, v Zagre- bu 24, v Ljubljani 22.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.8. temperatura je znašala 16. — Smrt pod vozom. 37-letni posestnikov sin. iz Dobrave št. 34 Miha Rabnlk je včeraj vozil s težko naloženim vozom. Nenadoma so se splašili konji. Babnik n: imel niti toliko časa. da bi sk<.x-il v stran. Padel je pod voz in mu je šlo kolo čez križ in deane roko. 1'mti mraku sn ea pripeljali v ljubljansko bolnico, pa je bila vsaka poattte zaman. Babnik je umrl. ne da bi se zavedel. — Oče ubil sina. V vas; PDnOTCti blizu Vn*nba j<- premožni knw! Mik*ta flazrbar v torek I Dpiem zaklal BVOje£a 24-letneea sina Milica. Oče in sin sta se že delj Časa prepirala zaradi csadnuse. Oče j«- gTdo ravnal s sinom. Tudi v torek sta se hudo sprla in stepla. Oče je pograbil not in navalil na srna, ki je začel bežati. Dohitel sa Je in zabodel v trebuh, da so mu izstopila ere-va. Fant >' imel še toliko moči, da je priletel do bližn.ieca brepa, kjer se je zgrudi! in kmalu izdihnil — 60-letni zaljubljenec oklal 35-letno zaročenko. KO-letni A m bi v/ Oblonšok v Zagrebu je hotel iz ljm. < ■ siminosti v torek zvečer zaklati svojo 35-letno ljubico Koren. Prvotno Korenova ni hotela ničesar slišati o poroki, ker ji jo pa Oblonšek grozil, se jo končno sprijaznila z usodo. Ko jo je pa v torek zvečer povabil k sebi na dom, se je izgovarjala, da je trudna in da mora domov. Oblonšku se je zdelo to sumljivo, vrnil se je v kavarno in našel Kore-novo znokiDi fantom. To sa je tako razburilo, da je potegnil iz žepa nož in zabodel Korenovo dvakrat v hrbet in prša Vsa okrva 1 jena se je zgrudila in prepeljali so jo na kliniko. Zdravniki dvomijo, da bi ostala živa. i_ Samomor trjr°v»kega potnika. Včeraj dopoldne si je končal v Novem Sadu življenje trgovski potnik Edmund Romaj, ki je bil preti leti še ugleden novosadski trgovec V smrt so ga pognale težke gmotne razmere. — Težko blagajne *o odkopall. V Mo-druški ulici v Zagrebu so odkopali včeraj 7jutra; 200 kg težko jekleno balgajno, ki je bila pred dvema letoma ukradena iz postnega urada na Kvaternikovem trgu. Blagajno sta ukradla zloglasna vlomilca Franjo Gene in Franjo Herceg, ki sla bila obsojena vsak na 20 let težke ječe. Iz LffiMfaae —lj Na naših eestah so vedno delavci. Zadnje čase .imajo posebno mnogo dela v zahodnem delu mesta, v ulicah ob Blei-vveisovi cesti. Zdaj zn'žujejo cestišče y Gregorčičevi ulici. Fundira jo tudi temelje s trdnejšim materijalom m hkrati prestavljajo cestne napeljave ter urejujejo hodnike, zato je cesta tako prekopana, da ni uporabna za promet. — Delajo še vedno tudi na Vrtači, kjer zdaj polagajo robnike za hodnik kjer ga še ni bilo. Tudi šubiče-va ulica nasproti policije je dobila ob tej priliki hodnik, ki je pa samo nasut s peskom. — Tvrševa cesta še zdaj ni »zdrava«. Kaže da jo bodo vseeno popravili te dni. Zdaj popravljalo tlak pred Bavarskim dvorom Tlak tam popravliajo menda že leto dni. kdove kolikokrat je bil že prekopan. Leto* so tudi x>ložili robnike za hodnik v spodnjem delu Tvrševe ceste do pokopališča, ko so tlakovali cesto. Cesta je zdaj nekaj časa že tlakovana, prekopan je pa še desni hodnik, ker v njem potojgalo kabel Pešci so že vajeni preskakovati jarke zato jih ne spravijo več Iz ravnotežja večno prekopani hodniki. Vendar so radovedni, kaj pride na vrsto, ko bb položen kabel. — Viiharjeva cesta je tudi končno cela ter prevozna v vsej dolžini. Stari del ceste ob železnici ie zaprt. Morda se bodo razširili na pridobljenem svetu železniški objekti. prostora, je nedvomno škoda, da bi ostal neizrabljen. Zdaj je ^zaplankan* z nemogočim plotom, ki na prav poseben način okrasi« okolico. Sploh je navlaka za glavnim kolodvorom poglavje zase. MWlli smo. da se bodo umazane in s.krpucane kolibe umaknile, ko bo zgrajena nova cesta, zdaj so pa samo bolj na očeh. —lj Re^ijerv-a ee**t« je letos precej pridobila z novima, modemi-na stanovanjakima hibama, ki sta zdaj že obljudeni. Obe hiši imata prijazna pročelja prijetne barve ter sta precej poživili prej nekoliko mračno okolico. Zdaj pa dobiva na Res-lievi cesti prijaznejše lice tudi učiteljišče, ki ga obnavljajo že nekaj tednov. Tudi učiteljišče barvajo s svetlo barvo. Svetle barve so primerne za Resijevo cesto, da jo pozive, ne pa zaradi tega. ker so v bližini tovarniški dimniki, ki neprestano bruhajo saje, n. pr. plinarna in elektrarna, kjer neprestano kurijo. Pozna se tudi. da je blizu železnica, zlasti v zgornjem delu ceste. —lj Serona za obnavljanje his se je poživila zdaj renovira jo več procelj. Včeraj so začeli postavljati oder tudi ob tako zvanem Filipovem dvorcu, trinadstropni hisi na vogalu Cankarjevega nabrežja in Stritarjeva ulice. Delo je prevzelo podjetje v-Oradidom-t. Pročelje je še dobro ohranjeno, le barva je motna ter umazana. —i j Avtobusni izlet priredi zopet SPD v.nedeljo 12. t. m. k Bohinjskemu jezeru do hotela »Zlatorog*. Odhod iz Ljubljane ob 4.15 v Tavčarjevi ulici nasproti kavarne Rvropa. povrate k od hotela ^Zlatorog« ob 19.30. S tem je omogočen poset Triglavskih jezer. Bogatina, koče na Vostfu. aH pa celodnevno bivanje ob Bohinjskem jezeru. Cena vožnji aa čJaoe SPX> 47 Din, za nečlane 55 Din, Vozovnice si morate preskrbeti v društveni pisarni SPD, palača Grafike na Masarykovi cesti najdaJje do sobote opoldne. Ako bo dovolj prijav, bosta vozila dva avtobusa. —lj Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih trpravi policije od 1. do 31. julija: 100 Dm, 10 Din. denarnica, v njej 100 Din in legitimacija na ime Kolone Anton, ( denarnica, v njej 150 do 153 Diu in listek | ( z naslovom Berger Marija, listnica, v njej 50 Din in legitimacija, glasooa ee na Ime Jakupovič Sina jI, denarnica a 146 Dm, v njej nefcaj ^slik in rasni dokumenti, glaseči se na ime Brodnik Ivan, denarnica s 150 Din, denarnica s 37 Din, ročna torbica, v njej denarnica z monogramom »P. J.« z 10 Din, 2 do 3 ključi in raznimi malenkostmi, ročna torbica, v njej robec, zr-calce in 5 ključa, ročna torbica, v njej 150 Din, ogledalce, robec in glavnik, denarnica iz gumija v obliki podkve s 47 Din, načrt nagrobnega spomenika z napisom »Repše*. navadmo nalivno pero, zlato nalivno pero 2 modrim marmoriraraim ročajem *Waterman«, 2 šolski »pričevali, eno gladeče se na ime škerl Pavel, drugo na ime Škerl Ada, českosl. potni Ht glaseč se na ime Sanvstr Jan, potna izkaznica, delavska knjižica, legitimacija in razna Pisma, vse glaseče se na ime Kristan Herman, poselska knjižica, glaseča se na ime Pižmoh Terezija, dekret o državljanstvu kraljevine Jugoslavije, izdan po sreskem uačelstvu v Ljubljani v letu 1933. glaseč s*.- na ime Gec Peter, legitimacija s sliko, izdana po Trgovski in obrtni zbornici, glaseča se na ime Potočnik Marko, delavska knjižica, glaseča se na ime Kajin Anton, knjiga Cerkveno pravo*, krstni list. domovinski list, družinska pola. vso slaseče ne na imo Rudolf Panijol, \vnmo dovolilo in legitimacija S sliko, glaseča se na ime Dolrov4č Alfred, ter bankovec za 10 avstr. šilingov, saobračajna knjižica z evid. štev. 2-2t'33-l. zlata damska za;>estna ura z zlato zapestnico, zlat uhan. želena žepna ura na zlat: zapestnici z dolgimi členki, zlata gapeetftiča z obesKom, pozlačena brosa na < nv*m traku, srebrna moška ura na srebrn; verižici, zlata damska zapestna ura, srebrna ženska zapestna ura, zlat uhan z 2 briljantoma, zlata obesek v obliki tri-kota. okrašen z S diamanti in z briljantom v sredini, zlata damska ovratna verižica s temnomodrim kamenčkom, očala, damsKa P*Deudrometrija« dr. Ant. Lev a kovica, aktovka, v njej kopalni plašč in razni damski efekti (najdena v Savi), dvoje očal v kuverti, na kateri je naslov Hr^sar Ivan, Moste, Predovičeva 22, delavska knjižic-a. dovoljenje za bivanje in zaposlenje, glaseče se na ime Mllanič Karel, listnica, v njej" želez, legitimacija, glaseča se na ime Grobler Blaž, žandarmerij-ski narednLk v pok., bel prt, prazna aktovka, telefonski aparat in 3 kopatne obleke. — V železniških vagonih so se našli tile predmeti: 5 palic, 34 dežnikov, 2^ klobukov. 7 čepic, 4 slamniki. 4 jopice, 4 plašči, pelerina, moSkS kapa, moški površnik, samovoziika. zavitek ovratnikov, zavitek čevljev. 3 zavitki perila, moški suknjič, otroška pelerina, otroške hlače, damska samoveznica, zavitek toplomerov, košara s perilom. 2 stara moška plašča, kolesarska svetiljka in zračna kolesna sesaljka. doza masti za parkete, steklen-ka kisa, tehtnica, ročna torbica i manjšo vsoto denarja, 1 oficirska kapa, zavitek, v njem stara jopica rjava baretka. ročni kovčeg s kruhom, površnik, prazna platnena tor-tba, prazna košara, železen stativ, par čevljev, 9 aktovk, zavitek knjig, knjiga, košara perila, 4 fotoaparati, douhle verižica, ročna torbica z legitimacijo, kolobar žice. Pol kg medu dežni plašč, cigaretna doza, kovčeg knjig in perila, damska ročna torbica, v njej nekaj gotovine, pasji nagobčnik, copate in kos mila, omot strgane vrvi, papirnata vreča moke, prazna kanta, kopalnp hlače, lesena kuhavnica. srebrna ura. nahrbtnik, brevir. sekira, kovčeg z ženskimi čevlji in kovčeg perila. Iz Trbovelj T^žka nesreča botoičarke. V torek zjutraj okrog 8. ure se je v službi te*ko ponesrečila bolničarka tukajšnje bolnice gdč. Lucija Geroar. Ko je nesla, iz prvega nadstropja ambulance bratovske skladni-ce perilo in obveze po stopnicah v pritličje, ji je na stopnicah spodrsnilo in je tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo v kolenu. Bila je prepeljana v novo bolnico. — Sodni uradni dnevi v avgusta. Uradni dnevi sreskega sodišča v Laškem bodo v Trbovljah v mesecu avgustu 11. in 25. _ Nevihta s točo. V torek okrog 16. ure so se pričeli zbirati nad Kumom temni oblaki, ki so napovedovali bližajočo se nevihto. Bližan* so se z veliko naglico Zasavju, zlasti pa rrvdarskh-n revirjem, že čez četrt ure se je vlite, nad Trbovljami in okolico silna ploha, med katero se je usula kot oreh debela toča. K sreči je padate toča le nekaj trenutkov, vendar je pa na vrtovih, sadju in polju napravila občutno škodo Nevihta 1e divjala nato preko Mrzlice proti Savinjski dolini. Tudi na cestah in potih je povzročila veliko škodo, ker so močno razo rana — Tečaj za kopunjenje se je vršil včeraj dopoldne v gostilni španc, popoldne pa na dvorišču gostilne Vol ker. Priredila in je tukajšnja Kmeteko nadaljevalna šola. Oba tečaja sta bila ixrechio dobro obiskana, zlasti rjopAldanski pri Volkerju, katerega je poaetflo okrog 40 našim gospodinj. Tečaja je vodil vodja Kmetsko nadet j evalne šole učitelj g. Omerzu, strokovni pmrk pa je dajal občinski veterinar g. Ralteo Dev. NaAe gospodinje so izrazile željo, naj bi se tečaji te vrste še ponovili, zato bo vodstvo Kmetske nadaljevalne šole njihovi Želji bržčas v kratkem usrodHo. Na bratca je mislil. — Mihec, aH te ni sram? Vso čokolado si pojedel, na bratca pa nisi nič mislil. — Seveda sem mfsin. teta. in baš zato sem brž pojedel čokolado. Podzemna katedrala v Olševi Dolga je lis m, ob začetku druge tretjine dolžine je široka 40 m, sicer je pa v vsej dolžini nekoliko ožja Ljubljana, 9. avgusta. Jtrfro pri Sv, Duhu pod Olševo. /.rak )e čist da so planine okrog in okru;* blizu, da bi posegel po njih, in blag ter krepilen. kot sam nebesi nektar. Vse je že pobarvano z jutranjo sinjino, ostrine skalovja so zaglajene in obzorje prehaja neopa^eno v nebo. A že se na zahodu prižigajo planine. Vrh Turske gore zažari Škrlatno. Srana je vijoličasta in iz ozadja stopajo na severozahodni strani Karavanke. Na Ojstrici so se razpršile zlate barve. Planjava pa zar-deva kot devica. Daleč na obzorju na jugovzhodu se ri$e konica Kuma. Raduha pa strmi nasproti Ojstrice v modri senci. Od trenutka do trenutka se spreminjajo barve, kot da skrit režiser prižiga reduktorje, končno pa zasijejo planine v cistern sjln-cu. Sv. Duh je še v senci 1930 m vieokč OlSeve. Visoko nad vasjo zija /.ijalka. pod njo sc pa spušča bel trak kot gorska r.ia: to je materijal, ki so ga izvozili iz jame. Izsipavajo ga. pred vhodom jame. Ker je zijalka v steni, se materijal vali daleč pod njo, več sto metrov globoko. NEPOZABNA POT K ZI.1ALKI. Od Sv. Duha je do zijalke se uro hoda. šc 450 m visoko. V začetku dr/i pot skozi gozd, ki zakriva razgled. Pp zmerni strmini pridemo čez pol ure do majhnih jas. Na levi je primitivna ograja iz grobega lesa, kakršne so za mejo na planinskih pašnikih, in vleče se naravnost navkreber. Na oni strani je gozd in ta je gozd. Višje, kier se začne drevje redčiti, je tudi na obeh straneh ograje enak teren. Toda na oni Strani je Avstrija. Težko razumeš, da je ta plot tako važen in da mora biti bavš tu cepljena zemlja na dvoje. Pot drži precej ča«:* I k ob meji. Tu in tam zagledaš mejnike. Ko prispemo povsem do mejnika, kjer lahko stopiš na mejo ter uživaš eksteritori jalnost, obstanemo in se ozremo nazaj, pmti zahodu. Bas na nekdanji štajersko-koroški nitji smo in pod nogami nam leži v-a Go renjska do Triglava. Očak Triglav, ki mora deliti najvišjo glavo med dve Jrž.iv, gleda čez Stol proti Olševi. Na seveiu kaže svoj hrbet, nazobčen kot žaga. Košuta, in pod njo leži koroška -Zemlja P'aninski koti. doline in planjave, planine in soteske — vse je tam tako podobno zemlji na tej strani pod Olševo. a vendar ie :pm Avstrija. Lepa, lepa je slovenska Kemija — spoznal dobro šele. ko poroinaš na Olševo. In Kamniške planine so najlepše z Olšc ve, kdor jih ni videl od tarn. ne pozna njihove lepote. Ko romaš od Sv Duha k Potočki zijalki. zavzet nad lepoto ki ti leži pod nogami, pozabiš celo. da gr&l v tako znamenito jamo. Nikdar pa ne boš pozabil krasne poti k Potočki zijalki Zadnji del poti je trasiral prof. Brodar; pot je krasno izpeljana. Prejšnja leta 50 morali hoditi zadnji del poti po avstrijskem ozemlju, ker na naši strani ni bilo poti. PODZEMNA KATEDRALA Nenadno stopimo pred ogromna odprtino zijalke. ki se je skrivala d jslej za pečmi. Čeprav lahko presodiš že gloSoko pod jamo. od Sv. Duha in iz Logarske doline, več kilometrov od zijalke, da je vhod ogromen, in četudi poznaš natančne dimenzije (30 m širine, okrog 15 m višine), vendar zavzet obstaneš pred veličastnim vhodom. Zijalka napravi na vsakega /e ob prvem pogledu silen vtis. Narava, arhitekt vseh dob, najsilnejši, večen stvarjalec. vsemogočen kipar. kaže tu človeku pravi obraz sile in lepote. Svodi valovitih oblik se bočijo nad odprtino, loki prehajajo drug v drugega, stropi se zlivajo v stene v zamotanih krivinah. Na svodih so arabeske, ki so jih stvorila tisočletja. Mraz veje iz zijalke kot iz mogočne, mračne katedralc. Pogled se izgublja nekje daleč v notranjosti, do kamor sega svetloba in zdi sc ti, da zijalka diha, da iz njenih sten govori življenje tisočletij. Na pragu podzemne katedrale smo, ki je v nji klila človeška kultura. Tu je človek začenjal borbo proti naravnim silam, tu v mraku in ob plapolanju zubljev pod visokim skalnatim svodom je polagal temelje kulture. Od skalnatih sten so odmevali udarci klesarja, ki je klesal kamenito orodje. Tu je obdeloval kože silnega jamskega medveda, to je bil nastanek oblačilne »industrije«. Pred jamo je nastala ploščad na nasipu izvoženega materijala. S ploščadi sc nudi najlepši razgled na Kamniške planine. Že nad 3000 m3 materijala so izvozili iz jame. Na dan ga izvozijo okrog 300 sa-mokolnic. Toda saj ne gre za samo izvažanje plasti, ki so se stvorile v zijalki v tisočletjih; šele, ko materijal natančno preiščejo, ga zvozijo iz zijalke. Pod odprtino zijalke je precej huda strmina, zato se materijal vali daleč navzdol. Nestrpno stopam v zijalko. Naprej od vhoda se še zijalka nekoliko razširi. Ob začetku druge tretjine dolžine je široka 411 m. sicer je pa v vsej dolžini nekoliko ožja. Dolga je 115 m. Jam takšnih dimenzij nimamo; čeprav so nekatere kraške jame silno globoke in dolge, vendar najbrž nobena izmed znanih nima tolikšne prostornine. Kraške jame in tudi druge zijalke pa sploh nimajo takšne oblike. Za Po-točko zijalko bi bilo ime jama povsem zgrešeno, saj ni v ničemer podobna jami ter njena tla ne padajo od vhoda. V ozadju se tla celo dvignejo, in sicer za okrog 15 m, torej približno za višino dvonadstropne hiše (s streho). To je podzemna katedrala, in sicer katedrala znanosti. V začetku ob stenah so tla še precej ravna, le v sredini leže ogromni skladi skal, ki so se odtrgale od stropa v pradav-nini. Strop se spušča k tlom v najrazličnejših lokih. Tu in tam Strle od sten balkoni in baldahini, niše ae vrste pri tleh v nepregledni vrsti, tu in tam so skoraj tako velike kot stranska cerkvena ladja. Svodi so tu in tam podobni šiljastim, gotskim obokom. Kmalu naprej od vhoda se strop zviša. Tam pa. kjer se zijalka razširi na 40 m. se bočijo sferični svodi nekam visoko kot pri mogočnih kupolah - v baročnih cerkvah. Na nekaterih krajih se strop nenadno dvigne strmo ter preide v galerijo. Zijalka ne sega v povsem ravni osi v Olševo, ampak v obliki črke S z majhnimi krivinami. Ko se začno tla zviševati, se ti zdi. da imaš pred seboj velik relief gorovja; skladi skal se kupičijo, kot da rasto. Tla se dvigajo strmo, da napraviš prav za prav pravo turo v podzemlju. In navzgor drži celo pot kot na pravo goro. Če se ne držiš poti, sc precej oznojiš pri plezanju, pa tu di pošteno oblatiš. Med skalami je mnoco luž. Od stropa neprestano kaplja, vendar ne povsod. Po deževju curlja voda mnogo bolj. Na nekaterih krajih le/i mehka siga ki bi bila najboljša malta, v debelih pla steh. Sorazmerno s tlemi se dviga strop, saj so se pač ogromni skladi skal odluščili od njega. Ob stenah so med skladi tesne in globoke razpoke. Morda bi kje s tež .t vo še zlezel napi'ej. Ni izključeno, da je pod zijalko še ena etaža, nekateri znaki govore za to. Nekatere rove so že preiskr* vali, a niso mogli daleč po njih naprej. Najbolj verjetno je, da drži do druge jame rov ob desni steni blizu vhoda. Nekaj metrov globOJJtO se spušča navpično. Tesen je kot kamin, da moraš biti precej suh. če hočeš zlesti vanj. Nameravali £0 ga pre iskati še letus. Najprej navzdol je zasut, vendar z drobnejšim kamenjem, ki bi ga lahko spravili na dan. Zijalka ima tudi kapnike, zlasti dakv v notranjosti, toda moraš imeti močno sveriljko, da si jih lahko dobro ogled »s. kajti strop jc zelo visok. Ob močni, električni razsvetljavi bi se šele odkrila prava lepota mogočnih stropov in kapnikov, ki se skrivajo v večni temi. Ogromne površine sten so zasijane. Tu in tam je siga še tekoča ali mehka kot malta. Svodi se spuščajo ter dvigajo v različnih legah, zato se tudi tvorijo plasti sige v najrazličnejših oblikah. Na nekaterih krajih so skale prevlečene s sigo tako. da so podobne korai nim čerem. Zijalka pa ni lepa le zaradi svoje na ravne arhitekture ter kapnikov. Zaradi čudovitih krivin sten se svetloba v zijalki razpr.suje, lomi ter odbija: po stenah sc razlivajo mavrično barve. Sploh jo zijalka polna čudes. Najkrasnejše, kar lahko kdaj vidiš v življenju, pa je nepregleden gozd ledenih stalagmitov pozimi. Zdi se ti, da si prišel v pravljično kraljestvo. Ledeni kristali žare. bleste, barve se razkošno sip-ljcjo ter prelivajo, ko posije popoldne solnce v zijalko. Ledeni kapniki so čudovitih oblik. Največ jih je oblike narobe obrnjenega stožca; stoje na konicah, končujejo se pa v kroglo. Stoje tako gosto, da ne moreš skozi, ne da bi jih podira!. Ob levi steni, okrog 30 m v notranjost zijalke, je zdaj na delu prof. Brodar. Poglejmo še, kako raziskujejo tla zijalke! S. (Dalje.) Tatvine na škodo KID Jesenice, S. avgusta. Po Jesenicah m okolici krožijo zadnje dni prav gorostasne veati v talvinah. ki so se vršile v tovarnah KID na Jesenicah in ki so bile nedavno odkrite zgolj po naključju. Govori se. da je vredno ukradeno blago več milijonov in da je vodstvo tovarne najelo najbolj spretne detektive, da so prišli tatvinam nia sled. Dopisnik našega lista se je obrnil na merodajno mesto po informacije in zvedel, da gre za tatvine, s katerimi je bUa KID oškodovana za precejšnje vrednosti, toda o milajVrnadci &ko-di seveda ni govora. Nekaj nepoštenih u&užbencev podjetja, ki so bili zaposleni v raznih sikla/ttsclh, je kradlo raznovrstno blago, ki so ga ta/bo- vi sami ali po svojih prijateljih skrivaj spravljali iz tovarne in to enostavno po indusitrijskem tiru na jeaeaiisko postajo v prekladal išče, odkoder so ga v ugodnih trenutkih, ne da bi železniško oaobje za to vedelo ali kaj opazilo — odnejri pomaga/-1 tatov in ga pozneje na Jesenicah in v okolici spravljali v denar. Nizke cene ukradenega blaga so zapel jaje tudi nekaj neprevidnih obrtnikov, da so to biago kjpo-vali in bodo imeli zaradi tega škodo In sitnosti pri sodišču. Preiskavo vodi komandir jeseniške orožniške stanice g. Jovan Vrbljanac zelo spretno in so po njegovi zaslugi skoro vse tatvine že pojasnjene. Neumljivo je oe so iazmeroma zelo dobro plačani usiuž 1 esnei podjetja tako brezvestno izkonščad svoj položaj tn s tem spravili svoje družine v veliko revščino in neprijetnosti Nesrečne dru 5» ne zasluzijo pr^a.aaša-nie in obzir s straol meščanov. V afero je zapleteno skupaj 14 oseb, ki ae bodo morale zagovarjati paed sodiščem. Najbolj prizadeti bodo uslužbenci podjetja, ki so po večini družinski očetje, ker bodo izgubili službo in kruh in ga bodo drugod zelo težko naMi. Iz Laškega — Nedeljski dogodki. SK Laško je pri-redil v nedeljo svoj športni dan s Štafet-nim tekom in nogometno tekmo. V štafet ni tekmi 30 zmagali iarven konkurence Celjani, dočim je zmagalo v tekmi za prehodni pokal Laško. Ravno tako je tudi v nogometni tekmi z zagrebškim trgovakim SK zmagalo moštvo SK Laško s 6:0. Vzrok poraza Zagrebčanov je bil očavidne v nepoznavanju terena in pa nedisponira-nost njihovega vratarja, ki je prav v začetku igre močno padel, kar mu je vzelo potrebno gibčnost. Pred to tekmo je bila šaljiva tekma med suhimi in debelima. Pri debelih je bil vratar znani akrobat , Cika. Sava*, ki je vzbujal med občinstvom salve srmeha s svojim nesportnim sportom. Tekmam je sdediJa ljudska veselica, pri kateri so prišli tudi nešportniki na svoj račun. — Tudi na zagrebškem Sokoiskem zletu je bilo Laško r 25 Sokoli častno zastopano. — Veliko nesportnikov pa je pohitelo ta dan v Svetino, kjer je bilo pro-šcenje * M arije snežne«, kjer so bih* gotovo deležni duševne in telesne utehe prijatelji planin, vračajoči se preko Celjske koce, pa še tudi planinskih čarov. — Naknadni nabori 2» mladeniče, Id se rednih naborov niao mogli udeležiti, bodo 16. avgusta v Celju. Pravo veselje. — Za god bi ti rad pripravil veselje, pa moram prej vprašati gospoda učitelja, kako ti kaj gre v šoli. — Cc .riki hočeš napraviti pravo ve-se4je, ne hodi h gospoda učitelju. Podjeten mož. — AH pogrešaš kaj v svojem zakonu? — vpraša dekle svojo rjriiateliico — Da, svojega moža. Stran 4. SLOVENSKI NAROD«, dne 9. avgusta ldS4 Jtšm. |7Q Ponson du Terrail: 92 Lepa Židovka Roman — Kaj moremo za to, saj nismo mi krivi, kapitan. Srečali smo drugo patruljo, ki je nas napadla od strani, da smo komaj odnesli pete. — tla, torej hite za nami tudi že vojaki, — je zamrmrai Clodion srdito. In res so se pojavili v naslednjem hipu na obeh koncih ozke ulice vojaki v dveh gostih vrstah. Gaskonci so junaško potegnili meče, ženski sta se pa začeli tresti za komaj priborjeno svobodo. — Ohranite mirno kri, — jih je vzpodbujal Jean de Cadillac — Le mirno. Raoul de Blossac začnite se pogajati s častnikom, ki se nam bliža od one strani, jaz pa poskusim zadržati časumka na tej strani. Komaj je poglavar bandjtov izpre-govoril te J>esede, so se odiprla težka masivna vrata, pred katerimi so se bili ustavili begunci, in na pragu se je pojavila zastrta žena, držeča s prekri-žajiirrri rokami na prsih bogato vezen molitvenik. — Bog blagoslovi to pobožno ženo, — je zaklical Jean de Cadillac — Kaj je? Zakaj? je vprašal Raoui. Ne da bi odgovoril, je sikočil poglavar bandi tov na desno in na levo, kakor ovčar je potisnil .begunce skozi odfc>nta vrata, potem je pa stopil z zastrto ženo za njimi in končno so se težka vrata zaprla pred nosom presenečenih vojakov. XXII. REŠENI V SKRIVNOSTNI HIŠI — Zdaj. — je dejal Jean de Cadillac minno, — pa lahko prirede prijazni vojaki našima damama serenado, če jih je volja. Tu smo na varnem in lahfeo jib borno poslušali. — Samo če nam ne bodo pokvarila glasbenega u-židka ta prevelika vrata, skozi katera ne bodo mogli zvoki godbe do nas. — Res, — ie pritrdil Hean de Cadillac ogledujoč mogočna vrata. — To je prava trdnjava, da jo je veselje pogledati. — Ce so bila gazska vrata tudi tako debela in močna, — je pripomnil Clodion. — se pa prav nič ne čudim Samsonovi slavi. — Saj to so prava trdnjavska vrata. Edino, kar jim manjka, je most na verigah pred njimi in jarek z vodo. Ta čas sta Raoirl in Coarasse stopila k dami. ki se je bila tako. nepričakovano pojavila. —r Gospa. — je dejal Raoul, — oprostite nam, da smo tako nepričakovano, vdrli v vašo hišo. toda drugega Izhoda nismo imeli. Dama je še ve-dno molče stala pred njiTrri in nič ni kazalo, da bi hotela odgovoriti. — Tu je šlo za rešitev nesrečnega dekleta in štirih nedolžnih gaskonskih plemjčev, ki jim je bila sreča mila. da so ponoči pobegnili iz ječe, ko se je ljudstvo uprlo. Zastrta žena se ni ganila in nobena besedica rri prišla iz njenih ust- — Tristo vragov, — je zamrmrai Raoul. — ta ženska je nema ali gluha. Morda ie pa gluhonema. — Odprite! V imenu kral-ja odprite! — je kričal zunai častnik, ki ga je bil Jean de Cadillac tako imenitno speljal na led. Jean de Cadillac mu je odgovoril samo z zaničljivim nasmehom. Ta čas je potegnil Clodion Coa-rassa za rokav in mu zašepetal na uho: — Oprostita, dragi Coarosse in vi gospodična de Saint-tiermine, da vaju motim v prijetnem pogovoru, tako naravnem po štiri leta trajajoči ločitvi, čije krutost in težo sem čutil na lastni koži, toda zdi se mi, da smo ušli eni nevarnosti in zašli v drugo, še mnogo večjo. — Odprite! Odprite! — so kričali zunaj vojaki. — Odprite, ali pa razbijemo vrata. — Kar razbijte jih* fantje, če morete, — jam je odgovoril Jean de Ga- diflac — O kakšni nevarnosti govorite? je vprašal Coarasse. — Ozri se okrog, — rrra je dejal Clodion. Coarasse se je ozrl naokrog in v svoje veliko začudenje opazil, da debelo zidovje ne kaže niti sledu po vhodu razen velikih, na ulico vodecMh vrat. — Prav praviš, — je potrdil Coarasse. Raoul se je obrnil na Jeana de Cadillac da bi zvedel, kam jih je zaneslo čudno naključje. — Kam si nas pa privedel, grom-Ska strela? — ga je vprašal. Tudi poglavar banditov se je začudeno oziral. Okrog in okrog je stal visok debel zid in nikjer ni bilo videti nobenega izhoda. — Hm, gospodje, — je zmajal z glavo, — našel sem odprta vrata, potisnil sem vas skozi n-ie, toda seda i vidim, da nisem storil prav. — V pasti smo, — je menil Coarasse. — Ni mogoče, — je odgovoril Raoul. — Mojster Jean, pobožna žena je pnšla skozi ta vrata, je-li? — Da. Saj jih je sama odprla. — Potem takem pa ta žena ni pobožna, — je odgovoril Coarasse. ki je bil postal v trdnjavi Ha filozof. — Kaj hočeš reči s tem? — je vprašal Raoul. — S tem hočem reči... toda, kdo je prav za prav ta žena? — Tam-le stoji, — je odgovoril Jean de Cadillac. Po teh besedah so se vsi obrnili na čmo oblečeno in zastrto ženo. Coarasse je stopil k nji in zamrmrai: — Žena z zastrtim obrazom! Gotovo ve, zakaj tako slkrbno skriva svod obraz. — Res je, — je pritrdil Raoul. — Žena z zastrtim obrazom, to diši po skrivnosti. t — Oprostite, gospa, — je nagovoril Coarasse neznanko, — potolažite mojo upravičeno radovednost. Stopili ste iz te hiše, ko je nas naključje privedlo pred vrata. 2ena ni odgovorila. Coarasse je nadaljevan — Gospa, plemiči smo in zeJo bi nas bolelo, če bi morali prekršiti ga-lantnost napram ženski, toda opozoriti vas moram, da smo prišli snoči iz ječe, kjer smo štiri leta po nedolžnem sedeli in da smo vsi trdno odločeni braniti tako težko priborjeno svobodo. Na te Coarassove besede je neznanka komaj vidno skomignila z rameni in p oki mala z glavo. — Odločeni smo kljubovati vsaki nevarnosti. — je nadaljeval Coarasse, — in to boste gotovo sami razumeli, gospa. Ce torei nočete ostati neznani, kar vam je po vseh znakih sodeč zelo pri srcu, morate odgovoriti na naša vprašanja. — Kaj bi pa radi zvedeli od mene? — je vprašala zastrta žena z zamornim glasom. — Ali ni iz tega vodnjaka nobenega izhoda? — je vprašal Coarasse. — Je. — Ali ga poznate? — Da. Vsi so si globoko oddahnili. Ta čas je pa zunaj hruše in trušč vojakov za hip utihnil, ne da bi begunci vedeti, kaj to pomeni. — No, gospa, — je nadaljeval Coarasse. — najprej sprejimite prisrčno zahvalo za odgovor. S častno besedo vam jamčim, da hočem čuvati tajno, ki jo tako skrbno skrivate pred nami. Ali nam pokažete izhod, ki ste o njem govorili? — Ne! Coarasse je mislil, da je slabo slišal, in zato je ponovil svoje vprašanje. — Ne! — je vzkliknila neznanka odločno. . Begunci in banditi so se presenečeno spogledali. — Nočete nam povedati, kje je izhod? — je vzkliknil Clodion. — Zakaj pa ne? Kdo bo zmagal na Daljnem vzhodu? Zanimiva sodba ameriškega vojaškega strokovnjaka o bodoči rusko-japonski vojni Včeraj smo poročali, kakšno je mnenje nemškega vojaškega strokovnjaka o položaju na Daljnem vzhodu, danes pa poglejmo, kaj pravi ameriški strokovnjak o bodoči rusko-japonski vojni. Bivši vojaški ataše Zedinjenih držav na Kitajskem Betrs, ki je proučil možnost vojne med Japonsko in Sovjetsko Rusijo, priobčuje v *Foreign Affiair« zanimivo sodbo o razvoju te gigantske borbe dveh svetov za nadvlado na Daljnem vzhodu. Betts meni, da bo tudi zdaj začela vojna Japonska z napadom, kakor leta 1904, v povsem nepričakovanem trenutku, dočim bo poskušala Rusija izogniti se vojni. Na eni strani izpopolnjuje Ruski a svojo armado in hoče zgraditi bazo vojne industrije v notranjosti, na drugi strani pa noče oborožiti proti sebi svetovnega javnega mnenja. Borba se razvije na kopnem, kajti v Tihem oceanu ie japonska nadvlada izven vsakega dvoma. Po Bert-sovem rrmen.ni se prične vojna z letalskem napadom Japonske, ki bo blokirala Vladivostok in vdrla v vzhodno Sibirijo. Obenem bodo Japonci osredotočili vso svojo vojsko na obali vzhodne Sibirije. Pod sovražnim pritiskom se umakne sovjetska vojska v dve operaciiski bazi — v Vladivostok in Zabaikal. Vladivostok a in vzhodne Sibirije Rusija ne bo mogla braniti, kaiti japonska voj-sika bo lahko porušila železniško zvezo vizhodJno ob Baikala. Japonci imajo namreč v Mandžukuu zelo dobro razvito železniško omrežje. Ce se polaste Japonci sibirske železnice, se bodo morali Rusi v VI adi v ost oku vdati, čim bodo porabili vse strelivo. Sele potem pride po Bettsovem mnenju do bitke ob Bajkam In ta bo odločilna. Razvila se bo približno Šest mesecev po začetku vojne. Japonci bodo lahko postavili 750.000 mož proti 400.000 mož broječi rdeči armada. Na-k>ga Japoncev bo premagati zelo močne utrdlbe ob vznožju Bajkala. Borba se bo močno razlikovala od bitk med svetovno vojno. Bojišče bo puščava, kjer je malo mest in industrijskih podjetij, v boj bodo posegli najmodernejši tehntični pripomočki. Odločilo ne bo Stroge kazni v Minilo je baš sto let. kar je bila odpravljena posebna kazen obešanja v verigah. Ta kazen je bila priljubljena v Angliji že v začetku srednjega veka. Obstojala je v tem, da so trupla obešencev pritrdili na vešalih z verigo in visela so tako dolgo, da so razpadla. Ali pa so žive zločince v svarilo vsemu prebivalstvu uklenjene prikovali blizu kraja, kjer so storili zločin. V avgustu 1381 se je angleški kralj razjezil, ker so trupla obešencev takoj zakopavali, in izdal je povelje vsem sodiščem v .Angliji, po katerem mu je vsak predsednik sodišča z lastno glavo jamči L da bodo trupla obešencev s posebnimi verigami pritrjena k veša-lom in da ostanejo tam taiko dolgo, »dokler poedini deli trupla ne odpadejo«. In to kraljevo povelje je veljalo še pred sto leti. »Leta 1537,« piše Norfolk, »je bil sir Roben Constable zaradi veleizdaje prikovan na vrata v Berveley v Hulhi in sicer tako dobro, da bodo njegove kosti tam še čez 100 let.« — 6. aprila 1637 je bil zaradi roparskega umora obsojen in živ pokopan Mac Gregor iz Durhama. Zločinec je ostal živ 60 dni, kasti pozneje se je izkazalo, da mu je vsako noč nosila jesti njegova ljubica. Sodišče jo je zaprlo, za kazen je pa dalo postaviti pred obsojenca najboljša jedila, ki jih pa seveda ni mogel doseči. Nesrečnež je umiral od lakote in žeje, čeprav je imel pred seboj najboljše PLAKATE TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE SREČKE, KNJIGE I. T. D. ENOBARVNI IN VEČ. BARVNI TISK, PISMA, RAZGLEDNICE, SLIKE. OSMRTNICE, OVITKE, JEDILNE LISTE, CENIKE, VIZITKE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA H 5 (O e s KATA! OCE Difaške sobe oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda 0-50 para. PUMPARCE modne hlače, najboljši nakup. A. PRESKER, L*TITJLJAJVA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T DVOSOBNO STANOVANJE v mestu isce miren zakonski par brez otrok. — Vselitev 1. oktobra t_ 1. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Zanesljiv plačnik 2498«. ENOSOBNO STANOVANJE oddam takoj. — Kamniška in ^tadionska 20. 2518 RADI SELITVE PRODAM v bližnji ljubljanski okolici lepo novo enodružinsko niso z vsemi pritiklinami in velikim vrtom do 900 km2. Vselitev nožna takoj, gotovine potrebno 25 000 Din, ostalo prevzem hipoteke. — Resne ponudbe pod »Izredna prilika 2519« na upravo >Slov. Naroda«. A. C rSkalni kleti« prijateljsko nogometno tekmo s ćlani celjske gasilske čete. —c Nedeljski nogomet, v nedeljo 12. t. m. ob 17J.5 se bo pričela na Glaziji zanimiva prijateljska nogometna tekma med SK Železničarjem iz Maribora in SK Celjem —c Zborovanje brezposelnih v Konjicah- V nedeljo 12. t. m ob 9. dopoldne bo pa-iredilo društvo >Delo in eksistenca« v gasilskem domu v Konjicah zborovanje brezposelnih in zaposlenih ročnih in umskih delavcev Iz Kranja — Uspehi naših strelcev v Zagrebu. Na vsesJovanskih sokolskih strelskih tekmah, ki so se vršile ob priliki sokolskega zle ta v Zagrebu, so dosegli naši strelci lepe uspehe, za katere jim moramo čestitati. Vojaški referent br. Hm ko L^ičniskar je dobil četrto nagrado in s tem veliko srebrno medaljo. Br. Ivan Derča in Avgust Smole pa sta dobila mali srebrna medalji pri streljanju z malokalibrsko puško- Darila jim je izročil *m vojaškem strelišču v Maksimiru rninister za telesno vzgojo g. dr. Andjelinovič. — Zanimanje za nedeljsko prireditev na Jezerskem. V nedeljo popoldne bodo fiimaii letovišče Jezersko. Ob tej priliki bo pri Stularju velika planinska veselica. Prijavilo se je že mnogo narodnih noš. Ker bo znižana voznina z avtobusom, bo uspeh prireditve gotovo velik. — Otvoritev strelišča v Preddvoru. V nedeljo je otvorila Strelska družina, v Preddvoru svoje srtreliSce. Ves dan se je vršilo nagradno tekmovanje v streljanju. Prireditve sta se udeležila tudi sreski načelnik g. dr, Ogrin in banovinski svetnik g. Deteta., ki je bil pokrovitelj otvoritve. ^jrejoje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo«: Prao Jezerse*. — Za upravo tn inaeratni del usta: Oton CnnatoL - Vsi v Ljubljani