Leto LXVn., št. 280 LJubljana, sreda ČL decembra I934 Cena LOvENSKI tanaj* f»ai dan popoldne, itrrsr-m^ nedelje in praznike. — Inseratt dO 50 petit rr«t m Din 2... do 10O mt a Din 2-50, od 100 do 300 »rat a E>tn 3.-, večji inserati petit mta Din 4... Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. ,_ >Slovenski Narod< reUt mesečno » Jugoslaviji DlD 12.-, za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO f» CTFRA VNIBTVO LJUBLJANA, Knafljeva aUea it. S Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 ta 3123 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MSSTO. cjuoijanaaa cwu telefon Št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica X. telefon it. 6& podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon ftt- 190. — JESENICE. Ob kolodvora 101 Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. Zmaga pravice v Ženevi Po ženevski resoluciji se more Madžarska pozvati vsak čas na odgovor, če ne bo izvršila sankcij proti krivcem marsejskega atentata Ženeva, 12. decembra. Po sklepu, s katerim je svet Društva narodov proglasil madžarske oblasti za krive pri organiziranju teroristične akcije proti Jugoslaviji in marsejskega zlo* čina, je splošno mnenje v Ženevi, da je jugoslovenska delegacija dosegla uspeli. kakršnega dobri poznavalci Društva narodov niti od daleč niso pričakovali. V tukajšnjem tisku in v krogih mnogih delegacij se kljub pre* cejšnji obzirnosti napram Madžarom smatra zmaga jugoslovenske teze kot edinstven primer v zgodovini Društ* va narodov. Kot glavne pogoje, ki so dovedli do tega sklepa, smatrajo te* meljito argumentacijo ter spretno taktiko in manevriranje s solidnimi dokazi. Tudi v krosih madžarske in italijanske delegacije niso včeraj pri* krivali, da so bitko izgubili in da se nahaja sedaj Madžarska v tako težav* nem položaju, v kakršnem doslej še nikdar ni bila. Ne glede na splošno prepričanje svetovne javnosti, da so Madžari pripravljali s svojega ozem* lja teroristične zločine proti Jugosla« vi ji in da so njihove oblasti sodelova* le pri organizaciji marsejskega zloči-na, se smatra dejstvo, ker so glasova* li za resolucijo sveta Društva naro* dov, da so kljub vsemu dosedanjemu oporekanju podali s tem jasen dokaz upravičenosti jugoslovenske pritožbe. Da so pristali na resolucijo sveta Društva narodov, je lastno priznanje krivde. Splošno poudarjajo težavni položaj, v katerega je Madžarska za= šla s sprejetjem te resolucije, ker bo sedaj pod stalnim nadzorstvom sveta Društva narodov, ki more naknadno proučiti, kaj je bilo storjenega glede kaznovanja krivcev, in ki more zahtevati nove bolj učinkovite sankcije proti krivcem, če bi ne izpolnila za* htevanih. Ta položaj ne izključuje možnosti, da se bo Madžarska ponovi no znašla na obtožni klopi pred svetom Društva narodov, če ne bo izpolnila zahtevanih sankcij, in sicer na enostavno zahtevo Jugoslavije ali kas teregakoli drugega člana Društva na* rodov. To je glavni pomen resolucije, ki jo je svet Društva narodov sprejel soglasno. Razočarani Madžari Budimpešta, 12. decembra. AA. Madžarski listi skušajo opravičiti neuspeh madžarske vlade v Ženevi in napadajo dokaj strogo posamezne delegate v Ženevi Posebno ostri so očitki proti turškemu zunanjemu ministru Tevfik Ruždi beju, češ, da je pozabil na plemensko sorodnoe; med Madžarsko in Turško in na nekdanje bratstvo orožja med obema narodoma. Listi ugotavljajo pri tej priliki, da turška vlada še ni vrnila svoječasnega obiska Gombosa. L-avalu očitajo madžarski listi, da je preveč poudarjal francosko-jugoslovensko prijateljstvo. Ostra je tudi njihova kritika nad stališčem, ki so ga zavzeli Litvinov, dr. Beneš in Titulescu. Pravilno spoznanje Madžarska opozicija zahteva odstop Gombosove vlade Budimpešta, 12. decembra, d. Madžarski listi skušajo s svojimi komentarji o resuluciji, ki jo je sprejel svet Društva narodov, sugerirati madžarskemu javnemu mnenju, da pomeni pr#v za prav uspeh madžarske delegacije ali v skrajnem primeru vsaj kompromisno rešitev, pri kateri ni niti zmagovalcev, niti premagancev. Tako stališče zavzemajo po večini vsi vladni listi. doČim se v opozicijskih pojavlja sodba, po kateri se smatra ženevska resolucija kot velik neuspeh madžarske zunanje politike. Tako je vodja meščanske opozicije v parlamentu Karel Raszav v svojem listu >Esti Kurier« objavil članek, ki je izzval veliko pozornost v madžarski javnosti in presenečenje v vladnih krogih. Raszav izjavlja odkrito, da je bila Madžarska v Ženevi poražena ter zahteva, naj Gomboseva vlada zaradi tega odstopi. V svojem članku pravi med drugim: Resolucija sveta Društva narodov pomeni zmago ideje miru, obenem pa tudi poraz madžarske vlade. Zanika vanjo tega poraza bi pomenilo izzivanje nasprotne strani. Madžarska se ni oprostila obtožbe, ki jo Je dvigmla Jugoslavija proti njej, in ni dobila zadoščenja, temveč je nasprotno sedaj dolžna, da vodi na lastnem ozemlju preiskavo o marsejskem atentatu. Način in uspeti te preiskave bosta brez dvoma v Ženevi ob svojem času predmet razprave, kar skriva v sebi nove nevarnosti za Madžarsko. Članek se končuje z vprašanjem, ali smatra Gomhosova vlada za potrebno, da izvaja posledice iz tega položaja. Zadovoljstvo v Franciji Za sporazum z Italijo zahteva Francija protiusluge v balkanski politiki Pariz, 12. decembra. AA. Vse francosko javno mnenje je z velikim zadovoljstvom pozdravilo ureditev jugoslovensko-madžar-skega spora v 2enevi. v Parizu smatrajo, da je ta rešitev dala Jugoslaviji popolno moralno zadoščenje, da je rešila mir in hkratu okrepila avtoriteto Društva narodov. Splošno mnenje je, da je treba to rešitev pripisati predvsem dostojanstvenemu, obenem pa odločnemu stališču Jugoslavije in njenih prijateljev v Mali antanti in Balkanski zvezi. Odlično vlogo je igral v ženevi tudi francoski zunanji minister Laval. Zaslusre pa se ji stekel tudi angleški d^l^o^at. ki je s svojim zadržaniem odločil ženevsko bitko in priselil Italno in Madžarsko, da sta popustili in sprejeli predlagano resolucijo. Glede same resolucije so francoski politični krogi in francoska javnost mnenja, da daje popolno zadoščenje Jugoslaviji, ki io je marsejski umor tako hudo prizadel. Jugoslavija je v Ženevi dokazala, da so bUe njene obtožbe osnovane. Francoska javnost je zlasti zadovoljna s tem, dn so po ženevski borbi postali gtiki mod državami Male antante in Balkanske zveze ter med temi in Francijo Se tesnejši. >Excelsior« piše, da se je sedanje zasedanje sveta Društva narodov končalo s splošnim pomirjen jem. Redkokdaj je ta velika mednarodna ustanova opravila tako koristno delo v tako kratkem času. Sklepi ustrezajo potrebam sedanjosti in pripravljajo najlepšo bodočnost. Daladier piše v listu «Oeuvre«, da gre glavna zasluga za sedanjo ureditev zmernosti obeh prizadetih držav. Pisec upa, da bo madžarska vlada sedaj nadaljevala brez vsake zahrbtnosti odrejeno strogo preiskavo, ni pa mnenja, da bi napetost med Madžarsko in Malo antanto popustila. Madžarska se bo po vsej priliki vnovič obrnila h Poljski in Nemčiji. »Populairec smatra, da se sedaj ustvarjata dva bloka. Na eni strani je Nemčija s Poljsko in Madžarsko, v druščin bloku pa so Rusija, Turčija, Mala antanta in Balkanska zveza. Italija se zaenkrat bliža prvi skupini. Francija pa se opira na drugo. Med obema je treba sedaj zgraditi mostove, >Petit Journal« pravi, da bodo ženevski sklepi močno pospešili pogajanja med Francijo in Italijo. Vendar potovanje La-val a v Rim še vedno ni določeno in niso točna poročila o tem, da bo potoval v Rim še pred koncem leta. Vse kaže, da pojde Laval v Rim šele, ko bo Italija sprejela gotove pogoje. Semkaj spadajo zlasti politična pogajanja z Malo antanto in z balkansko zvezo. Afriške zadeve med Francijo in Italijo so malone urejene. Francija želi, da bi za svoje odstope na tem področju nasla gotove proti da jatve glede položaja na Balkanu, v nasprotnem primeru Laval ne bi dosegel cilja, ki bi si ga postavil s potovanjem v Rim. Po mnenju italijanskega delegata Aloislja Laval ne pojde v Rim pred posaarsklm plebiscitom. Delo miru Berlin. 12- decembra. AA. Urednik >Ber-liner Tageblattac Schaffer ugotavlja v posebnem članku, da je Jugoslavija v 2enevi zmagala. Člankar ugotavlja, kako so si povsod po ugodni rešitvi jugoslovensko-madžar* eke?a spora oddahnili. Obveznosti, ki jih je prevzela Madžarska, niso majhne- Države Mate antante so posebno vztrajale na tem. da morajo Slanice Društva narodov spoštovati medsebojne teritorijalne meje- Madžarski sedaj ne preostane drugega, kakor da posroltne crrenko kroclico veselega obraza. Pozdraviti ie treba, da sta no močnem grmenju obe stranki zadovoljni. Podobno piše tudi >Berliner Borsenzei-tunr. Gobbels je v tem svojem govoru izjavil, da namestnik voditelja narodne socialistične stranke Rudolf Hess ne pojde v Pariz ta teden in tudi ne prihodnji teden. Dopisnik »Journala« tolmači to izjavo tako. da hočejo v Berlinu sedaj počakati na izid posaarskega plebiscita in da bodo šele nato nadaljevali akcijo, ki jo je v Parizu začel Ribbentrop. Kaže, da je nemško zunanje ministrstvo prepričalo državnega kancelarja Adolfa Hitlerja, naj v bodoče važnih in delikatnih političnih nalog ne poverja več nediplomatom. Belgijski premog za Italijo Bruselj, lč. decembra. AA. V Rim je odpotovalo posebno trgovinsko odposlanstvo belgijske vlade pod vodstvom ministra za gospodarstvo Vanisackerja, ki se bo pogajalo o povečanju izvoza belgijskega premoga v Italijo in o načinu novih trgovinskih pogajanj, ki se bodo vršila v krat-'vem na podlagi sklepov nedavne konference držav z zlato valuto. Dr. Beneš o ženevskem uspehu Zavezniška politika Francije, Male antante in Balkanskega sporazuma je dobila bitko proti revizionizmu Praga, 12. decembra. AA. Zunanji minister dr. Beneš je dal ženevskemu poročevalcu izjavo o sklepih pravkar zaključenega zasedanja sveta Društva narodov. Dr. Beneš pravi v tej izjavi, da bodo doseženi sadovi imeli ugodne posledice za nadaljnji razvoj mednarodne politike. Zelo važna je tudi rešitev po-saarskega vprašanja. Dr. Beneš ugotavlja dalje, da ie pripisati Društvu narodov zadovoljivo rešitev vpraženja marsejskega atentata, ki bi bil pred svetovno vojno rodil vojno. Sedanja rešitev ustreza interesom prijateljske Jugoslavije. »To je zmagapravi dr. Beneš, ki »o je Mala ant&nta dosegla v borba med dvema stališčema evropske politike. Zmagala je prijateljska in zavezniška politika Francije, Male antante in balkanskega sporazuma, ki sta jo podpisale tudi pravično in prijateljsko preši-njenj Sovjetska unija in Velika Britanija. Francija se je izkazala kot neomajna in brezpogojna prijateljica. Bila je bitka proti revizionizmu, ki smo k> dobili. Praga, 12. decembra. AA. Prasko prebivalstvo se pripravlja za svečan sprejem zunanjega ministra dr. Bene-ša, ki se bo jutri vrnil iz Ženeve. Važna pooblastila v novem finančnem zakonu PodaljSanje izrednega enoodstotnega davka na usluž benske prejemke — Kredit za vseučilisKo knjižnico v Ljubljani — Pooblastilo vladi za gospodarske uredbe z zakonsko močjo Beograd, 1 . decembra, p. Finančni zakon, ki ga je predložil finančni mini -ster Narodni skupščini ob enem s proračunom za leto 1935-36 vsebuje tudi več važnejših pooblastil izmed katerih navajamo nekaj najvažnejših. Osnova zemljiškega davka je določena na 10 odstotkov čistega katastratne-ga donosa. Za državna zemljišča in poslopja se v tem proračunskem letu ne bo predpisal neposredni davek. • Na ime enkratnega izrednega doprinosa bodo plačali vsi davčni obvezan-ci, ki moralo plačati uslužbenskj davek, enodstotni doprinos od svofra bruto-prejetnkov. Izvzeti so staro-upokojenci, upokojeni pred letom 1923, dalje orožniki, graničar]}, delavci in dninarji ter hišna služinčad. Prosvetni minister ima pooblastilo, da v sporazumu s finančnim ministrom najame pri državni Hipotekami banki potrebno posojilo za zgradbo univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Sreskim šolskim nadzornikom se bodo tudi za prihodnje proračunsko leto pav-šalirali nagrada in potni stroški za nadzorstvo ljudskih šol. Pavšal se bo odmerjal po terenskih prilikah in po ^e-vilu sol in Fazredov. Minister za gradnje k pooblaščen, da najame v sporazumu s finančnim ministrom posojilo pri državni Hipotekami banki za dovršitev poslopja Narodne skupščine. Ministrski svet se pooblašča, da sme tudi v bodočem proračunskem letu izdajati v svrho ureditve gospodarskih vprašanj in pospeševanja gospodarske delavnosti uredbe z zakonsko močjo. Te uredbe stopijo v veljavo z dnem objave, morajo pa se takoj predložiti v naknadno odobrenje Narodnemu predstavništvu. Beda pred zimo Ljubljana, 7. decembre. Čeprav se letos nekam precej uspešno otepamo zime in mraza, se vendarle vsepovsod odlaša mračna skrb. kako jo bomo preživljali kadar se mrzla zima uveljavi. Skrbi se oglašajo v meščanski, uradniški in delavski družini, ekrbi tarejo posameznika, kakor celoto. V računih nastajajo motnje in zastoji, težke misli poleta vajo mračna v precej negotovo bližnjo bodočnost. Hujše skrbi še tarejo faktorje okrog socialnih institucij, ki imajo stalno stika ar revScino in največji vpogled vanjo. In izrazite revščine je v Ljubljani več kot preveč. Kako jo lečdti, kako začeti pri korenini? To se zdi zaenkrat sploh komaj mogoče. Najhujša je tista skrita revščina, Iti se sramuje na dan. Skriva se tudi v stanovanjih sredi mesta in ne samo v nizkih, vlažnih hišicah na periferiji, v zasilnih barakah in temnih luknjah, ki komaj zaslužijo ime stanovanja. Ljudje s še ohranjenim ponosom prihajajo in prosijo samo res v skrajni silu Mukoma izražajo svoje želje, trpeč pri tem duševno prav toliko, kakor ao fizično le morda tedne in mesece. Hš široko razgaljena pa je revščina zunaj v predmestjih, v delavskih okrajih, kjer pohajajo okrog ženske, zanemarjene, bledih lic, prosečih oči in moški, raztrgani, včasi az silo po-krpani, mrki v obraz, vedno z zastrtimi dušami, brez izgledov v lepšo bodočnost. More jih misli na otroke in pozabljajo na jad samo ob žganiu. če da zani podjetnejsi »štokglajzar«, ki je prišel do dinarjev pri priložnostnem delu ali si jih je pridobil morebiti celo t**sno ob kriminalnem podvigu. Vsa ta ljubljanska revščina pričakuje podpore od magistrata. Skromne podpore seveda, saj so kredita prav neznatni, da z njimi ni mogoče trajno celiti ran, ki jih sekajo v živa telesi težke socialne razmere m slabi časi. Ni še zapadel sneg, a že so pritisnili brezposelni na mestni socialni urad. Tam se zglašajo od preteklega ponedeljka, proseč podpore v denarju, v živilih, v blagu. Prosijo dela ali podpore kakršne-kol i že. Prihajajo družinski očetje, matere, služkinje, mlade in staje, v prostorih urada se pojavljajo tudi sftari znanci, ki s^ poklicno bavijo z moledovanjem za podpore povsod, kjer jih upajo dobiti. Res je, prihajajo tudi nevredni, vendar ji večina tekih, ki jim borba za golo življenje daje pravico do sprejemanja skromnih miloščin. Dosedaj že je vloženih na mestnem socialnem uradu okrog 200 prošenj za brerpo-selne podpore. Poslovanje gre leto« spričo pičlih sredstev natančnejše in podpore, ki jih bodo pričeli deliti prihodnji teden, bodo znašale najpotrebnej&m z družino le 50 do Sf) Din ali toiiko vrednosti v ždveru. odnosno tudi v drugih potrebščinah. Sorzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA. Devizt: Amsterdam 2314.85 — 232*_21 Berlin 1372.91 — 1383.71, Bruselj 799.13—* 803.07, Curih 1108.35 — 1113.85, London 169.03 — 170.63, Newyork 3395.78—3424.04, Pariz 226.68—226.80. Prevga 142.95—143Al, Trst 291.79 — 294.19 premija 28.5 odat.). Avstrijski šiling v privatnem kljrlngn 8.10 do 8-2f>. INOZEMSKE BORZE. Curlh, 12. decembra. Pariz 20.3636, London 15.285, Newyork 308.—, Bruselj 72.10, Milan 26.37, Madrid 42.125. Amsterdam 208.85, Berlin 124.06. Dunaj 57.25, Prajra 12.906, Varšava 58.15, Bok&roftta 14*. JtSBB 2. SLOVENSKI NAROD«, dne IX decembra 1934 Mer ?80 • • is. « Z zdravim optimizmom v novo gospodarsko leto Plenarna seja zboraice za TOI. — Zedinitelja. Počastitev spomina Viteškega kralfa Aleksantlra 1 — Važni gospodarski problemi. Ljubi rana, 12. decembra. Danes dopoldne je imela zbornica za TOi plenarno sejo, ki jo je otvoril predsednik g. Ivan Jelačin z naslednjimi besedami: Spoštovana gospoda! Čast mi je otvoriti sejo zborničnega »veta in se vam zahvaliti, da ste se mojemu vabilu na današnjo sejo v polnem številu odzvali. Ugotavljam, da je glasom prezenčne liste navzočih 28 zborničnih svetnikov in s tem podana sklepčnost naše plenarne seje. Za zapisnikarja imenujem pomožnega tajnika dr. Jure Koceta, za overovatelja zapisnika pa g. Ivana Briclja in g. Ivana Bahovca. Pozdravljam vse navzoče, posebno zastopnika kr. banske uprave banskega svetnika Borštnerja. Svojo odsotnost so opravičili gg. ing. I>raČ3r Oskar. Fran Bonač in Adolf Rib-nikar ter Ferdo Pinter, ki so službeno zadržani. Počastitev spomina kralja-mučenika Slavna zbornica! K današnji seji smo se sešli z globoko žalostjo v srcu, ki je objela ves jugoslovanski narod nad nenadomestljivo izgubo svojega vladarja Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja, tvorca naše ponosne kraljevine in zaščitnika našega gospodarstva. Ko so prispele iz Marseilfe-a prve vesti o gnusnem zločinu, katerega žrtev je padel naš Viteški kralj, sem sklical takoj žalno sejo zborničnega predsedstva in prosim danes zbornični svet, da ie ob s\'ofem današnjem sestanku pokloni senci neumrlega kralja, našega velikega borca za osvoboditev in ujedinjenje, ki je hrabro preživel v»€ neizmerne muke svetovne \*ojne. vodil preko bojnih poljan zmagoslavno srbsko vojsko od zmage do zmage, izvršil ujedinjenje troimenskega jugo-slovenskega naroda in vso svojo življenjsko silo posvečal in žrtvoval izgradbi, zaščiti in umirjen ju kraljevine Jugoslavije. V najtežjih časih, ki jih pomni zgodovina našega gospodarstva, je neizprosna usoda hotela, da zločinska roka pretrga nit tega plemenitega življenja in njegovega genitalnega dela na konsolidaciji Balkana in ohranitvi evropskega miru. Zapustil nas je z izročilom »Čuvajte Jugoslavijo!«, ki nam je in bode, kakor so vse njegove zgodovinske besede, izrečene v šestojanu-arskem manifestu, vodilo našega delovanja in stremljenja. Ves jugoslovenskl narod je pred zgodovino in celim svetom s potoki solza dokazal. kako je oboževnl svojega velikega kralja. Noben plebiscit ne bi bil mogel na bolj nedvomni način pred zgodovino dokazati razpoloženja vseh krajev države in dati jasnejši odgovor na zlohotno kampanjo, ki se vodi proti obstoiu naše države in njenemu ustrojstvu. Videlo ga je vse inozemstvo, celokupen civiliziran svet, ki je ob tej priliki šele doumel srčno razpoloženje jugoslovanskega naroda. Mi smo celo poldrugo desetletje s popolnim mirom in globoko vero občudovali velike napore našega modrega kralja, ki so šli za tem. da se zabrišejo globoki sledovi in rane svetovne vojne, da se zasi-gura narodu mir in razvoj k gospodarskemu blagostanju. Njegov interes za gospodarska vprašanja, za zaščito in podporo nacionalne delavnosti je omogočil, da se je izvršila v kratkem času znatna osamosvojitev od inozemske gospodarske odvisnosti in da se je razmahnila pri nas na vseh poliih živahna delavnost. Skrušen nad bolestno izgubo, ki jo pomenja njegova tragična smrt za vse naše napore in delo. vos prosim, da se odzovete moji pietetni želji, da da Bog mira njegovi de-ls\mi duši: Stava kralju Aleksandru l. Vsi navzoči so poslušali komemoracijo stoje in tikrat vzkliknili *SIava!«. Po komemoraciji je predsednik g. Jelačin še poročal, da je banska uprava odobrila zbornični proračun, a pred prehodom na dnevni red se je s pieteto spominjal pokojnega zborničnega člana, nedavno umrlega zaslužnega organizatorja go-stilničarske obrti g. Frana Kavčiča, katerega spomin so navzoči počastili s tem, da so vstali in zaklicali *Slava mu!«. Po enominutnem morku predsednik zbornice nadaljuje: Vsi kraji nase prostrane domovine, vse nacionalne m javne ustanove tekmujejo in stremijo za tem, da se oddolžijo in postavijo spominu na veličastno delo kralja Aleksandra L trajen spomenik. Njemu, ki je s toliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo gradil proti vsem naporom sovražnih sil kraljevino Jugoslavijo. Moja zelja je, da tudi naša zbornica kot pred-staviteljica trgovine, obrti m industrije postavi za bodoča pokoljenja trajen sporne: .i'; ter s svojimi sredstvi pripomore k temu, kar je za dovršitev stremljenj in dela blagopokojnega kralja storiti naša dolžnost. Znano Vam je, da ie dolga leta nabira zbornica z vso vnemo gradivo, ki priča o sposobnosti našega obrtništva in industrije v preteklih stoletjih, ki dokumentira našo gospodarsko zgodovino in s štednjo ki vnemo se nam je posrečilo zbrati že lepe zbirke takih zgodovinskih del umetne obrti v naših krajih. Smatram, da bi gospodarski krogi dravske banovine najlepše počastili mane kralja Aleksandra, ako ustanovijo muzaj, ki bo nosil njegovo slavnostno zgodovinsko ime. Zno mi je čast v imenu predsedstva predlagati zborničnemu svetu po sklepu predsedstveme seje z dne 6. novembra t. L, da zbornica osnuje »Muzej kralja Aleksandra I. Zedinitelja«. V ta namen prosim, da odobrite, da zbornic« iz svojih sredstev odredi znesek 250.000 Din kot temeljno dotacijo sklada za osnovanje tega muzeja.ter da se v bodoče proračune postavijo nadaljni primerni zneski, da bi mogla zbornica čimpreje postaviti zgradbo muzeja, v katerega bodo potem prenesene vse že dosedaj nabrane m tudi v bo- doče nakupljene zbirke. Obenem mi je čast predložiti vam, da osnuje zbornica »Podporni fond kralja Aleksandra L Zedinitelja« za podpiranje obubožanih in onemoglih bivših pripadnikov zbornice za TOI, iz katerega naj bi se vsako leto izplačalo onemoglim in obubožanim pripadnikom naših stanov podpore za 25.000 Din, Za tekoče leto je zbornično predsedstvo z ozirom na bližajočo se zimo že izvršilo razpis teh ustanov in vas zato prosim, da ta sklep odobrite in pooblastite predsedstvo, da sme iz tekočih sredstev podeliti podpore v navedeni višini. Obenem prosim, da odobrite tudi pravilnike za oba sklada, o katerih ste včeraj na odsekovih sejah razpravljali. Mnenja sem, da se bomo ua ta način najboljše odzvali naši domoljubni in narodni dolžnosti in trajno počastili spomin na velikega kralja. (Soglasno sprejeto.) Končno vas prosim, da blagovolite pritrditi mojemu predlogu, da z današnje plenarne seje pošljemo udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. Vsi člani zbornice so vzkliknili »Živio!«. Nato je predsednik predlagal, da se pošlje ministru trgovine in industrije Juraju Demetroviću udanostna brzojavka, Predsedstveno poročilo Zelo obširno, pregledno in globoko v naše gospodarske razmere posegajoče poročilo zborničnega predsednika g. Ivana Je-lačina omenja najprej, da se giblje vse naše gospodarstvo letos v znamenju skrajnih naporov, vedno večje utesnitve in poslovne nesigurnosti. V zadnjih dveh letih je bilo na zborničnem področju 5246 odjav trgovskih tvrdk in 6600 odjav obrtniških podjetij, kar pač pomeni močan potres v zgradbi našega gospodarstva. To pa ne pomeni razbremenitve za ostale trgovske in rokodelske obrate, niti povečanja poslovnega prometa, marveč je baš nasprotno tudi za nje poslabšanje položaja. Finančna uprava računa kljub zmanjšanemu številu trgovinskih obratov z vedno večjimi skupnimi dohodki od pridobnine, ki jih hoče dočeci pri preostalih obratih. Vedno bolj se množe vrste onih, ki se bavijo s posredniškimi posli, prekupčevanjem in prevzemanjem profesijonalnega dela brez oblastne prijave. V dravski bitnovini imamo že okrog 10000 oseb, ki izvršujejo obrtniška dela. ne da bi zadostila predpisom obrtnega zakona. Trgovina, šumarstvo, kmetijstvo V trgovini prihaja zdaj do kritičnega izraza to, da so kooperativne prodajalnice pritegnile po večjih mestih in industrijskih centrih že preko polovice vsega blagovnega prometa nase. Tako stojimo pred dilemo; ali kooperativna trgovina ali privatna inicijativa, Na drugi strani pa izločujejo poklicne trgovce iz posla industrijske prodajalne, ki se hitro množe. S skrbjo nas navdaja položaj našega gozdarstva, lesne trgovine in obrti. Naša lesan stroka in gozdarstvo sta izgubila svojo rentabilnost. Donos gozdne posesti je obremenjen z najrazličnejšimi davki in dajatvami s 50 do 100%, in to je postalo glavni razlog kritičnega stanja vse panoge. Potrebna je razbremenitev našega lesnega gospodarstva od prekomernih dajatev. Težak položaj kmetijske produkcije je posebno jasno razviden iz primerjav količin in vrednosti izvoza naših poljskih pridelkov. D očim je Jugoslavija leta 1927 dobila za izvoz 300.000 ton žita nad 613 nuli jonov Din in v rekordnem letu 1929 za 735.000 ton 1.52S ,000.000 T>in, smo leto pozneje za 761.000 ton prejeli le 1 milijardo in 29 milijonov, lani pa za 726.000 ton samo 455,000.000 Din. Pri enem samem produktu znaša torej izguba na izvozni vrednosti okroglo milijardo dinarjev in za več kot dvakratno količino smo prejeli le dve tretjini izkupička iz leta 1927. Približno ista količina mlevskih pridelkov in se celo veliko večja, ki nam je vrgla L 1927 celih 84 milijonov, a je dala lani samo še pičlih 20 milijonov. Izvoz govedi je padel po številu pod polovico, a po vrednosti na eno četrtino. Izvoz perutnine se je po količini več kot početvoril, a le dva in pol-krat povečal po vrednosti. Izvoz prašičev je padel po količini in po vrednosti na polovico, pri izvozu mesnih izdelkov smo pri povečanju količin dosegli samo dve tretjini od cene iz leta 1927. Izvoz kož je ostal skoraj na isti višini, a je v ceni nazadoval približno na polovico. Izvoz jajc je padel po količini za 309r. po vrednosti pa za dve tretjini. Vprašanje kmečkih dolgov V vprašanju zakonodaje o odlaganju, odnoano ureditvi kmečkih dolgov si moramo ustvariti pravilno sliko. Zadolžitev kmetov je znašala po ugotovitvah prve ankete, ki jo je sklicala Kmetijska družba, pri kreditnih zadrugah 749,000.000, pri regulativnih hranilnicah 138,000.000, pri bankah in privatnikih pa 113,000000. Obrestna mera v dravski banovini nikjer ni bila pretirana in se je kretala med 6 tn 12«£. dočim so v ostalih delih države celo zadruge posojale denar naprej po obrestni nad 18%. Toda napram temu stanju dolgov smo imeli 'budi aktivno postavko kmečkih vlog. in sicer 134.000 vlagateljev z zneskom 730,000.000 Din, Pri drugi statistiki, ki so jo nekoliko pozneje sestavili denarni zavodi meseca marca 1932, je bilo ugotovljeno naslednje stanje kmečke zadolžitve: pri kreditnih zadrugah 753 milijonov 663.715. pri občinskih hranilnicah 178,935.462 in pri ostalih denarnih zavodih 50,539.000, skupaj 982.948.177 Dta. Razlika okrog 17.000.000 TMn je razumljiva glede na časovno razdobje, v katerem sta se anketi vršili. Po tretji uradni anketi poljedelskega ministrstva tn Prt v. agrarne banke je pa znašalo stanje kmečkih dolgov v dravski banovini 1 J.85,100.000 Din. število zadolženih gospodarstev znssa v dravski banovini še 61.490, v vsej državi pa 701.199. Kot upniki so na vprašanje kmečkih dolgov zainteresirane zadružne hranilnice in posojilnice s 395,600.000, ostali denarni zavodi z 216,000.000 in privatniki s 575 milijonov 600.000 Din. Med privatniki so posojila kmetov medsebojno, obenem pa so v veliki meri tu obseženi tudi blagovni krediti pri trgovcih in dolgovi za izvršena dela pri obrtnikih. Pri malih posestvih je največ dolgov za prehrano. Pri kajžarjih presegajo taki dolgovi celo 41Na drugem mestu so izdatki za vzdrževanje hiše in rodbine z okrog 27%, izdatki za gospodarstvo z 10.5%, izdatki za zgradbe s 7.7 odstotki, na nakup zemljišč pa odpade le 8.8%. V nasprotju z jugovzhodnim delom države smo tvorili v dravski banovini zaokroženo gospodarsko enoto, ki je svoje lastne potrebe zmagovala z najširšem in najpopularnejšim organiziranim varčevanjem. Navidezna visoka številka zadolžitve dravske banovine nI nič drugega, kot irraz razvitega kreditnega gospodarstva. Zanimivo je, da je po uradni statistiki 65% kmetov nezadolženih in da so zaradi imobilizacije denarnih zavodov prihranki stotisočev pripadnikov kmečkega stanu trenutno nedvigljivi, lastniki tudi v primeru skrajne sile ne morejo do njih. Naše kreditno gospodarstvo Nase kreditno gospodarstvo je zgrajeno od zdolaj iz naroda od skromnih zaslužkov dninarjev, poljskega in industrijskega delavstva, od prihrankov malih kajžarjev, kmetov, obrtnikov in moramo zato gledati nanj z drugačnimi očmi, kakor na denarne zavode kapitalističnega formata in načina poslovanja. Vprašanje našega de-narstva je zato vprašanje psihološkega razpoloženja in čutenja Širokih mas, ki ne sme nikdar doživeti razočaranja, da so pogodbe in obveze samo fikcije ter da se danes lahko človek poljubno zadolžuje, saj bo koncem koncev itak prišlo do intervencije države. Mi v polni meri razumemo in cenimo težke prilike in pomen tega vprašanja za jugovzhodni del države in baš zato moramo označiti dosedanji način obravnavanja tega vprašanja kot neposre-čen, ker je izzval v vrstah trgovine, obrti in naših denarnih zavodov popolno ohromitev, ki le poostruje to, kar je že itak ekonomska kriza in avtarkija naših sosedov prizadejala našemu gospodarstvu. Vzroki zadolžitve našega kmeta Ako analiziramo po gospodarskih in socialnih kriterijih vzroke zadolževanja v kmetijstvu, vidimo, da igrajo poleg starih vzrokov, namreč pretirane parcelacije gospodarstva, prekomernega števila rodbin, zaostalosti v gospodarjenju, pomanjkanja zavarovanja kmeta, živine in žetve, končno primerov bolezni, strasti pravdanja, izplačevanja dednih deležev in dote, tudi še izredni momenti, ki včasih niso bili znani, ki pa zdaj vplivajo na stanje kmečkega gospodarjenja vedno bolj. Predvsem je to poslabšanje možnosti izvoza ter zmanjšani dohodki iz postranskih poslov in od sezonskega dela, prevozništva in domače obrti. V oči pade izredno visok odstotek zadolžitve, ki izvira iz najetih kreditov za prehrano, kakor tudi za potrebe rodbine, katerega bi kazalo do temelja proučiti, da bi se mogli iz njega naprav iti pravilni zaključki in določiti smernice za od pomoč. Položaj na denarnem trgu Prilike na našem denarnem tržišču se razvijajo na eni strani pod neizogibnimi posledicami odgoditve plaćanja kmečkih dolgov, na drugi pa neprestanega interesa, vlagateljev, da dvignejo za čim večje vsote svojih vlog gotovino. Ker dotoka novih vlog ni, je ostal položaj do kraja meseca stacionaren v vidu tihe likvidacije In povečanega pritiska malih vlagateljev, žele ob koncu novembra je bila izdana nova uredba, po kateri naj skušajo denarni zavodi izvršiti sanacijo v lastnem delokrogu z znižanjem obrestne mere za vloge, delnim pretvarjanjem vlog v delnice in kompenzacijami. Kakor kažejo statistične ugotovitve, bi zadostoval razmeroma majhen kredit, da se izplačajo vsi mali vlagatelji, ki bi želeli dvigniti svoje prihranke, Ce bi se omogočila taka mobilizacija našega denarnega trga, bi to brez dvoma psihološko najjačje vplivalo na razpoloženje vlagateljev in obnovo zaupanja v denarne zavode. Z veliko napetostjo se je pričakoval 15-november kot termin, v katerem se morajo plačati 6% obresti za kmečke dolgove. Dobra tretjina kmečkih dolžnikov je točno plačala zapadle obresti. Vendar je pa dokaj znaten del onih. ki se zanašajo na to, da bodo dolgovi vsaj deloma odpisani, odnosno, da mora priti še do nadaljnjega zniževanja obrestne mere. Vprašanje minimalnih mezd Dalje omenja poročilo, da je Zbornica vedno posvečala pozornost obrtniškim vprašanjem. Letošnja letina je bila v celoti nadpovprečna, vendar se izvzemši pri vinu niso izpolnile nade in pričakovanja, V socialno političnem pogledu so se pojavili razni nacrti zakonov. Tu je zlasti dalekosežno vprašanje zakonite ureditve minimalnih mezd, vprašanje razširjenja pokojninskega zavarovanja in njegove reorganizacije pod okriljem SUZOR-a, sanacija bratovsklh skladnic ter izvedba že od leta 1922 uzakonjenega zavarovanja za starost in onemoglost. Vprašanje minimalnih mezd je za dravsko banovino posebno važno, ker znašajo po ugotovitvah centralne inspekcije dela v Beogradu stroški za prehrano delavstva od 25 do 100% več, kakor po drugih banovinah. Zbornica smatra, da bi se to vprašanje najnolje uredilo s kolektivnimi pogodbami, ki naj bi, ako Jih sklene primerno število večjih podjetij, veljale obvezno za vso stroko. Izvedba zavarovanja za starost tn one- | mogloot bi zahtevala najmanj 110 milijonov Din novih socialnih bremen. Glede na izčrpanost gospodarstva Je v sedanjih razmerah priporočljiva skrajna opreznost in podrobnejše proučevanje tega dalekosež-nega problema. Centralizacija pokojninskega zavarovanja Centralizacija pokojninskega zavarovanja, ki je bila predvidena v načrtih uredb, nasprotuje vedno naglasanemu stališču naših gospodarskih krogov in bi pomenila novo trenažD našega kreditnega in denarnega tržišča, ki je že s prelivanjem pupl-larnega denarja v Državno hipotekamo banko doživel težak udarec za domač hipotekami in kumunalni kredit. Naš transport železniška komercijalna uprava stoji pred važno odločitvijo, da ali revidira svoje fiskalno stališče in skuša zopet po konkurenčnih pogojih pridobivati transporte, ali pa vztraja intransigentno na svojem fiskalnem stališču, kar bo imelo za posledico izgubo še nadaljnjih transportov. Vprašanje je dalekosežno in bi bilo želeti, i a končno naša železniška uprava uvidi, da se sedanja komercijalna politika ne ozira dovolj na gospodarsko stanje in poslovne prilike. Zunanja trgovina Naša zunanja trgovina kaže navidez povečanje obsega, vendar so izgledi za naš izvoz vedno slabši in nepovoljnejši. Največja tež koča je namreč v tem, da pri trgovskih pogajanjih ne moremo nastopiti napram inozemstvu kot enako oborožen pogodbenik. Druge države imajo poleg uvozne carine nebroj obrambnih sredstev, da ščitijo svoje gospodarstvo, pri nas pa vlada še vedno režim svobodnega uvoza in izvoza, ki se izživlja na prav škodljiv način. Tujski promet Glede našega tujskega prometa, kjer smo sicer zabeležili porast gostov in noč-nin, moramo biti na jasnem, da ta pojav ni bil posledica normalnega razvoja ali pa morda uspeh naše propagande, temveč da je čisto slučajen in izreden. Zanj se moramo zahvaliti v prvi vrsti političnemu položaju v nekaterih tujih državah in vezanim inozemskim dobroimetjem v Jugoslaviji ter končno nizkim cenam. Na tem polju nas čakajo še težke naloge in mnogo dela. Industrija V industriji smo postavljeni pred nove probleme. Dober del industrije je pokazal vse razumevanje za težKe razmere, izpopolnil je svoj fabrikacijski program po potrebah tržišč in vstopil v novo borbo. Nastopile so pa tudi tu težkoče, ker je bila odklonjena izdaja dovoljenj za kakih deset novih podjetij, od katerih je večina že instalirana in so nekatera celo že obratovala. Zbornica presoja to zadevo v prvi vrsti s socialnega stališča kot izjalovljen načrt. Velik del reduciranih delavcev, ki bo sicer padel na breme bednostnega sklada in socialnih ustanov, bi lahko našel tu svojo eksistenco in zaposlitev. Ekonomske aktivnosti industrijskega podjetništva ne smemo omejevati. Denarni zavodi Nova uredba o denarnih zavodih ni prinesla bistvenih novih izprememb. Ona prav za prav obnavlja, nekoliko modificira režim nekdanjega § 5. Po najnovejšem stanju je 160 denarnih zavodov pod režimom uredbe, od teh v dravski banovini samo 8, med njimi 5 javnopravnih hranilnic. Sedanja nelikvidnost leži kot težka mora na vsem gospodarstvu. Vedno bolj se Čuti potreba mobilizacije dolgov m terjatev na ta ali oni način. Davčne zadeve Davčna reforma, uzakonjena tik pred zadnjo plenarno sejo, je dala zborničnemu uradu obilo posla. Davkoplačevalci si zlasti glede računske takse in davčnega minimuma niso bili na jasnem. Zbornica je tu storila vse potrebno. Ocena pridobnine po novih predpisih se je letos izredno zavlekla, po deželi, zlasti pa po mestih so izpadle ocene višje kot prejšnja leta. Ponekod so skušali davčni odbori prilagoditi pretirane ocene dejanskemu prometu, toda za veČino strok je kljub temu po mestih davek povečan za 60 do 80% napram lan sik oran. Nasprotno pa je pri banovinskih dajatvah nastala po odobritvi letošnjega proračuna znatna olajšava, ker so odpadle izredne banovinske davščine na dobiček, družbenemu davku in novi skupini pridobili zavezanih podjetij, na tantjeme, na zaslužek in pokojnine oseb, ki niso pristojne v Jugoslavijo, in na izkoriščanje vodnih sfl. Naše gostinstvo Redni gostilniški obrati so zašli v popolno krizo. Duh časa nam prinaša bifeje, avtomate in penrijone. Na zborničnem področju je bilo ob koncu lanskega leta 6020 gostilniških obratov, letos ob koncu tretjega četrtletja pa 6028. Ce pa pogledamo te podatke malo podrobneje, vidimo čisto druga 5no sliko. Med 341 prijavami in 233 odjavami gostilniških obratov v devetih mesecih letošnjega leta vidimo na eni strani nazadovanje rednih gostilniških obratov, na dru eri po naraščanje nvlib obratov, kot bufetov. vinskih kleti, krčem in ljudskih Joihenj. Vedno bolj prehajajo gosti iz hotelov, restavracij in gostiln v ljudske kuhinje, zlasti v menze- V dravski banovini pride zda i že na mani kot 200 prebivalcev po en gostinski obrat. V primeri z letom 1TO so gostinski obrati narasli ponekod za 154Y*j za kar ni mogoče navesti nobenih s*varnih cospodarilcih razlogov. Položaj obrtništva Toda vsaj za bodočnost odpirata boljše izglede dva momenta. Dobili smo namreč dve važnf uredbi, in sicer uredbo o ustanav- ljanju m ureditvi pogostinskih obratov in uredbo o dokazu izobrazbe za opravljanje pogost i nskih obratov. V zadnjem aelu govori poročilo o položaju obrtništva in obrtniških organizacij ter obrtno nadaljevalnega šolstva, o obrtniških tečajih, zborničnih konferencah in posvetovanjih. Statistični podatki nam kažejo, da porast Števila obrtništva v letih 1925 do 1931 ni šel v sorazmerju s porastom prebivalstva, temveč ca pospeSuie dobra konjunktura in obilica razpoložljivih denarnih sredstev. V let*h 1930 do 1932 nastopi preokret. Na en: strani pada konjunktura in začno se ponavljati težkoČe na denarnem trgu. Lani je začelo podat! absolutno število obratov tako. da je doseglo $ prvimi trem? Četrtletji tekočega leta že 2401. Z optimizmom v novo leto Ob zaključku se je predsednik zahvalil vsem zborničnim svetnikom za pregledna in obširna poročila. Zbornica zaključuje leto v zavesti, da ie storila bvojo dolžnost, kar hoče storiti tudi v bodoče, V novo leto hoče stopiti z optimizmom in nadaljevati svoje prizadevanje, da bo naše gospodarstvo t žilavo odpornostjo premagalo vse teŽkočc Proti susmarstvu Vej ko eno uro trajajoče poročilo predsednika g. Jelačina je zbornica sprejela s splošnim odobravanjem, nnto pa je povzel besedo podpredsednik g. Josip Rebek, ki je poročal o omejitvi prekomernega naraščanja obrtniških obratov in smernicah za pobijanje krize obrtništva. Govornik je med drugim povdarjal, da je iz statističnega poročila predsednika o bilanci obrtnoga gibanja v preteklih desetih letih razvidno, da kljub padanju prijav in stalnemu naraščanju odja*v obrtov v zadnjih letih v mnogih najhuje prizadetih obrtnih strokah Ate-vilo obratov letos Se ni padlo pod itevilo v L 192o. Ugotavlja tudi, da je konkurenca nekaterih vrst industrije s prodainimi metodami in nizkimi cenami izrinila s trii5? obrtničke izdelke, a na drrKr! strani rodi. da so dosedanja administrativna sredstva za pobijanje šušmarstv« nezadostna. Glede uvajanja obrtne zapore, kar je bilo sklenjeno na prejšnji seji Zbornice za TOI, moramo biti skrajno previdni- Govornik je preSel na rezultate studita inozemske zakonodaje glede obrtne zapore, zlasti v sosednji Avstriii. poudarjajoč, da se tam zapora hidi ni popolnoma obnesla in da taka uvedba hidi za na?« razmere ne bi bila lek za ozdravi jen ie krize- Nuino potrebno je, da se pooštre predpisi proti ?hnV marstvu in v te namen čimprej uveljavi zakon, katerega načrt je sprejela konferenca zbornic v Skopi ju. Onemogočiti je tudi treba metode poslovanja, kakor jih opažamo pri tvrdki Bafa in Tivar in kot nadaljnji administrativni ukrep predlaga, da se starostna mera za nastop obrti dviri-red;tev in se tudi na ukaz. mestne občine, g. župana in g. šefi [rnspodarskecra urada n;so hoteli pokoriti, čeprav bi morali vedeti« da m**d ntrmi in med mestno občine ne ohstoia najemroSko. temveč le odškodninsko r^zmerie Miklavževanje se ie eicer nrar tako vrnilo, in sicer na tesnem hodn;-ku. Pr?.fcra iSani n"so bil? prir^n^tel i j. pa? na otroci, torei otroci delavskih družin in to do aslmri delavcev samih. Ogorčeni* je bilo vsesplošno- No, treznost je obveljala. Otroci so bili bogato obdarovani. ?:a kar ere zahvala nah;ralcem. da Pa ie ostali del prireditve tako lepo uspel, pa gre predvsem r.ihvsTg irnajskim fantom pod vod«tvom <"Vetka Novaka in nierr^vo/73 oomornika Jeroma Jožeta 'n na dob-ntnikn in priiat«*- liu orraisVp mladine g. Podleraislcu Metodo, brivskemu moistru s Sv petra ceste. Vsa mladina, kakor vsi siromaki pa bodo r-ip7i o'Hi-aniti traino hvaležno«! (f. Županu dr Dinkn Pnrti za njegov« vel*"kodtisno naklon ienost Zahvala vc<^h grjifelcih prebivalcev pa tudi požrtvovalnim darovalcem- ni s kokainom ne ve ničesar. Enako se zagovarjajo vsi ostali obtoženci. Kokalj je priznal, da mu je Turenšek rekel, ko je prodal Seljaku kokain, da mu je Torkar izjavil: »Zdaj je pa ta osel »kupil fi-žolovo moko«. Tekavec ni imel z Žigo-nom nikakega opravka in ga 2-igon po krivem obremenjuje. O kupčiji s kokainom ni imel pojma. Razložnik Stane prav tako zanika, da bi se pečal s kokainom. Ko mu je Žigon očital prevaro, je bil takoj za to, da se zadeva javi policiji. 2-igon da ga je vedno nagovarjal, naj bi mu nabavil pravi kokain in da ima za to milijonski kredit. Bilo mu je tudi znano, da Žigon trguje z opijem. Pri današnji dopoldanski razpravi je predsednik senata začel zasliševati priče. Prvi je bil zaslišan Jakob Kranjc, ki je izpovedal tako. kakor to navaja obtožnica. Zatrjeval je. da kokaina ne bi kupil, če mu Torkar ne bi obljubil nagrade. Kovač je natančno opisal ves dogodek, kako so ga ogoljufali. Potrdil je. da mu je Sa-mida nasvetoval. naj prevaro takoj prijavi policiji. Šofer Lenančič, ki je vozil Torkarja in pajdaše v Planino, se danes točno več ne spominja o osebah. Pozneie pa je bil na sodniji. da bi od TWkarja izverjal voznino. ki mu je ta ni plačal. Povedali so mu, da je Torkar zaprt. Katarina Završan se je nato pritožila predsedniku senata, češ da jo Torkar ves čas draži z besedami: »Ričet boš žrla,« nakar je predsednik odredil, da se presede iz prve v zadnjo klop. Zasliševanje prič še traja. Zaradi velikega števila, zaslišanih J bo okoli 30 prič, razprava danes najbrž J še ne bo končana in je pričakovati, da bo ■ sodba izrečena šele jutri. Iz Trbovelf — Nedeljska nogometna pokalna tekma. V nedeljo popoldne se je vršila med domačimi klubi nogometna tekma za posest srebrnega pokala, ki ga je trb< • skim športašem darovala tukajšnja Narodno strokovna zveza ob priliki znanega kongresa narodnega delavstva leta 1931. Prva sta se spoprijela stara športna rivala SK Trbovlje in SK Amater, ki pa sta imela oba v svojih postavah več rezervistov. SK Trbovlje je vodil ves čas s koristno igro ter zmagal zasluženo v razmerju 4:0. Nato sta nastopila oba mlajša kluba Dobrna in Retje. Igra je bila izredno živahna, vendar pa preveč eno-stransk*. k#»r je SK Dobrna kazal veliko premoč, dasiravno je bil SK Retje vseskozi borben in odporen. Zmagal je SK Dobrna z visokim rezultatom 6:1, kar mladi in asrilni Retje ni zaslužil. Ta visoki poraz je pripisati dejstvu, da SK Retje n! vajen obsežnega igriška. — Obe tekmi je sodil objektivno pss. g. Božič Adalbert. — S temi tekmami je zaključen prvi del borbo za pokal N"SZ V nedeljo 1^. t. m. popoMne se tekma nadaljuje in sicer se spoprime.ta oba zmagovalca ne^ellskih te-kem. to je SK Trbovlje in SK "Dobrna s predtekmo obeh premagancev, to je SK Amaterja in P Retia Tekmovalo se bo zopet na ierišču SK Amaterja s pH<*et-kom ob pol 2. uri popoldne. — Pred nedeljsko tekmo je športna pnHika pofrre šala reklamo za te tekme, zato so bile tekme turt* slabše obiskane. Klubi naj sse zavedajo, da je v materijaInem ozirn dobra reklama pol uspeha! Zato se naj r bodoče vsaj oh tako važnih tekmah ne pozabi na reklamo. — Zaprisega vojnih obveznikov. Voja ški oddelek občine Trbovlje poziva vse vojne obveznike, rojene v letih od 1880 do 1914. da se udeleže zaprisege, ki bo v nedeljo 16. t. m. ob 8 uri dopoldne na Javnem prostoru pri SokolpVem domu. Val obve-nKi gornjih letnikov, z izjemo za Časno ali stalno nesposobnih. naj b"^^ točno ob navedenem času trezni in praznično oblečeni na licu mesta. — Priprava smučarjev za zimsko sezono. Čeravno zima leto« smu.čariem dol-iro nasraja. se naši smučarji pridno nri-nravljajo na beb' RiH>T*t v cnP7ii naravi Vsak tr*rek In r»e*ek «-><^ 7 ^ o pol S tire imajo v gostilni FVnrte na Vodah srimna-stične vaje. ki so obvezne za vse smučarje. S tem si že sedaj utrjujejo mišice, da ^oe]o o«iejo. ki tudi letos ne bo izostala, dasiravno precej doleo odlaša prihod. Jubilej i Frana Oseta Ljubljana. 12. decembra. Ko ga vidimo v Daj-damu, na ulici ali kjerkoli vedno vedrega in Čilega, bi mu ne mo^li prisoditi, da praznuje zdaj že 65-letnioo svojega rojstva. Z dosego te starosti ob polnem zdravju pa se vežejo še drugi jubileji, na katere je ponosen naš davlje-nee. L. 1859 je začel njegov pokojni etri« Simon na Vranskem trgov'no. Bilo je to pred tričetrt «tol^tja. 1 1809, torej pred 35 leta pa je izročil vodstvo trgovskega podjetja svojemu nečaku- Franc Oset je takrat posvetil vfo evo jo skrb povečanju tr- irovske hi$e. kar se mu je tudi posrečilo- V letih napornega dela ie dospgla tvrdka Oset flilen razmah in je hiša znana danes tudi zunaj meja. Ze pod Ftričevim lattfništvom se je tvrdka bavila iz izvozom hmelja. Izvozila ga ie težke milijone- Franc Oset je preskrboval Savinjsko dolino s hmeljevka-mi. ki jih je dobival na vagone iz bratske Č*e5ke. Dajal jih je kmetom na dolgoročna odpia&la. s Čimer je pokazal čuteče eree za savinjske hmeljarje. Prav zato se ga tudi danes spominja marsikateri savinjski hmeljar z ploboko hvaležnostjo. Fran Oeet je pričel po prevratu tudi lesno trgovino in postavil je 1- 1928 v §t-Petru moderno parno žago. Njegova trgovina pa ee je bavila tudi z izvozom jabolk-Pošiljala je namizna jabolka v tuje države kakor v Egipt, Nemčijo. Italijo itd- Ustanovil je podružnico v Brežicah in organiziral tam izvoz jajc v Švico in dosegel e tem lepe uspehe. Kriza v vseh trgovskih in industrijskih panogah tudi njemu ni prizanesla. Moral je opustiti svoio parno žago in likvidirati podružnico v Brežicah, krepko pa drži svoje podjetje v Št. Petru, kjer je preosnovaJ skladišče s hmeljamo. Njegova «ilna volja do dela in dejstvovanja pa ga ie prignala tudi v Ljubljano, kjer je 1. 1931 v družbi svojega z^ta g. Zupana odprl sloveči bufet Daj-dam. V letih napornega dela jubilant ni nikoli klonil in znal je prenašati vs»e udarce usode mirno in dostojanstveno. Na pomoč mu je priskočil vedno in povsod njegov vodni humor, za katerega ga zavida marsikateri stanovski tovariš. Ob trojnem jubileju čestitamo slavljencu tudi mi in mu kličemo: Še na mnoga Ha! Če imaš denar v loncu Kranj, 10. decembra. Frančiška Rant iz Spodnjih Dupelj je tovarniška delavka v Kranju. Stanuje doma, kamor se vozi vsak večer s trži-škim vlakom. V zadnjih dneh ji je bilo podnevi, ko je bila zaposlena v Kranju, vlomljeno v stanovanje. Neznan vlomilec ji je odnesel izpod železnega dvoliterske-ga lonca 8000 Din denarja, kar pa mu ni bilo dosti. Ukradel ji je še črn plašč, zlato ovratno verižico, dva zlata ženska prstana, novo črno krilo, dva para nogavic in pulover. Skupna škoda znaša okrog 10.000 Din, ki jih bo delavka težko pogrešala. Orožniki so ugotovili, da je moral vlomilec priti v hišo skozi glavna vrata v vežo. odkoder je nasilno vlomil v kuhinjo, kjer je vse premetal. Ogledal in prebrskal pa je tudi ostale prostore, celo podstrešje, vendar sosedje niso opazili nikogar, ki bi se muzal podnevi okrog hiše, kjer stanuje Rantova. In Frančiška ne pozna človeka, ki bi ga mogla zatrdno osumiti, da jI je odnesel denar in obleko Orožniki iz Podbrezij zasledujejo neznanega vlomilca. Elektrifikacija 3ele Krajine >rnomelj, 12. decembra. Vprašanje elektrifikacije Bele Krajine je na vseh naših gospodarskih zborovanjih in sestankih na dnevnem redu, kar najbolje dokazuje, da je res potrebna, še nedavno smo imeli v Črnomlju važno gospodarsko zborovanje, o katerem je >Slovenski Narod« že obširno poročal in na katerem je bila prva točka elektrifikacija naših krajev. Banski svetnik g. Rueh nas je tedaj seznanil z glavnimi točkami tega vprašanja in naglasil, da za elektrifikacijo Bele Krajine pride v postev edino velenjski tok. last dravske banovine. Ze elektrifikacijo Bele Krajine oziroma samo mesta Črnomlja, se prav živahno zanima enako elektrarna Karlovac v Ozlju. ki daie tudi Metliki tok za razsvetljavo. V nedeljo se je vršil v Črnomlju tozadevni sestanek, na katerem sta poročala predstavnika ozaljske elektrarne gg. ravnatelj Doljak in ing. Hofman, a vodil ga je črno-meljski župan g. Karol Miiller. Sestanku je prisosivovalo tudi precej domačinov, vsi člani mestnega občinskega zastopa in zastopnik Črnomeliske okoliške občine, predsednik g. Grahek. Po nacrtu ravnatelja g. Doljaka bi dobilo me-do Crnomeli elektriko na !a način da se podaljša daljnovod iz Metlike odkupi omrežje >Jugolesa< in zgradi daljnovod s transformatorjem, ki hi veljal nad pel milijona dinarjev, računano seveda brez obresti. Po dosedanjih izgledih prihaja za Belo Krajino bolj v poŠte v pr*Mi!oti banske uprave dravske banovine, ki bi pri elektrifikaciji naših krajev upoštevala vse večje vasi Bilo bi neumestno, ako bi hoteli že sedaj povoriti o odločitvi za ta ali oni predlog, raglasamo pa le, da je čudno, da hoče ozaljska elektrarna dati mestu Črnomlju na razpolago le tok za razsvetljavo, a industrijskim podjetjem, ki jih ie v ra=em m^ stu precej, bi elektriko ie nadalje od dajala parna. da=i bi daljnovod morala po taviti na.-a občina. O vprašanju elektrifikacije Bele Krajine., ki postaja vedno aktualnejše in ki se menda tudi vedno bolj bliža tako težko pričakovanemu uresničenju, bomo še poročali, ko bodo znane vse podrobnosti posameznih predlogov in bo mogoče tudi izreči končno sodbo. Brezposelnost v Mariboru Maribor, ll. decembra. čHm bolj se bližamo zimi, tem večja je brezposelnost, kakor povsod tudi v Mariboru. Sicer je bilo število brezpo^lnih v zadnjih mesecih približno enako, novembra pa se je zvišalo skoraj za lOO^-. Pretekli mesec je bilo pri borzi dela v Mariboru prijavljenih 1291 brezpoeelnih, od teh 936 moških in 355 žensk. r>axi zra dnem stoje pred mariborsko podružnico Borze dela dolge vrste delaželjnih ljudi, žal pa ni mogoče vsem preskrbeti zaslužka. Novembra je bilo v Mariboru na novo prijavljenih 591 brezposelnih, tn sicer 306 moških ter 283 žensk. Borza dela v Mariboru stori pod vodstvom podžupana g. Golouha vse, kar je pač mogoče storiti v teh težkih časih. Tako je preskrbela službo 6 hlapcem, 1 strojnemu ključavničarju, 6 služkinjam, l rudarju, l železostrugarju, 1 mizarju, 2 iz oblačilne stroke, 1 iz grafične stroke, 1 trgovskem pomočniku. 1 trgovskemu slugi 1 pomožnemu delavcu, 7 tekstilnim pletiljam in tkalkam, 4 tekstilnim navi-jalkam, 2 pomožnima delavkama, 6 natakaricam in hotelskim kuharicam, 7 gostil-nislrim služkinjam, 3 tovarniškim delavkam m 63 služkinjam ter kuharicam. _ Skupno je torej Borza dela preskrbela novembra delo 108 osebam. Oni pa, katerim ni mogla nuditi službe, so dobili nekaj denarne podpore. Tako je tukajšnja ekspozitura razdelila v preteklem mesecu na brezposelnih podporah 51.049 Din, ,n sicer na rednih 26.670 Din. na izrednih 22.790 Din ter 149 Din na potnih podporah. Od teh 51.049 Din so dobili brezposelni uradniki 1086 Din, kvalificirani delavci 32.657 Din. nekvalificirani delavci 10 828 Din in podeželski delavci 6478 Din podpore. ske uslužbence, ki ga je odbor izpolnil, prav tako pa tudi pravilnik o gradbenih taksah. —'sklenjeno je bilo tudi, da se da po strokovnjaku pregledati naše električno omrežje, ki je baje zelo slabo in gre na njem mnogo toka v izgubo. Za razbremenitev omrežja je prav važen sklep, da morajo biti motorji, ki obratujejo po 17. uri, priključeni direktno na transformator. Živilski trg Ljubljana. 12. decembra. Kaže, da bomo lahko letos dobro praznovali božič. Če ne bo mesa. bo pa v«aj zelenjava. Vsaj na trgu je še vedno toiiko salate in drugih zelenih dobrot ter snroga-tov, ki moramo biti z njimi zadovoljni, če nimamo dmerega. Tako pozno menda še ni bil nikdar trg založen z zelenjavo kot je letos. Tudi sadja je toliko, da nam ni treba občudovati jabolk le pred izložbami delikatesnih trgovin. Ljudje pa Še vedno ne znajo ceniti tega. da je na trgu ceneno sadje Zdaj so še vedno dovolj lepa jabolka tudi za izbirčne gospodinje, po 4 do 4..",0 Din kg. Gospodinje tudi še vedno proučujejo recepte, kako se pripravljajo gobe, ker je še skoraj vsak dan nekaj sivk na trgu. Toda danes jih je bilo samo za dve eospodinji. Kljub temu, da so gobe zdaj takšna »edkost, niso posebno drage, saj dobiš liter sivk še vedno po 3 Din. Gospodinje so se začele zalagali z orehovimi ;edrci za božič že prejšnje tedne, ker so se bale, da se bodo podražila, zdaj jih je pa Še vedno na trgu zelo mnogo po nespremenjenih cenah, in sicer po 18 Din. Prodajajo jih Hrvati od belokranjske strani. Vprašanje je, ali bodo jedrca tako poceni tudi tik pred prazniki. Nizke cene jedrc na trgu vplivajo tudi na cene v trgovinah, vendar se nekaterim gospodinjam zdi na trgu vse najdražje. Tudi za postni jedilni list gospodinje zdaj niso še v zadregi, če sploh lahko izbirajo med raznimi jedilnimi listi. CvetaČe je še dovolj na trgu, vendar se pa zdi, da je ljudje ne cenijo posebno, ker ne gre mnogo v denar. Uvožena ni najlepša, ker ni več sveža, prodajajo jo po 7 Din kg. Domače je malo, je pa precej lepa, majhne crlave prodajajo po 1.50 Din komad. Endivije je toliko, da je ves trg zelen in, kar je glavno, ni se še podražila. Radiča je čedalje več, a ga kupujejo samo tiste gospodinje, ki postavljajo na mizo tudi bolj mastne dobrote. Motovileč in radič sta po dinarju merica. Gospodinje še niso začele povpraševati bolj po jajcih. Zdaj smo tik pred božično konjunkturo, kar se pa še ne pozna na perutninskem trgu. Srednja cena za jajca je par po 1.75 Din. Iz Kamnika — O Bolgariji, kjer so blH pred kratkim naši vrli Matičarji na triumfalni pevski turneji, bomo danes zvečer v Čitalnici slišali zanimivo predavanje, kf ga bodo pojasnjevale lepe skioptične slike. — Otvoritev gledališča sezone v či- talniei bi morala biti preteklo soboto z dramo »Golgoto«. Predstava pa je bila zadnji trenutek odpovedana, ker čitalnica ni mogla dobiti potrebnih oblek. V Kranju so namreč najprej obljubili, da bodo posodili obleke, potem so pa obljubo preklicali. — Iz delovanja naših občinskih svetnikov. Na zadnji občinski ?eii je bilo na dnevnem redu nekaj važnih vprašanj. r-> slanec g. Cerer je predlagal, da se prične t akcijo za veliko ubožnico, v kateri bo do preskrbljeni stari siromaki iz vsesra kamniškega okraja. S tem bi kamnišk- srez. podobno kakor litijski, postavil najlepši spomenik blagopokojnemu vladarju. Predlog je bil sprejet in izvoljen je bil odbor, ki bo proučil to vprašanje in sklical sestanek vseh predstavnikov občin iz kamniškega sreza. V odboru so g*, župan Kratnar, notar Zevnik. poslanec Cerer in Skala. — Nadalje je občinski odbor sklenil, da se najstrožje prepove kolesarjenje po pešpoti od tovarne »Ete* do znamenja Kolesarji imajo na razpolaeo vozno cesto — Na Malem grabnu bo občina v dosrovoru s korporacijo zopet postavila visok drog za zastavo. — Najemnici Rodetove restavracije na Zapričah, Tvani Cvetek, je občinski odbor ugodno rešil prošnjo za podelitev koncesije, odklonil pa je zahtevo posestnikov ob levem breem Bistrice pri novotržkem jezu. da se jim prizna odškodnina za razdeja-itje, ki era je napravila Bistrica na obrežni — V ?;ro<=ki odbor za javna dela je bil ■ rvol'on e banski cvetnik notar Zevnik n'.»me-*n;k » pebemik). — Dvema pro-sfTfcaina «Marii; Slahainovi in Antonij' na'pr.^,.,) jr ^rihnr naklonil podporo po »-.o r>in i7 dr \~r,i karjeve n^tanove. — Baaska upi ara je vrnila ?tatut za občin- KOLEDAR. Danes: Sreda. 12. decembra katoličani: Maksencij. Aleksander. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica; Tarzan in njegova družica. Kino Ideal: Moja žena pustolovka. Kino Dvor: Minuta pred 12. uro. Kino Šiška: Sv. Anton vseh zaljubljenih patron. Splošno žensko društvo. predavanje gospe prof. Grahorjeve: >Pregled srbske zgodovine od začetka do bitke na k060-vem« ob 17. v društvenih prostorih. Podružnica Sadjarskega In vrtnarskega društva, predavanje ravnatelja Zupana ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. S. K. Ilirija, občni zbor ob 20. v dvorani Okrožnega urada. Razstava jaslic v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Ustar, §elenburgova uHca 7, dr. Kmet. TvrŠeva cesta 41 ln Trnkocav-ja ded., Mestni trg 4. Naše gledališče Drama. Začetek ob 20. uri. Sreda 12. decembra: »Hlapci«:. Red Sreda Četrtek 13. decembra: >\Vaterloot. Red B. Petek 14. decembra: zaprto. Linhartova igra >Matifek se ieni< predstavlja prvi poskus ustvariti slovensko dramatsko umetnost. Delo je posneto po Beaumarchaisovi komediji >Fiearova ženi-tevc. S tem, da je Linhart presadil komedijo na naša tla, je dal Slovencem eno izmed prvih iger, ki je pomenila skoro pol stoletja edino pričo naše skromne dramatske književnosti. Leta 1S49. je doseglo Slovensko društvo z vprizoritvijo te igre velik uspeh. Premiera se vrši v soboto 15. L m. v režiji dr. Branka Gavelle. Opera. Začetek ob 20. uri. Sreda 12. dec: >Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«. Red A. Četrtek, 13. dec.: »Hoffmannove pripovedke«. Red Četrtek. Petek 14. decembra ob 15. uri: >Hovanšci-na*\ Dijaška predstava. Cene od S do 15 Din. * Prihodnja operna noviteta bo 19. t. m. Pod taktirko dr. Svare ter v režiji g. Primožiča se vprizore \Volf- Ferrari ievi >Stirje grobjank, ki jih pojejo: gg. Betetto, Primožič, M. Rus in Zupan. V ženskih partijah nastopijo ge.: Kogeieva, Ribičeva, Poličeva in Zupevčeva. Ljubimca Filipeta poje g. Banovec, grofa Rircarda pa g. Mar-čec. Orisrinalna muzika in živahno dejanje bodo pripomogli temu odličnemu delu do brezdvomnega uspeha. Pretep na ulici Ljubljana, 12. decembra, V nedeljo 9. t. m. proti 10. uri dopoldne so šli trije gospodje od Bežigrada po Staničevi ulici, kjer so imeli priliko opazovati, kako je neka ženska napadla mladega fanta na cesti pred trgovino gospe Novakove. Iz napada se je razvil pretep, med katerim sta drug drugega tolkla s pestmi, suvala in se valjali po tleh. pri čemer sta bila do krvi opraskana. Na mokri cesti je trpela tudi obleka Med pretepom je bilo veliko glasnega vpitja, padale so vseh vrst psovke, zato pa tudi ni manjkalo radovednežev, ki so se zbrali v precejšnjih gručah. Imeli so dovolj zabave in smeha. Na naše vprašanje, kdo sta ta dva pretepača, narn je neki gospod iz množice odgovoril, da je ženska soproga nekega uslužbenca, fant pa. da te tudi sin uslužbenca in da oba stanujeta, or imata svoje družine v mestnih hišicah. Vprašali smo dalje, kako in zakaj je nastal napad ter dobili odgovor, da se v družinah obeh prizadetih že dalje časa sovražijo, pretepa-vajo in tožarijo. kar je imelo za posledico nedeljski dogodek. Mestni magistrat naj bi nezadovoljnih in prepirljivih stanovalcev — četudi so uslužbeni pri občini — ne sprejemal v mestna stanovanja, temveč samo poštene, značajne in mirne ljudi, ki prosijo za taka stanovanja in takih prosilcev je dane?> dovolj. Iz Poličarc — Občni zbor strelske družine. V petek 7 t. m se je vršil pri 'Vfahoriču občni zbor strelske družine, ki ga je vodil predsednik br Živko Alojz Po njegovem pozdravu je prečital br. tajnik Žen govor br. Putnikoviča. nato pa so sledila posamezna poročila. Bilo je 7 sej, na Ptreliš^u je bilo napravljeno za strelce nekako zavetišče proti vetru, dežju, solncu in drugim vplivom na strelca. Družina je imela eno nspelo veselico in si je nabavila puško na zračni pritisk. Tajnik je omenjal, da strelska sezona v preteklem letu nt bila tako živahna, to pa zaradi slabih pušk. V tem pogledu ne bo prej boljše, dokler se ali puške ne zamenjajo z boljšimi, ali pa bodo popravljene, kar bodi naloga novega odbora. Blagajniško poročilo br. Simca izkazuje še nekaj prihrankov, kar «e vzame z zadovoljstvom na znanje Po daljšem posvetovanja je bil Izvoljen odbor s povsem novimi odborniki in to br.: inženjer Kulih, Mahorič Franc, Bre-gar, komandir Jezernik in n^itelj Kovic Predsednik je ostal živko. V zimskem ča-su se uvede sobno streljanje, k čemer ge pritegnejo tudi dame. Vršilo se bo pri Mahoriču vsako sredo od 19 ure dalje — Dar. Ob priliki 60 letnega jubileja je daroval trgovec Prane Kavčič za stu-deniške uboge šolarje 200 Din. Prisrčna hvala. — Prisega za vse tukajšnje voj&fike obveznike bo prihodnjo nedeljo 16. t. m. v SI. Bistrici ob 10. dopoldne. stran 4. »fltOVENSKI N ARO D«, (tne 12. decembra 1934 PO Jutri svečana premiera najveličastnejšega dela v kinemato-grafiji! Božanska v božanskem velefTbrru Kraljica K ristina DNEVNE VESTI — Iz državne službe. Za arbivarko pri državni bolnici za duševne bolezni v Ljubljani je imenovana arhivska uradnica Ljudmila Orehek, za arhivarko pri državni bolnici za ženske bolezni v Ljubljani pa arhivska uradnica IjeopokJina šaxa-bon. — Iz banovinske službe. Imenovana sta za banovinskega asistenta pri bano-vinskem zdravilišču na Golniku banovinski sekundarni zdravnik dr. Tomaž Pur-lan in za upravnika banovinskega zdravilišča Dobrna banovinski svetnik pri banski upravi v Ljubljani dr. Franjo gter. V višjo skupino sta pomaknjena obrtni učitelj na moški obrtni šoli v Ptuju Bogomir j Ogorelee in banovinski potovalni učitelj »a mlekarstvo pri banski upravi v Ljubljani Pran jo Pavlica. Premeščen je banovinski administrativni uradnik Ivan Oc iz javne bolnice v Celju v javno fceimko bolnico v Novem mestu. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovinec št. 100 z dne 12. t. m. objavlja uredbo o zaščiti denarnih zavodov, uredbo o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaščito, uredbo v zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug tn njihovih zvez, uredbo o zmanjšanju režijskih stroškov gospodarskih podjetij, uredbo o tečajih za strokovno izobraževanje občinskih uslužben- j cev, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934, izpremem-be v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz »Službenih Novin«. — Razld društva. Savezna etreJska družina v Središču ob Dravi je prenehala ob-Btojati, ker ni mogla dobiti prostora za napravo strelišča. Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Jo-sefova« grenčica delovanje želodca in črevesja in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavljanju zatrjujejo, da so dosegli z 3>Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Statistika tujskega prometa. Po uradnih podatkih ao imela naša letovišča in zdravilišča od 1. novembra 572.560 domačih gostov in 202.5(20. tnozemcev. Največ je biLo Avstrijcev in sicer 56-276, ©e-hoslovakov pa 53.465. — Smučarski tečaj SPD pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru za začetnike m manj izvežbane smučarje se bo vršil od 26. decembra do vključno 1. januarja. Pokrajinska lega te planinske postojanke, s krasnimi smuškimi vežballšči v okolici Sv. Janeza, je glavno izhodišče mnogih smu-čarek-ih izletov v Bohinjske planine m v Triglavsko pogorje. Divni pogledi na zasnežene vrhove s tajinstventm jezerom ob vznožju privabijo vsako leto več ljubiteljev naših gora. Sv. Janez ne pozna pozimi dolgočasja ter bo vsak posetnlk našel dovolj družbe smučarjev. Zraven Sv. Janeza je dobro vzdrževano drsališče. Za visokogorske ture so vedno na razpolago vodniki. Za smučarski tečaj stane prijavnina, vsa prehrana in prenočišče v toplo zakurjenih sobah skupno za ves čas le 500 Din. Sicer pa stane sedaj m pozimi sploh oskrba pri Sv. Janezu in Zlatorogu od 56 do 55 Din. — Tečaj vodi smuškl učitelj JZSS g- K veder Janez. Prijave sprejema m informacije daje pisarna SPD v Ljubljani Aleksandrova cesta 4, palača Viktorija, vhod iz pasaže, telefon štev. 2963. Iz Ljubljane —Jj Bolgarski pevci v Ljubljani. Glasbena Matica ljubljanska je dobila danes definitivno obvestilo, da pridejo bolgarski pevci iz Sofije v Jugoslavijo in imajo svoj prvi koncert v nedeljo dne 16. t_ m. zvečer ob 20. uri v veliki unionski dvorani. Nastopi narodni zbor Gusla iz Sofije Predprodaja vstopnic v knjigarni G-lasbene Matice. Spored koncerta javimo jutri. — Poudarjamo, da je Gusla najboljši bolgarski moški zbor poleg sofijske Rodine. — General Denikin v Ljubljani. V petek zjutraj ee pripelje iz Beograda v Ljubljano mani ruski carski general DemLkiru bivši vrhovni poveljnik protiboljševiške armade, prodirajoče od juga proti Moskvi. V petek ob 19-30 bo predaval v hotelu Tivoli o mednarodnem položaju in Rusiji. —lj Zatvorniee .na Ljubljanici so bole dolgo zaprte ter je bila vsa voda usmerjena v Gruberjev karml. Zaradi zadnjega deževja pa je Ljubljanica precej narasla in so morali zatvomicr* d vi cm i ti. Od davi teče po Ljnbljaničnem koritu zopet nmazanorjava voda- Film ZKJD od petka dalje ob %3. popoldne vesela opereta Valček Lillan Harvev — WHIy FTftscli —lj Združenje trgovcev v Ljubljani, sekcija trgovcev s špecerijskim in kol. blagom obvešča Članstvo, da velja glede nove naredbe o odpiranju in zapiranju za trgovine z mešanim, špecerijskim in kolonijalnim blagom ter trgovine z delikateeami in ostale trerovine z živili določilo čl. 2 te naredbe, Jci določa, da smejo biti te obratovalnice odprte poleti m pozimi od 7- do 1230 ter od 14. do 1930 ure zvečer, izvzemši v poletnem času, ko se morajo odpirati ob 15. uri popoldne. Odbor sekcije prosi in apelira na članstvo, da odpira svoje obratovalnice kakor dosegaj ob pol 8. uri zjutraj in zapira ob 7. uri zvečer. Odbor sekcije. —lj Stoiirtri deset tisoč dinarjev ptečuje letno mestna občina najemnine lastnikom zemljišča na letališču- Veeea sveta je tam nekaj nad 500 tisoč kvadratnih metrov. Pogodba med mestno občino m lastniki zemljišč, ki so povečini iz D- M. v Polju, Hrast -ja. Obrij ki Jarš, Je sklenjena za dobo 30 let. Prvotno je nameravala mestna občina zemljišče odkupiti, a so lastniki ceno nastavili previsoko- Navzlic temu pa se veUja vprašan je. če ne bi bilo to vendarle pametnejše, nego rte se zdaj plačuje najemnina, ko bo slednjič le treba svet kupiti, najbrže pa Se po vi?fl ceni. kakor je zdaj. Tom Mix nesmrtni cowboy divjega, zapada v velesenzaciji Minuta pred 12« uro Samo še danes ob 4., 7. tn 9. vri ZVOČNI KINO DVOB Najnižja vstopnina Din 4.50 in 6.50 m i Samo še danes vesela komedija Moja žena pustolovka V glavni vlogi KATICA NAGY, Fritz Gronbanm ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9*£. _ Nov grob. V LJubljani je umrl včeraj ponoči gostilničar g. širne StošiČ. Pogreb bo Jntri ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestalno vreme, dež v presledkih. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Mariboru, Rogaški Slatini in Zagreba. — Največ padavin smo Imeli v Ljubljani in so znašale do davi 32-8 mm. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 16, v Sarajevu IS, v Mariboru, Rogaški Slatini in Zagrebu 12, v Ljubljani 10.8, v Skopljn 9. v Beogradu 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7B6, temperatura je znašala 8. — Dve smrtni obsodbi. Pred okrožnim sodiščem v gabcu sta bila včeraj obsojena na smrt Gigo in Hajko Petrovič, ker sta se dogovorila in ubila Franjo Drehera, posestnika iz Hama. —lj Pozor, vojaški obvezniki! Zaprisega Nj. Vel. kralju Petru n. ne bo v vojašnici vojvode Mišića, temveč na letnem telovadlšču Ljubljanskega Sokola v Ttvo-M ju. Vsi v Ljubljani M vajo« vojaški obvezniki naj pridejo v nedeljo M. decembra t. 1. točno ob 9. uri k zaprisegi. Dohod na telovadfšče je tik poslopja ob železniški progi. Pri vbodu mora veakdo oddati svojo pri glasnico, ki jo je dobO ob zglasitvi v Mestnem domu. Brez prlglasnl-ce vstop na teiovadliče ne bo dovoljen. Kdor neopravičeno izostane, bo zasledovan in kaznovan po obstoječih zakonskih pretrpi sih. —lj »Hčerki njene ekscelence«, v-ele-zabavno veseloigro, ponove v Šentjakobskem gledališču v soboto 15. in nedeljo 16. t. m. ob 20.15. Igra je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah nenavaden uspeh. V glavnih vlogah nastopajo: Bučarjeva. Levarjeva, Ervina Wrischer-Petrovcičeva, Hanilč, Jug in Karaš. V ostalih vlogah nastopa ves ansambl odra. Ker so bile vse predeta ve razprodane in je odšlo pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, naj blagovoli občinstvo kupiti vstopnice že v predprodaji od sobote dalje od 10. do 12. fn od 15. đo 17. —lj Poplava v ozkem deKi Nunske ulice. Vedno ob dežju, čeprav ne dežuje močno, je poplavljena Nunska ulica ob samostanskem zidu. Tudi te dni so v nji pravcati ribniki. Voda sega po vsej širini ozke ulice od zidu do zidu ter se morajo nekateri pešci, ki ne upajo bresti vode, vračati. Po ulici je precej živahen osebni promet med zahodnim delom mesta in središčem, zato je zelo potrebno, da jo vsaj pošteno nasujejo, kanalizacije pa nihče ne —lj Stanovanjskim najemnikom v Ljubljani. Stanovanjskim najemnikom se vroča jo te dni vprašalne pole zaradi statistike stanovanj in najemnin, ki se pla-čuje Jo v LJubljani. Statistika je neobhodno potrebna. Najemniki se naprošajo, da v lastnem interesu točno izpolnijo te vprašalne pole ter jih podpisane nemudoma vrnejo na dmei ©trani označeni naslov. —lj »Pregled srbske igodovine od aa-isss a do bitk« na Kosovemc je naslov predavanju, ki ga priredi Splošno seosko društvo danes ob 17. v svojih društvenih prostorih, Rimska cesta 9. Predava ga. prof. Olga Graborjeva. Predavanje je vsakomur dostopno- —lj Kolonija v Mestnem loga raste. Na mestnih travnikih ob Cesti dveh cesarjev Je prvotno in sicer pred leti že, zrastlo iz tal le par barak. Pozneje so prihajali tja novi k okrniti, ki so se morah' umikati iz barak v mestu- V zadnjem ča^u pa je kolonija narasla m predstavlja že lepo skupino prav Čednih lesenih hišic, ne več enostavnih barak- Pred tedni je bilo postavljenih tam okrog 15 novih hišic, od katerih F'h je 10 postavila meetna občina, zdaj pa so privatniki postavili tam še 5 novih ličnih, lesenih eta»vo- Kolonija v Mestnem logu šteje sdaj že okrog 400 duš. d očim je vseh lesenih hiš tam nekaj nad 80. —Jj Ha letošnjem novinarskem koncerta so dosegli poleg drugih nastopajočih umetnikov in ansamblov brez dvoma eneea največjih uspehov tri>e mladi naši umetniki, ki z največjo vnemo goje komorno glasbo-To so naši mladi profesorji na državnem konservatoriju: gg. Rupel Karel (violina), Leskovi* Boćomir (čelo) in Lipovšek Marijan (klavir). V petek bodo izvajali eno najlepših del cele komorne literature za klavirski trio: Ra ve lov trio, poleer teera še en trio Cafkovskeea in en trio Spanca Turine Občinstvo vabimo, da v velikem Številu po-šefi komorni večer, nizka vstopnina, sedeži po 15. 12 m 10 Din. omosroČuje pa? vsakomur obisk interesantnega večera v petek, dne 14. t. m. v FilharmoniČni dvorani. —lj Pevski rbor Glasbene Matice. V četrtek 13- t. m. ob 20- uri sestanek in vaja vsega zbora. Vabljeni vsi dosedanji člani zbora. Zadržani naj ee pismeno rziavijo, da bodo sodelovali pri izvedbi nadaljnjega proerama. Turne iski zbor naj vrne ves notni materijal- Odbor- —lj J5AD F-dinstvo poztva vse svoje r^la-ne in članice, da pridejo dne T2. t. m. ob 15. v klubov lo"ka1 TTdeleŽDa strogo obvezna? >ČTrvaTmo Ju*roslavijo<. —V Očala daljnogledi barometri. ?o+o aparati itd naingodnef*i nakan uri Pr P Zajca, izprašan em optika. TdnMJana, Sta--; S o k o I * t v o mmumamBBumtm Jntrf premiera češke operete Zlata Katarina Amt, Nedošinska, TJda Baarova, Vlad. Borstrf, Otomar Korbebif ZVOČNI KINO IDEAL — Svečana zaprisega rezervnih oficirjev Je bila v Ptuju v nedeljo v vojašnic! Kralja Petra b službo božjo. Po službi božji je zaprisegel navzoče rezervne oficirje kapucin Streminger, nakar je Imel na prisotne komandant mesta Inž. major Manojlovič lep nagovor. Na dvorišču je bila postavljena častna- četa vojakov ter zbrani vsi aktivni oficirji. Svečanost se je zaključila z državno himno. Po zapriseg"' so oddali vsi rezervni oficirji v oficirska čitalnici še pismene zaprisege. — Po nalogu komandanta mariborske ga vojnega okruga se morajo do konca tega leta pobrati od lastnikov živine, vozov m dvokoles vsi vojnokomorski listi odnosno potrdila. Pozivajo se vsi lastniki živine, vozov In dvokoles. pregledanih po vojaški komisiji v letu 1933, ki imajo voj no-komors-ke Tiste odnosno potrdila, da iste prinese do 25. t. m. k tukajšnjemu mestnemu poglavarstvu ter jih oddajo na policiji. — Požar v Slovenskih goricah. Nedav no Je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Fraea Lrudvika v Gibini, občina Jnršinci. Ker je bilo poslopje polno poljskih pridelkov in krito s slamo, Je o srenj kmalu opravil svoje ter uničil poslopje do tal. Skupna škoda znaša nad 10.000 Din. Vzrok požara je najbrž slab dimnik. — Kmalu potem je zopet nastal ogenj pri posestniku Hermlnu Antonu v Hvaletincfh, tudi v občini Juršinci. Tud; tn Je ogenj izbruhnil na gospodarskem poslopja, r katerem Je bilo 2500 kg sena. «000 kg slame In 20 kub. m drv, kar vse je ogenj uničil ter zajel še v bližini stoječo kolarnlco. škoda se ceni na 20.000 Din. — Domneva se, da je ogenj nastal zaradi neprevidnosti brezposelnih, ki so pren-o-čevan v skednju. — Prspodsn nočni gost Posestnika Korošca Jožefa v Sveci sta nedavno ponoči obiskala dva prijatelja orehov, ki sta si Jih nabasala polno vrečo v skupni teži 50 kg. Ropot je zbudil Korošca, ki je šel pogledat, kaj se godi. Ko sta ga tatova opazila, sta pustila vrečo, čevlje In železno palico ter jo ubrala v bližnji gozd. čevlji pa so Jn izdali in sta že ovadena sodišču — Brežice. Božični kramarski in živinski sejem bo 19. decembra in ne zadnjo soboto pred božičem, kakor je pomotoma navedeno v p rat i ki. — Gasilsko službo ima do prihodnje nedelje H. vod, E. red s četarjem Vaudo Ignacem in četnikom Vaupotičem Konradom. Reševalno službo pa opravljajo šofer Ivan Omulec, četnik Franc Runovc In Rudolf Pijan ter Vilko Šile. — Zaprisega vojaških obveznikov bo 1j6. t. m. ob 10. uri dopoldne v vojašnici kralja Petra. Vsi obvezniki, ki stanujejo v Ptuju ne glede na to, kam so pristojni, se morajo brezpogojno prijaviti do 16. t. m. na tukajšnjem magistratu v sobi vojaškega urada vsak dan od 7. do 12 ure. Prijaviti se in priseči morajo vse osebe do 55 let (letnik 1878 pride še v poštev) Ker bo prisega samo 1"6. t. m. se opozarjajo vsi obvezniki, naj bodo točno ob določenem času na mestu, in sicer že ob pol 10. uri, ker se bo še pred prisego vršilo izkli-oevanje. Ostani in ostani č!a? „Vodnikove družbe41 Lepa akademija Sokola Zgornja Šiška Po svojem vsestransko bogatem in uspešnem in tihem delu spada Sokol v Zgornji Šiški brez dvoma med najboljša društva ljubljanske okolice. To je ponovno pokazala tudi prav lepa telovadna akademija, ki je je res temeljito pripravljeno priredil društveni T. O. in ki je dokazala, da se v društvu dela po določenem načrtu in da telovadni nivo raste. Pred pri četkom akademije je brat starosta zaprisegel ono članstvo, ki se radi službenih ali drugih zadržkov ni moglo na dan Zedinjenja udeležiti odlično uspele in polnošteviLno obiskane svečane seje in zaprisege. Radi netočnosti publike se je akademija pričela nekoliko kasneje. Otvori 1 jo je z lepim, globokoza-snovanim idejnim govorom, prepletenim s citati iz Tyrsa ter »Potov in ciljev« brat Ivan K urnik, čian društvenega T. 0., ki se je že na dan 1. decembra izkazal kot dober govorniku Ta način otvoritve akademij bi bil tudi za ostale edinice priporočljiv, da se združi vsaka sokolska prireditev tudi s potrebno propagando _ naravno potrebno pa je, da se govornik temeljito pripravi, da ne izgublja nepotrebnih fraz. Govor brata Kurnika bi mogel biti marsikomu zgled lepega in res globokega govora. Nato je brat načelnik prevedel 5 pripadnic ženske dece in 12 fantiČev v vrste naraščaja s primernim, iskrenim nagovorom ter vsem pripel na prsi naraščajski znak kot odlikovanje za njihovo dosedanje vestno obiskovanje telovadbe. Kot prva točka akademije — telovadnega sporeda — smo videli vaje z raketi, ki jih je 6 naraščajnic lično kostimiranih dokaj skladno in spretno izvajalo. Sestava sicer sama na sebi v telovadnem pogledu ni posebno izdatna, zahteva pa od nastopajočih velike spretnosti, za gledalce je efektna. V njo je vloženega mnogo truda, pa je bil aplavz zaslužen. Druga točka je bil nastop moškega naraščaja (8) z ritmičnimi vajami. Sestava je dobra, mlajši naraščaj-niki so jo izvajali prav dobro in skladno. V uvodu ima po mojem mnenju vaja nekoliko preveč korakanja, toda v nadaljevanju so prvine dobro uporabljene in zaključna skupina je efektna. Sledile so članice (S*), ki so umerjeno in dobro izvajale vaje x rutami, žal da sestava sama ni niti za telovadca, niti za gledalca bogzna kaj privlačna in dokaj monotona, tudi kake posebne telovadne vrednosti nima. dasi je Češkega izvora. Sledilo je pet narasčajnikov (starejših), ki so res odlično izvajati simbolične proste vaje — po mojem mnenju je bila to ena najboljših in najbolje izvajanih točk. Sredina in zaključek teh vaj se izvaja na pesem: Oj Doberdob, kar je bilo lepo simbolizirano. Želel pa bi si k vaji, ki ima živahen začetek, tudi živahen konec. Sokol ne sme kloniti v obupu, upati mora v vstajenje, v osvobojenje. kar bi se bilo dalo dodati z nekaj takti. Sicer pa kot rečeno — odlična točka. Tudi skupina kot peta točka sporeda je bila prav dobra in učinkovita. Sodelovali so skoro vsi nastopajoči. Članice (8) so nato gracizno, skladno in elegantno izvajale sestavo >V čast Zediniteljuc, ki se z njo sokolstvo klanja velikemu kralju Ze-dinitelju. Dobra in lepa točka, smiselno sestavljena. Naslednja točka — antični borci je takisto spadalo med najlepše točke večera, bila je Živahno in odlično izvajana. Gibi so izdatni, hitri, krasna obramba in napadi teh borilnih vaj z meči in ščiti, prav lepa zaključna skupina, ni čuda. da ao jo morali ponavljati. Za telovadce in gledalce hvaležna točka! Sledile so naraščaj-nice z ruskimi plesi. Je to bolj baletna točka, kot to pove Že sam naziv, toda za pestrost sporeda in gledalce je prav priporočljiva, še večkrat kaj takega. Naraščajni-ce 4 pari so z vnemo in prav elegantno izvajale te živahne plese, pa so naravno morale točko ponavljati. Spored večera so zaključili člani (8) z odlično zamišljenimi simboličnimi vajami, ki so bogate na gibih, polnih simbolike. Nastopajoči prikorakajo na oder ob koračnici >Marširala, marširala« preidejo v vaje ob pesmi >BuČi. buči morje Adrijansko«, iz katerega jih pozovo klic pesmi »Naprej zastave< ter se vaja zaključi s pesmijo >Hej Slovanic, ko telovadci končajo in obstoje v skupini pred kraljevo sliko pa intonira godba državno in narodno himno. Lepa in dobra zamiseL Morda bi nekaj Čisto kratkih vložk (prehodov) vajo še obogatilo. V celoti _ prav lep ^večer. Dvorana pri Čarmanu dobro zasedena, a žal je lahko mnogim onim, ki jih ni bilo. Kar je glavno in hvale vredno je dejstvo, da je polovica točk bila delo domačih avtorjev, članov društvenega T. O. Vsem, ki so se s pripravami za ta lep večer trudili — hvala in krepko naprej! — Zdravo! Prosvetni tečaj gorenjskega sokolstva Kranj. 10. decembra. Kakor vsako leto, se je tudi letos vršila v Kranju prosvetna šola Sokolske župe Kranj, ki je trajala tri dni. Vsaka edi-nica je obvezana poslati po dva člana v šolo. Prosvetne šole so zelo važna točka v petletnem programu prosvetnega dela v sokolskih društvih. Tečaj v Kranju se je pričel v petek 7. decembra. Navzočih je bilo 5»6 udeležencev, ki jih je poslalo 35 edinlc. Med udeleženci so bili predvsem mlajši bratje in sestre, ki so sledili izvajanjem z velikim zanimanjem in sodelovanjem in so s tem dokazali, da jim je do resnega dela. Ker so bili večinoma telovadci, bo v naši župi polagoma dosežena potrebna zveza med prosvetnim in tehničnim delom. Vse tri dni se je vsako jutro začelo delo s telovadbo Potem pa so se vrstila predavanja od 8- do 12. in od 14. do 18. V petek zvečer ob pol 21. je vprizoril G-ledališki oder Narodne Čitalnice za udeležence, sijajno uspelo veseloigro Ertemporale. V soboto popoldne je pokazal br. Majnik z župnim projekcijskim filmskim aparatom par filmov iz sokolskega življenja Kino Narodni dom je predvajal film o letošnjem zletu v Za-srrebu. Zvečer pa je Češka beseda odierrala za udeležene«3 prosvetne Sole v društvenih prostorih v hotelu Jelen lutkovno pre-istavo Miklavžev večer v češkem Jeziku. Dejanje je tolmačila lutka tudi v slovenskem jeziku, uvodne besede ji je pc U žil v usta župni starešina :n prosve-tar br. Jakob £picir Tečaj se zaklju-bil včeraj popoldne z uvedbo narodnih k l in i lesov Prosvetno šolo je otvoril tn voi 1 «ff rešina br. Jakob s p i c a r, ki je pre c ja SKJ), Danci Cebulj (prosvetna u In nistracija, evgenika), dr. Simon Dolar (di žavljanska vzgoja), dr. de Rlrrtl ih: g.jena), Rudolf Horvat (mlao.iska v*„. Ja. treznost) Frate Pavlin ftntkantvo*. Ftii c Rakar (telo hdpi šestaki je f*. d:i tudi telovadb < P*ne Zavrsr. * * na kola). Stane Z.ivTAni* (zgodovina u -'.ovadbe Sa SokoUtve. idejni t-mrMji Tfn-^*etnega dela v društvih) S^ide t vali so .-am; domači prediv.n iji Udeležencem je župa preskrN'In Ra «?vi jf* etroške stanoranj** ii braoo V ■»r boto so je vrSil *nci. zbor društvenih »*« :tfi.ru kjer 90 razi svijali a organp e!J1 in wk t> za prav iT c vzgojo Članstva — Ljubljanski Sokol. Poslednja prisega za zamudnike bo jutri v četrtek ine 18. t. m. točno ob 8. url zvečer v društveni mali dvorani. Po odredbi Saveza je pris*» ga za vsakogar brezpogojno obvezna; trn-kano besedilo prisege naj vsakdo dvtarne v društveni pisarni v Narodnem !omu med! uradnimi urami aH na večer pr,->.i nstmeno prisego. — Sokolsko drnStvo Ljubljana II. poziva wse ono Članstvo, ki t. decembra ni položilo zaprisege, da to stori v sredo 12. t. m in v petek 14- t. m. ob pol 19. ali pol *20. uri v telovadnici I. drž. realne gimnazije v Vetrovi ti lici. Obrazci zaprisege se dobe ^stotem pri br- tajniku- Kdor zaprisege ne bo onrn-vQ v določenih dneh, srn ho društvo i*rtnl*> Zdravo! Uprava. Samo še danes ot> 4», 7JLS tn 9,15 uzi zvečer največja senzacija Tarzan iia ei|4h«»-«»» s* družica T*e zamudite prilike.'! Elitni kino Matica Telefon 2U24 Iz Laškega — Narodno manifestacijsko zborov, Po inicijativi Saveza udruienj jugoslov«!i skih emigrantov (organizacijsko yi «»pa gandni odsek) prirede združena lafeka na cijonalna društva v nedeljo 16. t. m ob r url v Sokolskem domu narodno obrambno manifeetacijsko zborovanje, na kat t m f>bč4nsstvo Že danes opozarja — Zaprisega vojnih obveznikov za ob čine Laako, Sv. Krištof, Marijasrrad* <■, Sv IvOnart, Jurklošter in Planina bo v nedel 16. t. m. na Slomškovem trgu pred nad župno cerkvijo. Zaradi ugotovit v. naivnosti obveznikov po spiskih se zbiraj« prizadeti na določenih prostorih 7a rta Ki občino posebej ob 9. uri na omenjei trgu. Po ugotovitvi prisotnih bo skupna zaprisega. V pofitev pridejo Mzv?em.;. stalno in začasno nesposobni) letniki Wn do 1913. Pri tej prilik! se gostilničarji zarja jo, da je prepovedo no točenje sik holnih pijač k zapriseeri pozvanim i i.irHm obveznikom od sobote opoldne d<> no 'e lje popoldne do 1«6. ure. — Društvo »Blago srce« nadaljuje i vso vnemo in požrtvovalnostjo svoje kari ta tirno delo. Za letošnji 1 december je društvo obdarovalo 120 revnih z obutvijo, zimskimi plašči in perilom ter jim •■■ tem omogočilo reden šolski obisk Foizr hvaležnost! obdarovanih malčkov «»o pnt* naj lepše plačilo za trud in pnžrtvovnln*-.?* marljivih odbornlc. Za božič pa namera vi društvo še posebej obdarovat! občin reveže ter siromašne matere. — Nedeljska kronika. V mali drnStw ni dvorani se je vršil v nedeljo dmlaboi sestanek »Bratstva-.. Prota Cudič te- flr*1 štveni tajnik sta orisala v poljudnih nagovorih dogmatične temelje pravopis^ ; « oziroma namen druMva P-ntstvn-vilni udeleženci so z zanimanjem iledU preda vatel ji m a ter enodušno llraHli zeljo, da naj bi se taki poučn1 sestanki redno vršili. Za 11. uro napovedano obrtno zborovanje pod devizo- Svoji k.sVOJffB« pa se je pričelo šele ob pol 1?.. ker so udeleženci slpurno računali na udeležbo zastopnikov celjskega okrožnega odbora, ki jih pa ni bilo. Tudi dmeače Jo blln udeležba bolj pičla, kar ravno ne prič« o stanovski zavesti obrtništva Zbor 1> pozdravil v imenu občine podžupan mestne občine in podpredsednik TOT g Rlshrnbet, poudarjajoč, da je bil baŠ obrtniški «tan vedno najvažnejši. Z moderno tehn'Vn mn je pač prizadet težak udarec, zato je pa treba, da se obrtniki strnejo v obrar?b.. svojih stanovskih pravic v momo fal*»n go. Pa tudi prebivalstvo naj se zavedi, onih zlatih časov, ko se je zadovoljilo z domačimi proizvodi Zadružni tajn'k 'e prečital zvezno okrožnico, vsebujte historijat obrtniškega stanu o^l eehov pa rfo danes, ko jim množinski tovarniški 'z.'ol-kl in dumpinsi s ko rod a onemoeočalo m-starek. O naših lovcih tokrat nič' Da Je ušel zajec lovcu, ki je mislil, da ga ie sigurno pogodil, v lisičjo luknjo, in <1a pa je njegov sosed ujel na drucem koneu luknje v nahrbtnik ter ga privezal na ko-nopec In prisrnai na vrvici priveza ne«ra domov, diši res že skoraj po lovski latinščini, četudi je to pol. resnica Ž • I 1 I »SLOVENSKI NAFOD« dne 12. decembra 1934 Stran 5. Podelitev Noblovih mirovnih nagrad Za lansko leto je dobil nagrado angleški pisatelj Angeli, za letošnje pa predsednik razorožitvene konference Henderson V ponedeljek je bila podeljena Nob-k>va mirovna 'nagrada za leto 1933 in 1934. Mirovno nagrado za preteklo leto je dobi! znani angleški pisatelj in pi-x>nir mirovnega pokreta sir Norman Angeli, nagrado za letošnje leto pa predsednik razorožit vene konference Arthur Henderson. Alfred Nobel Svečani izročitvi mirovnih nagrad v slavnostni dvorani Nobiovega zavoda v Oslu je prisostvovalo mnogo veljakov, med n;imi tudi prestolonaslednik princ Olaf v zastopstvu norveškega kralja, ki se mudi zdaj v Angliji, vsi člani diplomatskega zbora, člani norveške vlade in parlamenta, predstavniki civi-lnih in vojaških oblasti, mirov-n b organizacij, znanstvenih in umetniških korporacij, tiska, industrije itd. Predsednik razorožitve ne konference He-nderson je sam prispel v norveško Hišica iz časopisnega papirja Ne gre za novice ali za globoka saznavanja iz no vin, ki so pogosto taka, da morajo politične stranke določevati, da se kar Šibe. temveč gre za navaden časopisni papir. Ne.ki ameriški kolporter bi bil rad postal hišni posesmik. da bi mu ne bilo treba plačevat najemn;ne. Toda kje vzeti denar za gradbeni materijal? In prišel je na ongmalno misel napraviti si hišico iiz časopisnega papirja. Šest tet je zbiral stare, zavržene liste, dokler ni nabral 60.000 kg časopisnega papirja. Potem je pa začel iz njega izdelovati papirnato opeko. Izdeloval :o je iz mokrega papirja in izkazalo se je, da ni slaba. Vzpodbujen po tem uspehu je postavil na svojem zemljišču tudi iz papirja temelje, na njih je pa zgradil hišico tako. da so lesena samo vrata in okna, vse drugo je pa iz papirja. Za papirnato hišico so se začeli zanimati ljudje, pa tudi strokovnjaki, ki so kaj kmalu spoznali, da je papirnata opeka naravnost idealno sredstvo proti vetru in slabemu vremenu. Stene iz papirja dobro varujejo človeka pred mrazom in podjetnemu kolporterju po zimi ni bik> treba toliko kuriti, kakor lastnikom hišic iz navadne opeke in kamenja. Ko je neki ameriški milijonar zvedel za papirnato hišico, >o je hotel kupiti. Ponudil je kolporterju toliko, da bi si lahko zgradH krasno veliko vilo. Najbrž bi rad izkoristil izum siromašnega kolporterja. da bi služil z njim milijone. Smrt je nepremagljiva Navzlic napornemu delu tn kljub po-edinim dramatičnim primerom, ko se je posrečilo dozdevno mrtve ljudi obuditi, je zmaga nad smrtjo še vedno nedosegljiva. Posrečilo se je sicer že ugašajoči plamen življenja prisiliti, da je še enkrat zaplapolal, toda v nobenem primeru ne moremo trditi, da je bil kdo res od rnrtvih obujen. Obnoviti mehanične funkcije življenja namreč ni isto, kakor obnoviti vse one činitelje, po katerih se živo telo razlikuje od robota. Nekateri učenjaki celo trdijo, da bi dobili nekakšno drugačno in grozno življenje, če bi se posrečilo res obuditi mrtvo telo. Toda proti tem trditvam smo nedavno slišali iz ust ruskega učenjaka, da je napravil umetno srce. ki je z njim oživljal zadušene in utopljene ljudi še dobro uro po smrti. Fiziolog dr. Henderson z Yalske univerze pa zavrača to trditev. On pravi, da je to isto, kakor prizadevanje, napraviti perpetuum mobile. Saj že davno vemo. pravi dr. Henderson, da lahko položimo novorojenčkovo srce na led in ga pustimo ležati na njem 24 ur, potem ga pa lahko pripravimo do tega. da zopet utriplje. Zakaj bi ne mogli storiti tega tudi s srcem zadušenega ali utopljenega človeka? Tudi dihalno središče v možganih lahko 10 do 15 minut počiva, potem se pa znova zdrami in »mrtvec« začne zopet dihati. Toda višji možganski centri, ki je v njih sedež zavesti in intelekta, se za duš p že v petih minutah in potem jih ni več mogoče prestolico, da je sprejel Noblovo nagrado iz rok No b love ga odbora norveškega parlamenta. Slavljeoec je bil predmet splošnih ovacij. Bil je globoko ganjen, ko so mu izročali Noblovo mirovno nagrado. Za odsotnega Normana Angella je prevzel nagrado angleški poslanik v Oslu Cecil Dormer. Arthur Henderson O zaslugah z Noblovo nagrado odlikovanih mož je spregovoril na svečani seji Noblovega instituta norveški ministrski predsednik in zunanji minister J. L. Movvinckel. za njim pa znan; pacifist in dolgoletni generalni tajnik medparlameniarne unije sam Noblov lavreat Christian Lange. Glasbeni de; svečanega programa je bil poverjen filharmončnemu orkestru. Letos je znašala Nob'ova nagrada 162.607 švedskih kron ali v našem denarju okrog 1 milijon 700.000 Din. Noblovo literarno nagrado je dobil letos italijanski pisatelj Luigi Pirandel-k>. za medicino in fiziologiio Američan G. Minot, VV. P. Murphy in G. H Whiple. za kemijo pa H. C. Urey. oživiti To nam pojasnjuje tudi tragična usoda ljudi, ki so tako dolgo vdihavali ogljikov kisik, da se je njihovo središče zavesti zadušilo, potem so bili pa zopet oživljeni. Srce jim je sicer utripalo, nekaj časa so še živeli, toda bili so popolni idijotL Ruski učenjaki bi torej v najboljšem primeru dosegli to, da bi mrtve obudili, da bi postali idijoti. Resnično oživiti se da le tisti, La njegova višja možganska središča ie niso usmrćena, torej recimo nekdo, ki je bil le delno zastrupljen s plinom, ali ki se je potapljal, pa smo ga pravočasno rešili in oživili. Samostan v Sahari Daleč v notranjosti Sahare na križišču dveh prastarih karavanskih poti so te dni blagoslovili nov samostan reda Malih bratov Najsvetejšega srca. Samostan stoji na kraju, kjer je stala poprej vojaška stražarnica. To poslopje je bilo pred davnimi leti obnovljeno na razvalinah starorimske trdnjave in je okrog 800 km daleč v notranjosti Sahare. Kraj je znan pod imenom Ei Abiod Sidi Sejk. Pet mladih duhovnikov, ki so zdaj prevzeli dedščino po francoskih in rimskih legijah, je temeljito študiralo v Kartagu arabščino in ondotne navade, da bodo lahko zdaj živeli sredi vroče puščave v belih valovitih haljah saharskih plemen, od katerih se odlikujejo samo po znaku svojega duhovniškega poklica, po križu in rdečem srcu na prsih. Vrata tega samostana so odprta pripadnikom vseh narodov, ki bodo pripravljeni blažiti bedo prebivalcev Sahare. • Nov pariški Santom Pariški bulvarni tisk je v posebni izdaji pod debelim naslovom >Zvezana tn zadavljena žena v rue de Lappe« poročal, da so našli te dni v prvem nadstropju neke hiše v omenjeni ulici, kjer je v pritličju plesna dvorana, umorjeno žensko. Takoj na prvi pogled so spoznali, da je bila zadavljena. Njeno truplo je odkril brezposelni tipograf Lucien Molit ar, ko se je vračal proti jutru domov. Preiskava je dognala, da gre za Veroniko Leclantovo, ki je živela šest let v skupnem gospodinjstvu z Lucielom La-guetom, zadnje čase se je pa preživljala na trgu Bastille s prostitucijo. Pogrešali so jo že dva dni. Rue de Lappe je najnevarnejši okraj pariškega podzemlja in Veronika Lec-lantova se ga je bala prav tako, kakor njene tovarišice, češ, da bi za vse na svetu ne prestopila praga zakotnih nočnih lokalov v tem okraju. To so bile tudi zadnje besede, ki jih je slišala njena prijateljica Josetta. Obdukcija je pokazala, da je bila nesrečna prostitutka zadavljena že pred dvema dnevoma in tako stoji pariška policija pred zagonetko, zakaj je morilec, ki je imel najbrž dva dni truplo svoje žrtve pri sebi, odvlekel umorjeno prostitutko baš v dotično hi&o, ko bi jo bil lahko skril kam drugam. Vznemirjeno je pa tudi pariško podzemlje, kajti to je v kratkem času že tretji primer, da so našli zadavljeno žrtev sadističnega morilca, ki se spretno izmika roki pravice. Edino, kar so doslej ugotovili, je, da je fantom trga Bastille mož visoke postave in dokaj lepega obraza, oblečen vedno v dolg usnjen suknjič. Gorje mu, če ga zasačijo apaft, kar bodo obračunali z njim kruta Japonske telefonistice Ce dvigneš na Japonskem slušalko, zasiišiš takoj na drugem koncu melodičen dekliški glas: »Moši-moši«. Japonski »moši-moši« odgovarja našemu »halo«. Ker v deželi vzhajajočega soln-ca nimajo avtomatičnih telefonskih central, bi tujec mislil, da mu bo težko dobiti telefonsko zvezo. Tujcu pa ni treba znati nobene japonske besede, a vendar se bo japonska telefonistka potrudila, da mu ustreže. Japonske telefoni stke so najbolj potrpežljive in ustrežljive na svetu. In za svojo usluž-nost ne pričakujejo nobene besede hvale, nasprotno, vedno imajo pripravljenih nekaj prijaznih besed, vedno rade postrežejo tujcu, da se mu ni treba mučiti z japonščino. Napačnih zvez ali drugih preglavic s telefonom na Japonskem ne poznajo in zato ni čuda, da so japonske telefonistke ali kakor jim splošno pravijo »moši-moši girls« izredno popularne Vse nosijo enake obleke, ki pa niso uniforme, temveč tvorijo nekakšen prehod med japonskim kimonom in evropsko modo. Vsako jutro iih vidiš, kako se izprehajajo pred velikim poslopjem tokijske telefonske centrale, ki jim je nekakšna vojašnica, kajti v nji ima stanovanje in hrano nad 1000 telefonistk. Tajna japonskih telefonistk je v tem, da morajo dovršiti nešteto tečajev in položiti mnogo strogih izpitov, predno jih sprejmejo v službo. Telefonistk je v Tokiju okrog 1000. toda vsak teden sprejemajo na preizkušnjo nove, ki >ih pa lahko že po treh ali štirih letih študija brez vsake odpravnine takoj odpuste. Zato ni Čuda, da vzorno delajo, ko so po petih letih prakse definitivno nameščene. Na Japonskem ne poznajo pritožb čez telefonistke. Tudi ni čuda, da se japonske telefonistke tako lahko omože, saj so marljive in solidne, da postanejo iz njih najidealnejše zakonske žene. Z možitvijo japonska telefonistka izgubi svoje mesto, pa tudi svojo nezmotljivost, ker postane navadna boljša polovica, ki ji je dovoljeno na marsikaj tudi pozabiti. Beda stavlja težka vprašanja Razgovor med delodajalci možne akcije Ljubljana 12. decembra. Kako težko je odgovoriti na vprašan ie, kako pomagati najbednejšira čez zimo. se je poka/alo tudi snoči na razgovoru med delodajalci in delojemalci, ki jih je sklical mestni socijalno politični odsek na mag. strat glede mestne pomožne akcije. Zima ie tu, množice prosilcev oblegaio mestni socijalni urad, sredstev pa ni. Torej odkod jih vzeti? Kako organizirati pomožno akcijo? Načelnik socijalno političnega odseka Drago Kosem je kratko orisal položaj Naloge socijalnega skrbstva so čedalje tež ie; sredstva, ki jih ima socijalno politični urad. so nezadostna, ker vsota izdatkov presega po*'f.vke proračuna za socijalno skrbstvo in ker mestna občina ne prejemi dovolj sredste*7 iz banovinskega bednost-nega *onda. Zlasti letos je primanik ai velik, potrebe pa še vedno rastejo. Zjto nameravajo prirediti pomožno akcijo već lega obsega, kakršno so l. 1932 in ki ie biia organizirana tako, da so podietja plačevala po 4 Din na mesec za uslužbenci, uslužbenci so pa prispevali po 2 Din na mesec Te dajatve so bile uvedene 4 mesece, pozimi. Načelnik je preprečevalno označil silno bedo neštetih, ki pričakujmo pomoči samo od mestne občine. Referent mestnega socijalnega urada R Juvan je pa se orisal bedo v Ljubljani n»-zornejse ter dokazal s številkami, da čakajo naše socijalno skrbstvo izredno *e?-ke naloge v tej zimi in še ni zanesljivo, če bodo mogli pomagati vsaj nekoliko v*em najbedneišim. Število nezaposlenih je naraslo v Ljubljani zadnji leti nad 10095 Ohubožanje se širi zelo naglo. Po statistiki BD je v Ljubljani nezaposlenih od 4—5000 delavcev in nameščencev, po točneiših podatkih mestnega socijalnega urada je v Ljubljani nad 11.000 nepreskrbljenih nezaposlenih skupaj z družinskimi člani. Od septembra lan! do letošnjega avgusta so izdali za podpiranje bednih 1.249 000 Din. Pri tem so všteta tudi sredstva iz bednostnega fonda. Prejeli so pa samo 900 tisoč Din rednih sredstev (vštet je bednostni fond) Razvidno je torej, da ie pri manjkljaj precej velik, ki ga je treba kriti z izrednimi sredstvi. Pomožna akcija leta 1932 je bila v splošnem posrečena. In zdaj ie treba pač razmišljati o enaki akciji, ker ni drugega izhoda Ko bi Ljubljana prejela ves denar ki ga vplača na leto za bed-nostni fond, bi ne bilo več nobenih posebnih problemov za socijalno skrbstvo, kajti tedaj bi imeli okrog poldrug milijon Din. dočim v resnici prejemajo le po 600.000 Din. Kaj bi naj storili? že zdaj je pred vrati mestnega socijalnega urada na dan po 300 prosilcev! Kaj bo šele. ko pritisne mraz! Na vse načkie razmišljajo, kako bi prišli do serdstev. Zato so tudi uvedli nabiralno akcijo mestnih uslužbencev, ki je vrgla lani 30.000 Din, letos pa 50 000. Lani je dosegla tudi javna prireditev v korist bednim lep gmoten uspeh, bilo je 130.000 Din dohodkov, a neki dobrotnik je pri tej priliki daroval 50 000 Din. ki so všteti v omenjeni vsoti. Govori se tudi o uvedbi socijalnega davka, toda ni posebnega upanja, da bi finančno ministrstvo to uvedbo dovolilo. V Mariboru. Splitu in Zagrebu je delo socijalnemu skrbstvu olajšano, ker imajo uvedene posebne socijalne davščine, odnosno ker lahko zberejo več sredstev pri industrijskih podjetjih (lani v Mariboru). V Ljubljani je med nezaposlenimi največ delavcev stavbne stroke, ki so imeli letos le četrtino toliko dela kot lani. Tudi mnogo kovinarjev je brez dela, tudi mladih. Prav tako je mnogo nezaposlenih zasebnih nameščencev in, kar je posebno značilno, zlasti absolventov šol m rokodelskih pomočnikov, ki so jih mojstri odpustili, čim so se izučili Referent ie nagla-sil, da je odstotek delomržnežev med nezaposlenimi zelo nizek in da veČina prosilcev zahteva delo. ne podpor. Poročilo je napravilo močan vtis in človek bi pričakoval, da bo zaradi tega kaj lažji odgovor na vprašanje, kako pomagati bednim. Prvi je govoril v debati kot zastopnik Zveze industrijcev dr Golja. Po njegovem mnenju so razmere zdai mnogo težavnejše kot so bile l. 1932. da bi smeli gledati z optimizmom na podob no pomožno akcijo Dajatve so zdaj mnogo večje. Seveda pa je treba pomagati bednim Pri tem je treba vpoštevatt še eno težkočor naklonitve za dobrodelne namene niso oproščene davkov, zato pač in delojemalci glede po-v Ljubljani industrijci niso posebno naklonjeni pomožnim akcijam, ako so obdavčeni še na dobrodelnost. V Ljubljani so predvsem mala industrijska podjetja in skoraj vsa obratujočo v skrčenem obsegu Zato bodo morda trgovine odločale v tem pogledu. V imenu ljubljanskega trgovstva je govoril K. Soss Dejal je. da trgovci gledajo z rezervo na to akcijo. Časi so se poslabšali; naval nabiralcev in beračev na trgovine je že neznosen, mnogo več jih je kot kupcev. Trgovstvo pa ni proti težnjam socijalno političnega odseka. najbednejšim je treba pomagati, a apelirati mora na mestno občino, naj se obrne na ban. svetnike, da se zavzamejo, da Ljub Ijana prejme vsaj 2/.i vplačanih sredstev za bednostni fond Mestna občina bi naj apelirala tudi na društva, da bi se ne obračala več z nabiralnimi polarni na trgovce Trgovci pa bodo storili vse, kar bo mogoče, za pomožno akcijo. V imenu Strokovne komisije ie govoril Jakomin. Naglašal je. da delavstvo ne more več ničesar dati in da je procentu-elno še bolj obdavčeno kot delodajalci. Delavstvo je rado dajalo za nezaposlene tn iz tega je nastal bednostni fond. ki pa ni takšen, kakršnega so si zamišljali Zato naj dajo tisti, ki Še kaj imajo in ki so pridobili več v sedmih debelih letih — delavstvo nima ničesar več J Žemljic, predsednik ZDPN* je dejal, da bo treba prispevke za pomožno akcijo prilagoditi Času, če ne zmoremo več tako visokih kot I 1932 Vsaka druga akcija je pa nemogoča Predligal je tudi. naj b; hišni posestniki skušali doseči odpravo beračenja po hišah in da bi namestu tega pla-čvali za socijalne namene redrre mesečne prispevke Zastopnik grafičnega delavstva Štrukelj je tudi naglašal da delavstvo ne zmore večjih bremen Predlagal ie, naj bi mestna občina poskrbela za zvišanje rednih postavk za socijalno skrbstvo, dalje bi naj obdavčili vse prireditve in apeliral je na delodajalce, naj ne poostrujeio nezaposlenosti — Tajnik DZ F Uratnik je dejal, da je delavstvo nerazpoloženo za vse takšne akcije, čeprav razume najbolj bedo — pač po »zaslugi« onih, ki vodijo socijalne akcije, kakršno si zamišlja mestna obči-čino. — Končno je odgovarjal načelnik Kosem na vse izjave ter izrazil upanje, da bo kljub vsem težkočam prišlo do pomožne akcije, karšno si zamišlja mestna občina. — Odločitev pa sinoči še ni padla. It Maribora — Sokol Maribor matica. Bratje in sestre, ki zaradi zadržanosti niso prisegli 1. decembra, se pozivajo, da to store pred starosto društva v četrtek 13. t. m. ob pol 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu, I. nadstropje, levo. Pozivamo brate in sestre, da Izvršijo svojo sokolsko dolžnost! — Zastrupljen je z morfijem. Včeraj popoldne so zabeležili na tukajšnji rešilni postaji primer, ki je v Mariboru zelo redek. Reševalci so bili poklicani na pomoč mladi morflnisrtki, ki bo najbrž podlegla zastrupljenju. Včeraj popoldne je zavžila 27-letna tovarniška delavka Fani H. s Koroške ceste večjo dozo morfija. Mladenka je sicer vživala morfij, vendar pa je prevelika količina strupa nanjo porazno vplivala. Nesrečnica, ki je obupala nad življenjem zaradi nesrečne ljubezni, se je po zastrupljenju z morfijem onesvestila in umirajočo so reševalci nemudoma prepeljali v bolnico. Toda zdravniki so v skrbeh za ob-upankino življenje, ker je zavžila preveč morfija. _ Tatvina v vlaku. Soproga železniškega uradnika Jožefa Rozmanova iz Maribora je prijavila policiji, da je bila v vlaku okradena. Ko se je peljala z vlakom iz Ormoža v Maribor, ji je neznan tat ukradel ročno torbico s 650 Din gotovine. S torbico pa je tat odnesel tudi 2 železniški legitimaciji in več listin. _ Kot prašiča so ga oklali. Včeraj zve« čer je bil 22-letni mesarski pomočnik Martin Fila zelo razigrane volje v veseli fantovski družbi Kmalu je vino razgrelo fante in jim razburkalo kri. Mlado dekle, ki je bilo v njihovi družbi jih je 5e bolj razvnelo Nenadoma se je skoraj brez vsakega prepira razvil krvav pretep katere-era žrtev je bil mladi Fila Njegrovi tovariši so navalili nan1 In ga z noži tako obdelali, da je v krvi nezavesten obležal NanadalH so mu prizadeiall po vsem telesu toliko ran, da je bil od nog do glave krvav. Težko poškodovanega Martina so mariborski reševalci prepeljali v bolnico. — Otroci med xl>oj. Ko so se včeraj vračali otroci v Vrholah iz sole, je ne»ti paglavec zalučal 9-letnemu delavčevemu sinu Janezu Brdniku kamen s tako silo v glavo, da mu je prebil lobanjo. Mladi ponesrečenec se zdravi v mariborski bolnici. — Opero »i"rh, grof Celjski«, delo pred desetimi leti v Mariboru umrlega slovenskega skladatelja Viktorja Parme, ponove v sredo 12. t m. za red B. Ta opera je pod taktirko kapelnika Herzoga in v izvrstni Skrbinskovi režiji dosegla znatno večji uspeh kot pred leti. Naslovno partijo poje Fr. Nerallč kot gost, nadalje gostuje tudi Vida Zamejie-Kovičeva. — Poslednja uprizoritev »Konflikta« bo ob znižanih cenah v četrtek 15. t. m. za red C. Drama je prav učinkovita ter obravnava temo: ali sme odvetnik zagovarjati človeka ki je o njem prepričan, da je kriv? Posebno odvetnike in pravnike opozarjamo na to predstavo. Režira Milan Košič. — Stolzeva opereta »Izgubljeni valček«, ki je prirejena za oder po znani zvočni opereti sDve srci v tričetrtinskem taktu< ter je povsod »šlager*, bo prihodnja glasbena novost ter bc njena premiera še pred božičem. V tej opereti so zaposleni Udo-vičeva, Barbi^eva Zakrajškova. Severjeva. Dragušinovičeva, Starčeva, Sancin, Skr-binšek Grom Harastovič, Nakrst, KoviČ, Gorinšek. Grom, Harastovič, Nakrst, Blaž. Verdonik. — Opozarjamo na poslednjo uprizoritev Cankarjeve učinkovite drame ^Hlapci«, ki bo drevl. v torek 11. t. m. za red D. Veljajo znižane cene. Iz Litije — Prisega rezervnih oficirjev v Ljubljani. V nedeljo so prisesti! tudi rezervni oficirji iz naseda sreza v Ljubljani. Vzorno disciplino so pokazali s svojo udeležbo in so se javili k prisegi prav vsi. — Vabilo k pristopu v sresko sekcijo URO. Rezervni oficirji iz našega sreza si snujejo lastno stanovsko organizacijo. Vsak prijavljenec prejme potrebne tiskovine v izpolnitev. Za osnovanje sresko sekcije Udruženja rezervnih oficirjev sta pooblaščena predllniškl podravnatelj g. Ivo Gjaja in učitelj g. Jože Župančič, ki dajeta vsa potrebna pojasnila ter se dobe pri njih tudi prijavnice za pristop v URO. — Živahna športna prireditev. Na praznik 8. decembra smo imeli v gosteh nogometaše iz Domžal Kljub sklepu pred mesecem dni, da v tem letu ne bomo imel; nobene športne prireditve več, je moral odbor SK Litije zavreči svoj sklep Zadnji topli in suhi dnevi so res kar vabili naše nogometaše v fevarcevo ho« to na igrišče Domžalci so pri nas v prijetnem spominu še s pomladanske sezone, ko so se izkazali za zelo vlgrano enajstorico. ki je takrat porazila branilce domačih barv. Zato se je nabralo na praznik toliko publike, kakor je nismo pričakovati V prvem polčasu so se držali naši precej dobro, lahko rečemo nad pričakovanje Vendar so se morali vdati z golom razlike v korist gostov (3:2). V drugem polčasu pa so napeli naši fantje vse svoje sile in so zabili v vrata go stov 3 erole. medtem ko je žvižgal sodnik g Vajdetič Jože za goete 2 gola. Tako se je posrečilo našim izenačiti končni rezultat Glede na poraz naših v pomladi je sedanji uspeh 5:5 res zadovoljiv Litijski enajstorie.1 čestitamo na srečnem uspehu Naš domačin sodnik z Jože Vajdetič se je izkazal za prav dobrega sodnika, ki je imel z ozlrom na centleman-etvo obeh moštev zelo lahko poslovanje. — Šolska vest Učiteljica ga. Vanda Jercogova iz Velike Kostrevnice je premeščena na osnovno šolo v škofjo Loko. Premestitev se je izvršila na prošnjo gospe Jercosrove, ker je njen soprog nameščen v Zmincu pr! §kofJ1 Loki kot poslovodja tamkajšnje občine. Odhajajoči pospe, ki je bila prav vestna učiteljica In ena Izmed prvih, ki so poučevali v Veliki Kostrevnlci, želimo na novem službenem mestu vso srečo! — Spominsko lipo dobi tudi Polinik. Po sklepu županske zveze bodo vse nase občine zasadile spominsko lipo v počastitev spomina kralja Aleksandra 'I. Zedi nitelja Na planinskem Polšnlkn bodo imeli saditev z rodoljubno svečanostjo na rojstni dan blagopokojnega kralja dne 17 decembra.' K pomembni svečanosti vabimo tudi vse naše planlnarje. prijatelje polš niskih dolomitov. — Otroke so obdarovali. Smarčani so se prav lepo spomnili svojih ubogih šolarjev Na pobudo učlteljetva so pokre-nili nabiralno akcijo Gospa Inž Kobler-Jeva iz Litije Je kot šmarska rojakinja darovala blaga za 17 oblek Med večjim! darovalci sta bila tudi gospa inž Strzel-bova z Gnnač ter indnstrijec g Pavel Knafllč Nad vse častno se Je odrezalo tudi domače učitellstvo. vsak član šmarske-ga učiteljskega zbora Je daroval po svoji moči Z oblekami, plašč!, čevlji, perilom, nogavicami ln ostalim! potrebščinami Je bilo obdarovanlh 51 šolarjev Ob obdaritvi ao se malčki solznih oči zahvaljevali plemenitim dobrotnikom. fz Celja Razmere na delovnem trgu. Od 1. do 10. t. m. se je pri ekspozituri javne borze dela v Celju na novo prijavilo 1*© brezposelnih (121 moških in 8 žensk), delo je bilo ponujeno za 9 oseb (S moške ln 6 žensk), posredovanj je bilo livrsenlb 6 za 1 moškega in 5 žensk), odpotovalo je 8 oseb (4 moški ln 4 ženske), odpadel Je 1 moški Dne 10 t m Je bilo v evidenci 447 brezposelnih (414 moških ln 33 žensk) nasproti 333 299 moškim in 34 ženskam) dne 30 novembra. Delo dobijo: po 1 mizar, vrtnar, železostrugar. specialist ss proizvodnjo ogljikove kisline, specialist za proizvodnjo okslgena in hlapec, 2 kuharici In 1 služkinja —c Umrla Je v ponedeljek na Lavi 10 prt Celju 72Ietna posestnica Marije Okor-nova. vdova po mestnem uslužbencu V celjski bolnici je umrl v nedeljo 701etni občinski revež Ivan Pečar iz škofje vas! pri Celju. r Redna seja okoliškega " olnakega odbora bo v petek 14. t. m ob 18. v ob-činsk' posvetov* na Rreeu Na dnev- nem redu to poročila odsekov. .Stran 6. /slovenski narod« L15 'z puhastega perja 220-300.- ln 340.- Din Ia puh pa *50.-. 550.- Din Garantiramo solidna postrežba - pri: RUDOLF SEVER, j ubijana. Marijin trg štev. 2 361 PL1SK za volane i različnih gubah SPECIELN1 ENTEL oblek, volan, šalov I. t. O. AŽURIRANJE, en tel v I o* kov tn čipk. PREDT1SRANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, zavt perila. Hitro, fino tn poceni uevrftj Matek & Mikeš, Liubljar poleg hotela Stroke!} Zakaj se nikdar ne svetlika Naj dežuje, naj piha veter, kaj me vse to briga! Dobro namreč vem, da puder Tokalon po zaslugi vsebovane smetanove pene ostane na licu ob vsakem vremenu. Moja koža je mastna, puder Tokalon pa se obdrži na njej 4 krat dalje kakor navadni pudri. Potenje ne slabi v nobenem oziru te lastnosti. Puder Tokalon preprečava tudi ustvarjanje razširjenih znojnic. Karkoli delate, puder Tokalon je edini puder, ki Vam da podnevi ali zvečer divno naravno polt, popolnoma brez vsakega sijaja. BREZ P LAONI VZOREC. V6ak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot ln druge stroške na naslov: Hinkc Maver i drug, Odio 11-B, Zagreb, Praška ul. 6. Naj mi NB ne zameri, da moram reči, da se Še ni vživela v današnje čase, je dejal pndavatelj. Se vedno se smatra kot ne kakšna Čaršijska banka ter ne gre navzdol z obrestno mero. Občinstvo, ki je z izrednim zanimanjem sledilo predavanju, je z močnim odobravanjem izrazilo predavatelju priznanje in soglasje. 6VOCN1 KINO »SOKOLSKI DOM« V SISKl — Telefon 33-87 Premiera vesele češke operete Sveti Anton vseh zaljubil enih patron Režija Svatopluka Innemanna. Glasba Jara BeneSa. V glavnih vlogpah: Ljuba Hermanova in Frantisek Paul. Predstave se vrše v sredo, četrtek in petek ob 7. in 9. uri zvečer Rezervirajte al vstopnice! Tel. SS-87. PRIDE! PRIDE! »KRALJA VAJLCKA« Od bajke do bajke Ljubljana, 12. decanibra. Zdaj je čas otroških radosti, pravljic. Miklavža in kmalu tudi Božiča. Začel se je s »Snegulčico« v drami, se nadaljuje z Nedbalovim plesnim poemom »Od bajke do bajke« v operi in se zaključi z Golievo »Triglavsko bajko« zopet v drami. Po dolgem času je nastopil naš balet s samostojno predstavo. A mnogo premajhen je, da bi mogel sam izpolniti vse naloge; zato je koreograf in obenem režiser g. P. G o 1 o v i n pritegnil iz ansambla vse, kar zna plesati, in tudi iz družbe vzel nekaj dece, ki goji ples sistematično po raznih šolah. Seveda je sposobnosti in znanje zelo različnih elementov prav težko spraviti v skladnosti. G Golovin pa je storil vse. da je bil celotni vtisk za skromne naše razmere in zahteve zadovoljiv, da je predstava polno ustrezala svojemu namenu in bo, kakor se je nadejati, pritegnila mladino, ki si želi romantičnih bajk. barv, luči. gibanja, humorja in čarobno napetega dogajanja. Dirigent g. A. N e f f a t je v naglici pripravil orkestralno stran predstave s pestro duhovito vseskoz dražesTno, prijetno melodično godbo Oskarja Nedbala. slikar g. V. Skružnv pa je oskrbel zelo lepo. romantično inscenacijo. Prvo dejanje se godi celo v našem glavnem drevoredu s pogledom na Grad in pod njim ležeče mesto z nebotičnikom in cerkvami. Prav mič-no okolje, realistično verna slika z otroškega igrišča. Drugo dejanje kaže dvorišče z vodnjakom pod gradom v ozadju, tretje grajsko dvorano, a četrto zopet drugačno dvorišče kraljevskega dvorca. Tri pravljice se vrste druga za drugo: prva o princeski Zlatolaski ledenega srca, ki s poljubom razčara v žabo začaranega princa, a princ razčara z objemi njo, da postane topla nevesta; druga o krojačku junačku, ki razčara graščakinjo s tem. da pobaše v vrečo tolpo hudičkov, ki se mu izpremene v cekine, tretja pa o Trnjulči-ci, ki jo princ razčara in zbudi iz spanja njo in vse dvorjansrvo Kot okvir tem pravljicam nastopa v prologu in epilogu »babica«, ki pri povedu je otrokom omenjene tri pravljice in ki jih nato gledamo v obliki pantominičnega baleta. Da ta »babica« še sama nastopa tudi pred vsako pravljico in pripoveduje vsebino, je stilno kvarno in odveč. Tako pa je zlasti epilog v nepravilni okolici (saj bi se morala ponoviti okolica prologa) čisto nepotreben in nezanimiv. V 1. sliki 1. dej. (prologu) se je zlasti odlikovala dražestno okretno in ritmično točno M i 1 e n c a šukljejeva, gojenka plesne šole gospe Wally Smrkoljeve. Tudi v 2. sliki je bila Milenca kot dvorski norček naravnost presenetljivo prožna in ljubka. Ga, E. Moharjeva igra in pleše Zlatolasko in Trnjulčico. Zlasti drugo podaja odlično. Zaradi izpremembe bi si želel kot Zlatolasko go. Pavšičevo, ki je kot Julij v IV. dej. prav posebno lehkotna in bi bila z zlato žogo umestnejša. S tem pa kajpak ni rečeno, da naša prva plesalka tudi kot Zlatolaska ni pokazala vsega, kar zna in more ter je deci prav posebno ugajala. V 2. sliki 1. dej. so le odlikovali pazi in lovske dame ter lovci, ž njimi pa princ, g. Golovin. Veliko ulogo krojačka junačka pleše in igra ga. W. Smerkoljeva s humorjem in gracijo; ob nji »lepotici« ge. Remškar-jeva in Skalova ter razkošnja »zapeljivka« ga. E. Moharjeva. Izvrstna sta vraga, gg. M. Kurbos in S. Eržen, telovadca elastika. Lobanje in »Smrt« bi pa pri predstavi za deco bolje izostale ... V dejanju s Trnjulčico imajo kot* meseci in leto solovske nastope vse dame baleta in g. M. Kurbos, ki prav vrlo predstavlja December. G. Golovin pa igra princa, ki se skozi cvetje in grmove z mečem doseka k Trnjulčici Vse slike so se odigravale točno in živo ter so solistke in solisti želi mnogo priznanja in prejeli cvetja in daril. Le premori so dolgi, da traja predstava nad tri ure. »Staro mater« je imela ga. M a n i c a Komanova in med slikami pripovedovala vsebino pravljic podomače in brez umetničenja. Med zadnjim dejanjem je nastopil Miklavž s sijainim spremstvom. G. Gre-g o r i n v krasni maski in blesteČem ornatu je nastopil kot ljubezniv govornik in iskren prijatelj dece prav posebno srečno in učinkovito. Njegovo kramljanje z otroki., ki so mu brez strahu profili roke. je napravilo na obdarovance močen v*isk. Njegovi angeli so bili dražestni in uslužni, parklji pa umestno vzdržni in usmerjeni boli v komiko kakor v grozo in strah. Tako je bil vrinek z Miklavžem decl in ' *~> nrav dobrodošel. Urejuje Jo©*p Zupančič. — Z« »Narodno tiskamo«: Fran Jezeršek - Za upravo m rnaerarn< de4 tista Oton Cbr-stot V* « Liuhiwm>