Leto IX. T Celjn, dne 16. aprila 1914. Št. 10. NARODNI LIST Uhaja vsak Četrtek; »ko je ta dan praznik, pa dan poprej. Vae poSiljatve, (dopisi reklamaoiie, TpraSanja itd.) je poSiljati na naslov: ,.Narodni List" v Celju. Reklamaoije so poštnine proste. — Uredništvo: RotovSka cesta Štev. 8. »Narodni List" stane za oelo leto 4 K, za pol leta 3 K, u četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 E 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna Številka stane 10 vinarjev. Oglasi se račanijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: »Narodni List" v Celju. Ali smo Jugoslovani en narod? (Dopis izven uredništva.) »Napredna Misel« prinaša v 3. zvezku med drugimi zanimivimi stvarmi tudi važno razpravo o tem vprašanju. Docent dr. Rostohar, ki se sicer opira na znanstvena dela L. Niederla in V. Jagiča, prihaja kot socijolog do popolnoma drugačnih zaključkov, kakor Ilešič, Kostial in Vošnjak v »Vedi«. Dr Rostohar priznava sicer Jagič-Oblakovo teorijo o prehodu južnoslovanskih narečij in pravi, da so si slovenščina, srbohrvaščina ini bolgarščina nesporno sorodni kulturni jeziki, toda obenem povdarja, da je ta jezikovna sorodnost tudi edina slovanska ded-ščina, ki jo imajo danes slovenski, srbohrvaški in bolgarski narod kot skupni izrazito slcvanski znak. Kažoč na znanstvene rezultate največjega slovanskega narodopisca L. Niederla pravi dr. Rostohar, da je toliko kakor gotovo, da plemensko enoten slovanski »pranarod« dejansko ni nikoli eksi-stiral, temveč je samo hipoteza, o kateri pravi sam Jagič, da »spada med teoretične fikcije«. Glede postanka sedajnih kulturnih jezikov (slovenskega, srbohrvatskega in bolgarskega) je Jagič sam mnenja, da so že v predzgodovinski dobi eksistirali: praslovenski, prasrbohrvaški in prabol-garski jezikovni centri, ki so bili od nekdaj jedro, iz katerega so postali poznejši narodi slovenski, srbohrvaški in bolgarski. Slovenščina, srbohrvaščina in bolgarščina potemtakem niso bile nikoli eden jezik in tudi južnoslovanska masa, ki je govorila narečja tah jezikovnih centrov, ni bila eden narod. Docent dr. Rostohar pa hoče pri tem stati izključno na historičnem stališču, rekoč, da ni mogoče znanstveno razpravljati o tem, kar so Slovani bili v predzgodovinski dobi, kajti to je ravno ona doba, o kateri znanost ne more nič pozitivnega dognati, ampak so mogoče le raznovrstne kombinacije in domnevanja. Zgodovina pa priča, da Slovani sploh kakor tudi južni Slovani v zgodovinski dobi nikoli niso bili narodna enota niti »z antropološkega, niti s kulturno-zgodovinskega, niti z jezikoslovnega stališča.« (Niederle.) Ko so se južni Slovani začeli seliti na jug iz svoje severne pradomovine za Karpati, niso nastopali niti kot enotno pleme niti kot eden narod, ampak v večjih in manjših skupinah so se pomikali vedno dalje na jug, kjer je prebivalo takrat že vse polno tujerodnih neslovanskih plemen, kakor n. pr. Rimci, Goti, Kelti, Traki, Hunl, Iliri (Albanci) Grki itd. S temi neslovanskimi plemeni so se tekom stoletij popolnoma pomešali ln spojili v narod Slovencev, narod Srbo-Hrvatov ln narod Bolgarov. Ti jugoslovanski narodi so torej produkt plemenskega križanja in spajanja raznih elementov v novo socialno telo — naroda. Današnji jugoslovanski narodi so nastali, kakor avtor domneva, na ta način, da je plemenskem zenačevanju prišel na površje praslovenski, prasrbo-hrvaški in prabolgarski element kot socialno najmočnejši, toda le jezikovno, kajti vse okolnosti dokazujejo, da se je prvotno slovansko pleme v tem križanju izgubilo. Antropološka raziskovanja namreč nam pričajo, da je med današnjimi južnimi Slovani zastopan tip temnolasi in brahikeialen, dočim arheologija uči, da je bil prvoten južnoslovanski rasovni ali plemenski tip plavolasi in dolihokefalen. Zato meni dr. Rostohar, da smo danes južni Slovani nič več kakor skupina treh periektnih, a jezikovno sorodnih narodov; Slovenci smo ravno tako izrazita, samostojna narodna individualiteta, kakor so Srbi in Bolgari, smo torej narod, ki ne predstavlja več enotnega plemena, ampak socialno tvorbo iz več različnih plemen, slovanskih in neslovanskih plemen. Ako jezikoslovci sklepajo iz sorodnosti jezikov ali plemensko enotnost, tedaj je to s socijološkega stališča nedopustno. Današnji narodi niso namreč diferencirano pleme, ampak so asimilačen produkt iz več plemen. Danes ni več niti jugoslovanskega, niti starega slovenskega, srbskega in bolgarskega plemena, spojila so se z neslovanskimi plemeni in pretvorila v novo socialno telo — v poseben narod Slovencev, poseben narod Srbov, Hrvatov in poseben narod Bolgarov. Te narode spojuje danes edinole jezikovna sorodnost kot edin slovanski tipičen znak. Iz teh narodov ni mogoče danes več vstvarjati novega jugoslovanskega naroda, ako nočemo uničiti pri1 tem slovenske narodnosti. In tega noben pravi Slovenec noče. Dr. Rostohar na koncu svoje razprave prav pravi, da bodočnost Jugoslovanstva ne leži v ubijanju sedanjih narodnosti in nemožnem vstvarjanju novega naroda Jugoslovanov, tudi ne v formalnem zvarenju sedajnih narodnih jezikov, kakor to hoče ilirizem, ampak jugoslovanska zajed-nica je v skupni narodni nevarnosti in skupnih Interesih narodnih, kulturnih, političnih in gospodarskih. K članku o občinskih volitvah v Slovenski Bistrici. (Dopis »Nar. Listu« iz Češkega.) S slastjo požiram vsa poročila-drobtine, ki mi jih donaša »Narodni List« iz revne domovine; članek pod gornjim naslovom v štev. 8 pa me je zabo-lel v dno duše — morda bolj kakor bi slišal, da je padla katera čisto slovenska občina v sovražno pest. Saj to se da popraviti — a ono, kar mi zveni iz tega članka? Nisem si mogel kaj, da bi ne napisal sledečih vrst. Naštevši »par krivic« in »potrebo« slovenske kontrole, izvaja g. dopisnik, da bi »menda le bilo umestno priboriti si ta mandat« (to ni citat, ampak naj izraža le moj utisl); to pa, kar pogrešam, ker bi moralo stati na prvem mestu, je: pravica! Domačin je Slovenec in njegova je zemlja; da v naši zemlji in z našim imetjem tujec gospodari, ni li to najhujša krivica, tako kruta in bolestna, da mora posameznik in narod, ki hoče biti vreden svoje časti in življenja, napeti vse sile do skrajnosti? Ali smo mar že toli betežni, da se zadovoljimo, če nas le Nemec — gospod gmotno ne opehari, za idealno pravico, na svoji zemlji biti svoj gospod, pa nimamo smisla? Potem bi ne bilo čudo, če propadamo in res zaslužimo, da •— propademo! Prijatelj! Za nesporno našo narodno pravico gre tu in v pravičnem boju zastavi mož, če ne življenje, pa vsaj — možato besedo; gre za princip, da se osvobojimo in osamosvojimo, gre za bistveno moralno podlago naše narodne eksistence. To je vse in vse drugo je manj vredno; le tega se zavedajmo, ker le v tem duhu se moremo rešiti. Nemec je ohol, nasilen, brezobziren tujec; da udrži svoje krivično tiranstvo nad nami, mu je sveto vsako sredstvo, le on je vreden vladati, naša dolžnost pa je služiti njemu — to si prav resno domišljuje in ni čudno, ker je toli suženjska naša duša! Vedi torej, da ti nikdar ne odstopi niti drobtino pravice, ako mu je ne iztrgaš s skrajno silo. Z nasilstvom si je podjarmil našo bivšo last in brez skrajnega, brezobzirnega boja nam je ne prepusti nikdar! Jasno je torej, kar sledi iz tega spoznanja za nas: bodimo možje, govorimo odločno in delajmo trdno in vztrajno, pogled uprt edino na naše dobro, na naš narodni cilj. Le tak je nasprotnik, ki imponuje: u-biti se dam, nasilstvo trpeti — nikdar! In poštena pravica, kakor je naša, ima proti krivici za sebe dovoljena — vsa sredstva, predvsem pa: pogum in brezobzirno odločnost. I. Gregorčič je bil mehak, pa dal nam je možko geslo: Na svoji zemlji mi smo gospodarji, a tujec gost nam bodi, ne gospod! Tujec je Nemec in krut tiran, bolj krut in ogab-nejši pa je — poturica in z renegati, ki tvorijo pretežni del tamošnjega nemštva, hočete govoriti tako mirno, s tako res preslovensko pohlevnostjo? Po konci glave in na dan z odločno besedo in čvrstimi dejanji. P. S. Cital sem podpis »davkoplačevalec«; nekdaj smo robotali Turku, do danes vpogibamo križ pred Nemcem in tu prihajajo še silni — davki! Čudno ni, če nas vse to omehča, toda pomisli, prijatelj, da nas i ubije, ako si sami ne vzgojimo odporne sile in jeklene volje. Pomisli to in pomagaj k temu; da imaš dobro, čisto voljo, ne dvomim, želim le, da je tudi — nevpogljiva. Le v tem je rešitev, ki je želiva oba in mi vsi: naše narodno vstajenje. Ahasver. Strašen zločin pri Beljaku na Koroškem. (Izviren dopis »Narodnemu listu«.) Mesto Beljak in okolico razburja strašen zločin, ki ga je izvršil neki vojak nad 20 letnim dekletom, ki je šla sama iz mesta skozi gozd obiskat svojega očeta v Pliberk na Velikonočno nedeljo. Ker še ni vse pojasnjeno, poročamo danes o nezaslišanem hudodelstvu le sledeče. Okoliški re-virni lovec je šel popoldan na Velikonočno nedeljo po isti poti, morda ne dolgo po zločinu, ter je zagledal ob potu nago, okrvavljeno s hudimi ranami zadano mlado dekliško telo mrtvo. Jopič in druga obleka je bila razmetana daleč vsaksebi. Naznanil je stvar takoj žandarmeriji in policiji v Beljak, ki sta z nervozno naglostjo začele iskati zločinca. Ob kritičnem času je šel iz Beljaka proti Pliberku neki vojak na dopust ter je srečal ne daleč od zločinskega mesta dva vojaka in sicer jednega topničarja in jednega saperja. Topničarja je takoj spoznal kot nekdanjega jetnika v vojaški kaznilnici v Celovcu, kjer je bil ta zaprt radi nasilnosti proti ženskam. Ko je šel dalje po cesti v gozdu, je videl to, kar revirni lovec in več ljudi, ki so se že zbrali in o zločinu ugibali. Poslušal jih je in šel dalje v Pliberk. Sumil je takoj onega topničarja kot zločinca, ker ga je poznal iz Celovca kot stražnik vojaške ječe in njegovo satansko nagnjenje. Pove to pliber-škemu zdravniku, kateri je to poročilo dal po telefonu v Beljak. Izkazalo se je, da je zločinec oni topničar, ki je bil radi posiljenja že v Celovcu zaprt ter so ga takoj djali pod ključ. Kolikor je sokriv vojak saper, njegov spremljevalec, še ni jasno. Tukaj si je stekel policijski pes iz Št. Vida ob Glini, kterega so privedli na kraj zločina, svoje zasluge. Našel je pravi sled v topničarsko kasarno občinstva6za !!■ avstr, drž. razredno loterijo |Bi je že sedaj ogromno in je pričakovati, da se ne bode moglo niti £ daleka vsem ugoditi, zaradi tega priporočamo, da se nam že sedaj da naročilo 5J s tem, da se nam vpošlje priloženi izrezek '1 Podpisani želi kupiti: celih srečk k K 200 ) „ . . četrtink srečk „ „ 50 " avstr razredne :.::.:: osmink srečk :; 25 j loteriJe in zahteva, da se mu iste svoječasno pošljejo. Ime in točen naslov: 98 Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celju. 3IE SKls HE ij in oblajal zločinca — naposled še pa suknjo njegovo, ktera je bila tam in — krvava. Kakor se da sklepati, se je nesrečno dekle dolgo in krepko branilo proti nečuveni podivjanosti tega razbrzdanega nečloveškega nasilneža in zločinca, kajti raztrgal ji je obleko gotovo s telesa kos za kosom, ker so ležali kosci v velikih razdaljah vsaksebi. Dekle je bilo baje jako prijetne vnanjosti. Pravijo, da so jo videli ljudje prej med potom nabirati prve pomladanske cvetke ob potu in ni mogla slutiti uboga revica, da jo čaka v taki zorni mladosti tako blizu in na takšen praznik taka tragična mu-čeniška smrt. t;. Štajerske novice. Shod Narodne stranke v Središču. Na Belo nedeljo se vrši v Središču pri Venigerholcu shod narodne stranke, na katerem poroča deželni poslanec dr. Vekoslav Kukovec o zadnjem zasedanju štajerskega deželnega zbora in o drugih važnih zadevah. Govorilo se bode tudi o razmerah v ormoškem okrajnem zastopu. Središčani, Obrežani in somišljeniki iz bližnjih občin so prisrčno vabljeni. Imenovan je dr. Rudolf Breschar za podtajnika v ministerstvu za notranje zadeve. Dr. Breschar je Celjanom prav dobro znan, ker je bil dolgo vrsto let komisar v celjskem okrajnem zastopu. Južnoštajerska hranilnica v Celju naznanja, da se bodo prihodnji teden v sredo in četrtek dne 22. in 23. tm. uradniški prostori snažili, ter bode za promet s strankami zaprti. Iz Celja. Opozarjamo opetovano na predavanje »o jezikovnih razmerah pri spodnještajerskih javnih uradih« v soboto, 18. aprila zvečer ob 8. uri v rdeči sobi Narodnega doma. Govori g. dr. Josip Zdolšek. Iz Celja. Novi naborni termini za dopolnilni okraj št. 87 so določeni tako: Celje mesto 22. maja; Celje okolica 15., 16., 17. in 18. junija; Šmarje 19. in 20. junija; Laški trg 3., 4. in 5. junija; Vransko 12. in 13. junija; Mozirje 9. in 10. junija; Ljubno 8. junija; Konjice 18., 10. in TO. maja; Ljutomer 2. in 4. maja; Zg. Radgona 30. aprila in 1. maja; Ptuj mesto 14. maja; Ptuj okolica 7., 8., 9., 11., 12. maja; Sevnica 2. junija; Kozje 2C. in 30. maja; Brežice 25., 26. in 27. maja; Šoštanj 22. in 23. aprila; Slovenjgradec 24. in 25. aprila; Marnberk 27. in 29. aprila. Iz Celja. Namestnija je prestavila sanitetnega koncipista dr. Ludvika Haringa iz Konjic v Celje. Sestanek celjskih slovenskih trgovcev se vrši danes, v četrtek, 16. aprila v gostilni »Radej« na Bregu pri Celju. Velik pomladanski konccrt priredi šentpavel-sko pevsko društvo dne 3. maja na vrtu gostilne g. Sadnika ob savinskem mostu. Društvo, ki je na dobrem glasu, bo tudi tokrat svojo nalogo častno rešilo. Zato vabimo vse prijatelje lepe slovenske pesmi, da se udeležijo tega koncerta. Pevci nastopijo v narodnih nošah, kakoršne so bile pred sto leti v Savinski dolini navadne. Vspored in druge podrobnosti objavimo prihodnjič. Prof. Anton Bezenšek v Sofiji je dne 15. aprila praznoval svojo šestdesetletnico. Rodil se je na Frankolovem 15. apr. 1854. leta Že kot mlad dijak se je z ljubeznijo in vnemo posvetil narodnemu delu. Ne samo, da je podaril svojemu narodu prvo stenografijo in lani bolgarsko slovnico, je tako kot profesor v Zagrebu, kakor v Sofiji vedno marljivo in vstrajno delal za medsebojno spoznavanje in zbli-žanje Jugoslovanov in ob svoji šestdesetletnici lahko s ponosom pogleda na sadove svojega delovanja. Spoštovanemu jubilarju: na mnoga leta! Slavnost petstoletnice v Žalcu, ki se je nameravala vršiti na belo nedeljo 19. aprila, se je preložila na nedeljo 10. majnika, Podrobnosti priobčimo pravočasno. Velikonočne praznike smo obhajali letos po slovenskem Štajerskem izvanredno veselo, saj smo imeli prelepo vreme od velikega četrtka naprej. Za-zelenelo je že tudi vse, drevje se odeva z belim cvetjem. Od Nove Štifte pri Gornjem gradu. (Stariši, pazite na otroke!) Dne 6. aprila se je tukaj do smrti opekla 5 letna hčerka posestnika Boreča Rafaela. Prišla je v bližino ognja na polju, kjer se ji je vnela obleka, ki je na deklici zgorela. Zadobila je grozne opekline, tako da je po preteku nekaj ur umrla. Zopet svarilen vzgled vsem, ki otroku vse zaupajo. Iz Rečice ob Savinji. Zadnja povodenj je zopet pokazala, kako potrebna je regulacija Savinje od Mokrinovega mosta do Grušolj. Koliko dobrega sveta je uničenega na ta način, kjer raste malo-vredno vrbje ali pa leže kupi kamenja. Regulirati pa bi se morala od spodaj, da se na tak način pospeši hitrejši odtek vode. Poklicani faktorji naj se zganejo, da se regulacija Savinje skoraj prične. C. Iz Gornjegagrada. Tukaj imamo podružnico družbe sv. Cirila in Metoda, ki pa že menda skoraj spi. Želeti bi bilo, da bi se za našo podružnico prekoristne Ciril-Metodove družbe storilo kaj več. Tudi med kmečkimi ljudmi bi se tu in tam dalo katerega-dobiti za podružnico. Naj se kmalu skliče občni zbor in povabi nanj tudi kakega govornika iz Celja, da bo malo oživil ljudi. Iz laškega okraja. Kako »brihtne« župane vsilijo duhovniki našim kmetom, kaže prav lepo sledeči slučaj. Nekemu županu v vzhodnem delu našega okraja je dal tajnik v podpis sledeč dopis celjskemu okrajnemu glavarstvu: »Št. 374. SI. c. kr. okr. glavarstvo v Celju! V sledečem naznanjam grehe, ki jih imam na vesti kot župan. Podpisani priznavam, da povzročam občini mnoge nepotrebne stroške. Za občinsko pisarno kupljeni službeni revolver in neki album rabim v svoje zasebne svrhe. Dalje sem si lani zaračunil večjo komisijo, ki je nisem nikoli opravil. O kakem rednem županskem poslovanju nimam ne duha ne sluha in podpisal bi še svojo smrtno obsodbo, ako bi se mi predložila. Sem namreč preošaben, da bi koga vprašal za svet, četudi ničešar sam ne razumem. Jaz' se nisem za dobrobit bbčine nikoli brigal in imam vedno le lastne interese pred očmi. Te podatke potrjujem z lastnoročnim podpisom kot župan. V_____ 11. marca 1914.« Zupan je to samoobtožbo mirno podpisal in se ni prav nič brigal, kaj je v dopisu. Seveda je ta vestni in brihtni župan ob volitvah zagrizen Benko-vičev agitator. Hrastniške novice. (Goljuf.) Preteklo sredo je hodil po Hrastniku goljuf, ki se je izdajal za sina g. veletržca Majdiča iz Celja. V enem slučaju se mu je goljufija deloma posrečila, ker so mu bile tukajšnje razmere dobro znane. Do sedaj ga še niso dobili. — (Otrok utonil.) Med Trbovljami in Hrastnikom je padla v Savo neka žena z otrokom. Šla je skupno s tremi rudarji za Savo. Vsi skupaj so bili malo pijani in tako delavci niso opazili, da je žena izginila. Otroka so že dobili iz vode mrtvega. Iz Trbovelj pišejo »Slov. Narodu«: V sredo zjutraj je ustrelil na Jesenikovi planini tukajšnji paz-rik bratske bolnišnice g. J. Letnik divjega petelina. Ta ptica je v naših gozdovih le redka prikazen. Iz Ptuja. Na veliko soboto je nek hlapec mladeniča Marcha z nožem tako hudo sunil, da so ga morali takoj v bolnišnico spraviti. Težko bo okreval. Iz Ptuja. (Izgredi pijonirjev.) Ko se je dne 12. aprila vračal neki kmet iz Podvinc z vozom na Dravsko polje, so se hoteli neki pijani pijonirji za vsako ceno z njim peljati. Ko je kmet to družbo odklonil, so ga pijonirji napadli, ga pretepli in mu vzeli bič. Isti dan so prijeli pijani pijonirji tudi nekega kolesarja in bi ga gotovo natepli, ako bi ne dobil pravočasno pomoči. Človek res z začudenjem gleda take prizore. Zadevo ima v rokah orožništvo in smo radovedni, kaj bo opravilo. Kar je meni znaflo, je to že drugi takšni napad pijanih iMjonirjev na voznika. Eden se je izvršil lani na binkoštni pondeljek zvečer, letošnji pa ob belem dnevu. Veliko krivde ima na teh razmerah »Štajerc«, ki je že mnogokrat hujskal pijonirje na okoliško prebivalstvo, ne da bi bil zato konfisciran. Te razmere bo treba ožigosati tudi v državnem zboru. Slovenski vojaki v Albaniji. V Skader se je pri peljal ob velikonočnih praznikih oddelek 60 mož pešpolka št. 97, ki mu poveljuje nadporočnik Martin. Vojaki bodo prideljeni mednarodni komisiji, ki določuje meje Albanije proti Črni gori in Srbiji. V Žetalah pri ROgatcu se vršijo v torek dne 21. aprila občinske volitve/ Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnika Jerneja Faskerja (?) v Raztezu. Škode je 3.000 K, zavarovalnina znaša le 600 K. »Kmečki strah« na Pohorju. Od Sv. Lovrenca nad Mariborom poročajo, da sta na Kumnu dva podivjana psa strgala kmetu Goričanu več ovc. Iz Ptuja. Lep je bil dan vstajenja in vesel. Ali žalost je navdajala človeka, ko je slišal, da je nemška godba igrala. Ko je svoječasno slovenska narodna godba igrala, je »Štajerc« poročal, da so vse podgane iz mesta ušle. Pa zmotil se je grozno, ker letos so pravzaprav vse podgane v Dravo poska-kale, ko so slišale mestne koračnice, še muhe in komarji so se tako prestrašili, da so svoja skrivališča zapustili in so jo kar čez dravski most vdrap-noli. Želeti bi bilo, da bi pri prihodnji cerkveni slav-nosti svirala kaka slovenska godba. Iz Slovenske Bistrice poročajo nemški listi, da je Albert Stiger odložil Županstvo. To je Stiger že večkrat storil in je z odstopom vsikdar manevriral, kadar so se bližale občinske volitve, ker se je dobro zavedal, da Bistričani še nimajo primernega naslednika in bodo primorani izreči mu »popolno zaupanje«, kar pri volitvah precej zaleže. Sedaj pa je mož s svojim manevrom očividno obsedel, ker je občinski svet vzel odstop na znanje in zdravnik dr. Murmayr je zapel »nagrobnico bivšemu županu«. Ravno 21 let je Stiger županoval; posebnih lovorik si med tem časom ni spletel. Če izvzamemo stavbo vojašnice, pri kateri pa je o-gromen profit vtaknil v /.cp županov namestnik Versolatti, in pa železniško zvezo mesta z južno železnico, za katero se je dosti trudil, res ne vem, kaj bi mu še mogel zapisati v zaslugo. Pri vsaki novi napravi odjedli so mu slavo drugi, tako posebno pri stavbi okrajne hranilnice, nemške šole, telovadnice. Stiger, osebno poštenjak, se je sploh pustil od svojih trabantov strašno izkoriščati. Zadnje občinske volitve so ga spravile popolnoma iz ravnotežja; osebno je raznašal glasovnice dvomljivim volilcem in si s tem nakopal kazensko preiskavo in spravil v kazen pet najzvestejših, ki so ravnali po županovem vzgledu. Vkljub temu je prodrla njegova klika proti Slovencem le z erim glasom večine in še to ni popolnoma obveljalo, tako da se bo v kratkem vršila še ena volitev — že v tretjič. Tako postopanje je povzročilo, da se je velik del prejšnjih Stigerjevih častilcev začel ogibati nekdaj splošno priljubljene Stigerjeve trgovine, kar je od-stopivši župan hudo občutil, in kar je dalo povod, da že pred leti ni več kandidiral v deželni zbor in se je zdaj popolnoma umaknil iz javnosti. Ali mu njegovo nemško srce ni dalo dočakati dneva, ko bo prvi slovenski odbornik prestopil prag mestne občinske hiše? Njegovi predniki so bili drugačni ljud- je. Živeli so v lepi zastopnosti s slovenskim prebivalstvom in spravili v kratki dobi od navadnega krošnjarstva do velikega bogastva in največjega ugleda v celem okraju. Škoda, da ni Albert hodil iste poti; bi ne bil nikdo škode trpel, najmanj pa on sam. Sicer pa nam velja tudi v tem slučaju geslo: De mortuis nil nisi bene. Brdo-Loke pri Planini. S potrtim srcem vam naznanim, cenjeni g. urednik in vam bralcem »Narodnega lista«, da nas je zapustil za vedno naš dragi Franc Pušnik, posestnik iz Teiht. Imel je oddajo železniških pragov pri Št. Jurju ob Juž. žel. Da bi bil prej doma, je prisedel k grajščinskemu vozniku. V Vezovju, pri hiši Reckatovi na mostu, mu vzame veter klobuk. Pušnik skoči z voza za klobukom ia ker ni bilo ob strani mosta rante, je padel v 3 in pol metra globok graben tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. Revež zapušča 44 let staro vdovo z 8 nedoletnimi otroci. Bil je rajni mož poštenjak, ki mu je enakega težko najti. Strankarstva ni poznal. Za njim ne žalujejo samo domači, temuč cela občina Brdo-Loke, katere prvi svetovalec je on bil. Počivaj v miru, dragi naš France, daj Bog, da vidimo se nad zvezdami! Iz Ormoža. Pokopali smo dne 10. tm. 77 let starega g. Martina Grivca. Bil je zaveden narodnjak ter si je osobito pri različnih volitvah stekel zasluge za narodno stranko. Rodbini naše sožalje. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala podružnica v Sevnici med drugim vsoto 10 K, nabrano na letošnjem občnem zboru. Ci. iv. Kreft v Braslovčah je nakazal med drugim 5 K namesto venca na krst« rajnemu g. Fr. Sedmineku. GG. uradniki podjetja »Delniška pivovarna Laško« so darovali K 8.40 družbi za 1. dan aprila in jej žele obilo posnemovalcev Namesto venca na grob nepozabnemu prijatelju Alojziju Žiherju poslala sta Mar. in Anton Kovačec v Št. Andražu v Slov. goricah 10 K. Družba sv. Cirila in Metoda je letos zelo u-stregla z novo zalogo spomladanskih- razglednic narodno čutečemu občinstvu; to spričuje vsestraa-sko priznanje in obila naročila. Vse one, ki jih žele naročiti, opozarjamo, da jih imamo še nekaj ▼ zalogi. Od Sv. Tomaža pri Ormožu. Na velikonočni pondeljek se je odigral zopet žalosten slučaj, ki nam kaže, kam privede človeka pijančevanje. Posestnik Alojz Bobnar je izzival v pijanosti več fantov. Na potu ga zabode letni Lovrenc Zelenjak z nožem v nogo. Prerezal mu je žile in Bobnar le vsled izgube krvi takoj umrl. Zapušča ženo in 4 male otroke. Kedaj bode le konec teh surovostij? Treba bi bilo skrbeti za izobrazbo šoloodrasle mladine, ki bi se ji nudila z dobavo dobrih knjig. Iz Prekope. V naši občini imamo človeka, ki sliši na značilno ime Pezda, katerega mu je dalo ljudstvo in s tem izborno označilo njegov značiaj. To je človek, ki ga je po ljudski sodbi sama lakomnost, neznačajnost in nepoštenost. Nekaj časa se je delal velikanskega naprednjaka in polne uste so ga bile samih farjev in puhlih zabavljanj čeznje. Pa pri poštenih ljudeh ni imel nikdar ugleda in napredni možje so se ga izogibali kakor garjeve ovce. V zadnjem času se je naenkrat prelevil in krenil na klerikalsko plat, upajoč, da si tam pridobi več u-gleda in zasede županski stolec s pomočjo nekaterih klerikalnih vehel in šnopsarskih dedcev. In opa-stitev naprednih listov ter naročba na »SJov. Gospodarja« je postalo vidno znamenje nevidne milosti. Za tega možakarja js postal zadnji veliki torek dan plačila. Poštenjak je bil namreč pouzmal svojemu sosedu nekaj kos, za kar mu je ta zabrusil v obraz, da ni pošten. Pezda ga je zato tožil zaradi razžaljenja časti, toda njegov sosed je nastopil obširen dokaz resnice, da res ni pošten, ker je na njegovi vesti že brez števila tatvin, tako, da je kradel jabolka za cesto, svojemu sosedu oves, svoje dni klobase itd.; to bi bila cela knjiga, če bi hoteli tukaj vse našteti; da je odoraval meje kar na veliko, sekal po tujem kar na veliko itd. Saj se je proti sosedu izrazila sama Pezdova žena, ko je bil on izžreban za porotnika, da spada preje pred nego me^d porotnike. Ko se mu je torej prečitala cela lista njegovih grehov, je tožbo kar umaknil in plačal vs:e precej velike stroške. S tem se je obsodil tudi sarn in danes mu lahko reče vsak v obraz, da ni pošten. Ej, takim tičem se že pomaga, da njihove veje ne zrastejo v nebesa. Četudi ima zaradi lepih oči svoje žene mogočnega zaščitnika, mu to vse skupaj ni nič pomagalo, kakor mu tudi klerikalci ne bodo. Veselje, da bo kedaj župan in oblastno paševal v Prekopi, smo že skalili tako njemu, kakor tudi nje^ govemu zaščitniku, ki je tako vneto primahal zamj glasovat, in vranskima gospodoma, ki sta postala naenkrat tako vneta zanj. Toda dosegla bosta z njim ravno tako polomijo, kakor na Vranskem s svojim sladkim županskim kandidatom. Ej gospoda, pač ni vsak tak rojen politik, kakor na pr. šentjurski gospod! Iz Ljutomera. Poštar v Ljutomeru Schantl Je sicer Nemec, pa pošten in miren ter izredno po-strežljiv proti vsakemu, Nemcu, kakor Slovencu. To pa nekaterim nemškim kričačem v Ljutomeru ni po volji, ker bi radi imeli človeka na tem mestu, ki bi bil bolj politik kakor uradnik. Kakor se sliši:, je poštno ravnateljstvo tudi že od Nemcev pridobljeno ter vpliva baje na poštarja v Ljutomeru, da naj menja z drugim poštarjem. V prvi vrsti pride baje v poštev poštar v Grat\veinu pri Gradcu, ki Je hud nemški nacijonalec in velik propagator prote-stantizma. Še to bi nam manjkalo. Poslanci pozor, da ne bode prepozno!! Po toči zvoniti ne pomaga nič. Iz Žalca. Gospodična Dora Bergmann, konser-vatoristinja, zaročila se je z dr. Hugonom Miiller-jem, tajniškim namestnikom hipotečne banke v Pragi. Med Zg. Poijskavo in Mariborom se vpelje s 1. majem avtomobilni promet. Kako je nekdo potegnil Mariborčane za 1. april. Ljubljanski »Slovenec« pripoveduje to-Ie mično zgodbo: Dne 31. marca je prinesla »Marburger Zel-tung« inserat sledeče vsebine: »Zaradi odpotovanja aa Ogrsko se odda več harških kanarčkov prijateljem ptičev. Dobe se od 2. dQ 4. ure popoldne. Meščanska cesta 5, II. nadstropje naravnost. Potrebno je vzeti kletko s seboj.« V domnevanju, da ima radodarni lastnik kanarčkov celo menažerijo ■a svojem domu, ie korakalo v sredo med 2. in 4. uro popoldne na označeni kraj nešteto ženskih in moških ptičjih ljubiteljev s kletkami v rokah, od katerih vsakdo je zahteval po enega kanarčka. Dozdevni lastnik kanarčkov pa je bil ravno tako presenečen nad številnim obiskom kakor tudi umni ptičji prijatelji, kojih kletke so ostale prazne. Razvile so se burne debate, kdo je pravzaprav kriv vsemu. Vedno več ljudi je prihajalo s kletkami v Tokah. Skoraj se je zdelo, da bodo v razburjenju začele prazne kletke frčati po zraku. Končno pa je vendar prišel rešitelj v sili. Praktični hišnik je nabil na hišna vrata listek z napisom: Tukaj se ne oddajajo kanarčki. Končno so se zbrani ptičarji zedinili in vsi so vzajemno odšli v tiskarno »Marburger Zeitung«. Toda tudi upravništvo jim ni moglo povedati, kdo je oddal omenjeni inserat za 1. april. Tako so se vjeli mariborski »ptiči«. Iz Ptuja. (Slovensko gledališče.) Za dne 26. aprila ti. se pripravlja krasna zgodovinska igra »Za pravdo in srce«, tragedija v petih dejanjih, ki bo ena izmed najlepših, kar se jih je uprizorilo do sedaj na našem odru. Priprave so v najlepšem teku. Društvo si je naročilo za to predstavo tudi novs dekoracije, tako da bo ta prireditev vsakemu v vsakem oziru dobro ugajala. Celo dejanje se vrši za časa kmečkih uporov. Začetek točno ob pol 8. url zvečer. Pričakujemo, da bo gledališka dvorana dne 26. tm. nabito polna. Po njih delih |e boste spoznali. Neštetokrat se je že moral zagovarjati naš list proti napadom v klerikalnem časopisju. Sicer kmečko ljudstvo takih odurnih napadov ne čita, ker se ne briga toliko za politiko, kakor kaka farovška suknja. Vendar se kmetom vsiljujejo ti listi od strani duhovščine, posebno mariborske cunje. Naš kmet, vajen lilapče-vanja in ponižanja, si jih naročuje le zato, da se ne bi zameril kaplanu ali župniku. Slišimo pa pogo-stoma pritožbe, da prinašajo ti listi vedno manj novic, hujskarije, napadi ter obrekovanja pa se vedno množijo. — V eni izmed zadnjih številk umirajoče mariborske »Straže« čitamo dopis, s katerim se napada neki »Ilustrovani narodni tednik«. Mi lista pod tem imenom ne poznamo. Ker pa uganemo včasih tudi kako uganko, mislimo, da je tako prekrstil dopisnik list »Slov. ilustr. Tednik«. Ti Napihnjenec, le obdrži svojo neumnost za sebe in prej poglej, kako se list imenuje! »Slov. ilustr. Tednik« je popolnoma nestrankarski časnik, le to bode naše klerikalne peteline v oči, da se tiska v »Učiteljski tiskarni«. Tudi vodiška Johanca jim je precej segrela tla. O tej »sveti« Johanci se je zanimala cela Avstrija in tudi omenjeni časopis je objavil čisto nepristransko to novico. Sram jih je lahko, da se dogajajo med njimi, osobito po župniščih reči, ki bi jih javnost ne smela izvedeti. Ker nam nudi »Slov. ilustr. Tednik« mnogo čtiva, s katerim se izobražujemo, hočejo klerikalci ta list uničiti, da bi ljudstvo ostalo neizobraženo, ker le tedaj bi mu lažje vsiljevali strup suženjstva, pokorščine in zaslepljenosti, na drugi strani pa gojili Krekov nauk, da moramo sovražiti liberalce. Zato so klerikalci nasprotniki vsakega napredka. Da si le klerikalec po besedi, naročen na njihove cunje, potem ni nobena hudobija greh in prišel boš v deveta nebesa. Klerikalci — izdajalci. Svojemu narodu pljuvate v oči ter pomagate Nemcem, ko njihove katoliške organizacije tako visoko povzdigujete. Tudi slovenski narod se je začel prebujati iz črne teme in dan vstajenja ni več daleč. Ja, vzbudil se bo iz zaslepljenosti, odprl oči in spoznal svojo zmoto. Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) podpira vsako leto dijake visokošolce, kakor tudi učence Slovenske trgovske šole v Ljubljani, Kmetijske šole v St. Jurju ob Juž. žel. ter Državne obrtne šole v Ljubljani. Tudi iz lanskega čistega dobička je določila jednake podpore za prihodnje šolsko leto 1914/15 in sicer za obisk Kmetijske šole v Št. Jurju ob Juž. žel. dve podpori po 280 K, Slov. trgovske šole v Ljubljani eno po 280 K ter Državne obrtne šole v Ljubljani eno po 300 K. Pri razdelitvi teh podpor se ozira ravnateljstvo Posojilnice v prvi vrsti na sinove slovenskih roditeljev iz mariborskega okraja. Te podpore se razpišejo navadno meseca avgusta. Mladeniče, ki bi imeli veselje, vstopiti v eden ali drugi imenovanih zavodov, že sedaj opozarjamo na to. Učitelji pa naj Posojilnici priporočajo pridne in nadarjene učence, vredne gornjih podpor. Mestna hranilnica v Mariboru (nemška špar-kasa) izkazuje glasom računskega zaključka za lansko leto 51.125 K 41 v izgube. Denarni promet Je nazadoval od prejšnjega leta za 2,118.083 K 50 v, rezervni zaklad se je znižal v zadnjih petih letili za 532.825 K 36 v. To zgubo morajo posebno občutiti nemško nacijonalna društva, ki jih hr? ilnica sicer zdatno podpira, v zadkih letih pa tega ni mogla storiti. Vkljub temu, da ni imela pričakovati čistegi dobička za zadnje poslovno leto, je prispevala za rešitev falirane nemške »foršuskase« v Laškem trgu 3000 K. Zato se pa seve zopet končna zguba mariborske nemške šparkase še zviša za ta znesek. Vzoren namestnik Kristusov. Bilo je nekega dne meseca grudna lanskega leta. Zunaj so padale snežinke. Posestnica S. v Slomih pri Polenšaku v ptujskem okraju je ležala na smrtni postelji. Domači so pričakovali vsak trenotek, da se utrga nit življenja ubogi gospodinji, ki si je le še želela duhovnika, da mu , pove tisto,, kar jo je težilo. Sosed Hojnik je rad stopil v župnišče na Polenšak. Tam pase Kristusove ovce župnik Jože Poplatnik. Hojnik sporoči župniku želje Š—ove matere. Župnik pa S—ove hiše nima rad, kakor sploh v celi župniji ne mara nikogar. Razun tega ta župnik ne hodi rad spovedovat bolnikov. V svoji neprevidnosti pa Je župnik izustil besede, ki so žalile hišo Š. Dejal je, da ne pojde spovedovat »v tako slabo hišo«. Sinova Š—ove gospodinje sta zaradi teh žalečih besed tožila župnika Poplatnika. Seveda je ta vse tajil. Toda dokazalo se mu je, da je res spregovoril gornje besede. Okrajno sodišče v Ptuju je obsodilo Poplatnika na 100 kron globe. Poplatnik pa se je pritožil na okrožno sodišče v Mariboru. V sredo se je vršila pri okrožnem sodišču vsklicna razprava. Pomagala pa pritožba Poplatniku ni nič. Tudi pri okrožni sodniji so se prepričali, da je Poplatnik kriv. Mož bo torej moral plačati globo 100 K in pa še seve vse stroške, ki bodo znašali tudi 200 K. Župnika Poplatnika pa to ne bo nič kaj bolelo. On ima dosti denarja in sploh živi imenitno, kakor ma-lokateri mestni bogataš. Dal si je postaviti za 46.000 kron župnišče z 9 sobami. In kdo je štel denar? Župljani, ki so zvečine tako revni, da mora v marsikateri družini spati po 9 in še več oseb v eni sami sobi. Župnik za svojo osebo ima 9 sob, njegovih vernih ovčic pa spi kar 9 v eni sami luknji! Umrli so v Mariboru: zdravnik dr. R. Grogl, 73 let star, železničar Jakob Pušnik, 69 let star in Roza Gračan, železničarjeva soproga. Iz Svetinj pri Ormožu. Naš gospod župnik ima v tnkajšnem krajnem šolskem sveta aparat, ki vse stori, kar on zapove. Nepokorna člana sta gg. nadnčitelj in šolski ogleda. Da ta dva onemogoči, vprizoril je že najraznovrstiejše pritožbe in celo deuunciacije čez ta dva. Ker pa je to bilo vse neutemeljeno,je prineslo vsikdar krajnemu šolskemu svetu oziroma gosp. župniku lep poraz. Ker je videl gospod župnik, da tako nič ne opravi, je nastopil drugo pot in si je izbral kot prvega gospoda nadučitelja. Da mu vzame kakor naiveč ugleda, predba-cival mu je popolnoma izmišljeno dejanje in sicer, da je rekel otrokom v šoli, da gospoda župnika kot kateheta ne trebajo ubogati, in to pri seji kraj-nega šolskega sveta. Da se zadeva pojasni, sklical je gospod nadnčitelj nato domačo učiteljsko konferenco, pozval k taisti tudi več otrok iz svojega razreda. Navzočega gospoda župnika pozval je, da še naj svojo pri seji krajnega šolskega sveta storjeno trditev ponevi. Ta je to storil, nato je gosp. nadnčitelj navzoče otroke vprašal, če so to kedaj njega slišali, kar so vsi ti odločno zanikali. Na to pa je vzkliknil gospod župnik, da so otroki dobro poučeni, kar je pa je pomenilo novo žalitev gospoda nadučitelja. Ta je uvidel, da je tukaj vsaka poravnava z lepega izključena in je gospoda župnika tožil, ter je tega tudi ovadilo državno pravdništvo, ker je gospoda nadučitelja kot nradno osebo dolžil nepravilnega dejanja. Pri prvi obravnavi pri ces. kr. okrajnem sodišču v Ormožu bil jeobt« ženec obsojen na 100 K globe odnosno 10 dni zapora in v pla čilo pravdnih stroškov. S tem župnik seveda ni bil zadovoljen, ter je po svojem zastopniku zahteval razveljavo prve obravnave ter delegiranje druzega sodnika, ker se mu je gospod sodnik Žemljic v Ormožu zdel pristranski. Okrožno sodišče ugodilo je toženčevi zahtevi, odredilo novo postopanje in delegiralo nemškega sodnika dr. Altzieblerja v Ormožu. Za to obravnavo vršile so se od obtoženceve strani največje priprave, in vsi klprikalni prvaki iz fare, na čelu naš dični župan, bili so na delu. Bila je že druga obravnava razpisana, obtožencu se je zazdelo, da ne bi poteka obravnave škodova lo, če bi se obravnava po tnkajšnem misjonu vršila. Zahteval je preložitev obravnave in se pri tem posložil male laži, ker je navedel pričetek misjona na dan nameravane obravnave, akoravno se je ta še le 3 dni pozneje pričel. Sodišče mn je ugodilo ter razpisalo obravnavo po misijonn. Obtoženec nastopil je dokaz resnice oziroma dokaz, da je ravnal v dobri veri. Naznanil je celo vrsto prič, katerih vseh zaslišanje je sodnija odredila. Ko so bile vse priče zaslišane in sploh nobena priča ni mogla nič v prid obtoženca povedati, je postal gospod župnik malosrčen in je ponudil spravo, a le pod pogojem, da izjavi le, da ni imel namena gospoda nadučitelja žaliti, ter da še je eventneluo pripravljen pol tožnikovih stroškov nositi. Za tako poravnavo pa seveda tožnik ni bil za dobiti. Gospod župnik bil je toraj spet obsojen, in to od nemškega sodnika gh de žalitve storjene pri seji okrajnega šolskega sveta, na 50 K globe, odnosno 5 dni zapora in v plačilo vseh pravdnih stroškov, oproščen bil pa je dejanja, storjenega pri učiteljski konferenci, zaradi katerega ga je tožilo drža no pravdništvo. Gospod župnik s tem izidom sp^t ni bil zadovoljen, ter je vložil priziv na okrožno »'odišče radi krivde in kazni, vloži 'o di priziv državno pravdništvo glede delne ~t i ostitve, Ta vzk'fictoa obrav. vršila se je v sredo dne aprila v Maribora. Tukaj bil pa je gospod župnik Bratušek spet obsojen za oba delikta na 50 K ali 5 dni zapora ter v plačilo vseh obilnih prve in drnge instance Upamo da bode sedaj gosp. župnik prepričan, da tudi duhovnik ne sme poljubno žaliti. Vzklicna obravnava pa je tudi lepo zadoščenje za prvega sodnika, ker jasno pokaže da je nepristransko sodil, v čudno luč pa postavi narodnost naših klerikalcev, ki na tak način delajo proti redkim slovenskim sodnikom. Nov štolni red za deželna mesta, trge in vasi v lavantinski škofiji, izjemno župnije v Mariboru, opatijske mestne župnije v Celju, proštne mestne župnije v Ptuju in glavne župnije v Konjicah*. Odlok štajerske namestnije z dne 12. januarja 1914, št. 6/4218/23/1913. I. štolni II. štolni III. štolni razred, razred, razred. K h K h K h t» >OQ M H Opravek 30 1. Preblagoslovljenje 1 — — 70 - 2. Ženitno vprašanje 3 — 2 — 1 — 3. Oklicanje 1 — — 70 — 60 4. Poroka 10 — 5 — 1 — 5. Vpisnina 1 — — 50 — 20 6. Poročna maša, tiha ob 8. uri 3 — 2 — 1 40 7. Čakalna pristojb. za 1/2 nre i — — 50 — 30 8. Cerkovnik 3 — 2 — l 40 9. Ministranti — 60 — 40 — 20 10. Cerkev, (luž, paramentl) 3 — 2 — — 70 11. Pogreb :štoin. po napovedi župnik 8 — 2 10 — 70 12. Organist 3 — — 70 — 30 13. Pristojbina za grob, po kopališčnem r da, t vsakem okraj, različno. — — — — — — 14. Mrtvaški zvon 2 — 1 — — 50 15. Zvonjenie za 1 nro: pri župnijski cerkvi, veliko 7 — 5 — 2 — 16. Zvonjenje za 1 uro: pri župnijski cerkvi, malo 3 50 2 50 1 — 17. Zvonjenje za 1 uro; pri podružnicah, veliko 3 50 2 50 1 — 18. Zvonjenje za 1 uro: pri podružnicah, malo 1 60 1 20 — 60 19. Pristojbina zvonarju, vsakemu za 1 uro: — 60 — 40 — 20 20. Mrtvaški sprevod Iz cerkve do groba (ne nad 1/2 daljave, župnik) 6 — 4 — 3 — 21. Voščena sveča V2 kg V3 kg 1/+ kg 22. Mrtvaški sprevod od hiše &ll cilja za V2IUI: župnik 1 — 1 — — — 23. Organist V3 župnikove pristojbine — — — — — — 24. Cerkovnik 2 — 2 — — — 25. Ministranti k — 20 — 20 — — 26. Nosilec križa 1 — 1 — — — 27 Grobar po pokopališč, redu — — — — — — 28. Requiemob v kraju navad. uri: celebrant (mašnik) 4 — 4 — — — 29. Requlem ob v kraju navad. uri: leviti i 2 — 2 — — — 30. R> quiem ob v kraja navadni uri organist 2 — 2 — — — 31. Rfquiem ob v kraju navad, uri: Kalkanti— 50 — 30 — — 32. RKjniem ob v kraju nav. uri ministr. h — 20 — 20 — — 33. Libera: Duhovnik 1 50 1 50 — — 34 Organist — 50 — 50 — — 35. Officium defunetorum: celebrant 4 — 4 — — — 36. Offlcium defunetorum: leviti i 2 — 2 — — — 37. Offlcium defunetorum: organist, 1 60 1 60 — — 38. Ofiicium defunetorum: cerkovnik 1 20 1 20 — •— 39. Officinm defunetorum: ministranti i — 20 — 20 — — 40. Officium defunetorum: pulzantl (zvonarji) — 60 — 40 — — 41. Pristojbina za obrabo pa-ramentov (mrtvaški prt, kadilo, sveče) 4 — 3 — — — 42. Izpiski iz matic 1 — 1 — 1 — 43. Rodbinski izkazi in rodovniki 2—4 K. 1.) za dvakratno oklicanje se dvojno račnna, če enkrat za trikrat, tedaj se zaračuna trikratno. 2.) Pri mrtvaškem sprevoda se za vsakega duhovnika zaračuna jednako. Organisti, cerkovniki iu kantorji dobijo V3 duhovniške takse. * Opozarjamo Da knjižico „Cerkvene pristojbine ali Stolnina", ki se dobi za 20 v pri „Narodnem lista" v Celja. Pošljete 2 znamki po 10 vinarje? in jo dobite. Tam navedeno številke je treba le po tnkaj tiskanih popraviti. S kolske vesti. Tretji slovenski vsesokoiski zlet v Ljubljano. V dneh 15., 16, in 17. avgusta se vrši v Ljubljani 111. slovenski vsesokoiski zlet, prvi, ki ga priredi slovensko Sokolstvo v tako širokem obsegu. — Predpriprave so v polnem tiru, vsi odseki marljivo delujejo. Zvezinemu predsedstvu se je posrečilo pridobiti proti primerni najemnini za zletno telovadišče krasen prostor za Bežigradom; telovadišče bode prirejeno za približno 2500 telovadcev ter za 20.000 V zdraviliščih za pljuča m. d. v Davos, Arosa. Leysln Itd. se SIROLIN ,,ROClie kot Izkušeno sredstvo stalno ratot. SIROLIN „ A •> V Sv V .V i <> VS. i " i VVSv i .. /S. i ..... ... ... , i II Zahvala. Prijateljem in znancem izrekamo najprisrčnejšo zahvalo za vse blage pismene in ustne dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne smrti ljubljenega soproga, ozir. brata in svaka, gospoda Ivana Strelca, nadučitelja pri Sv. Andražu v SI. Goricah. Istotako izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so spremili blagega pokojnika k večnemu počitku, njegovim stanovskim tovarišem, ki so prihiteli v velikem številu iz daljnih krajev, ter „Veteranskemu društvu" pri Sv. Andražu, dalje vsem, ki so okrasili njegov grob s krasnimi venci, in veleč. g. Ramlerju, nadučitelju Brinarju in pot. učitelju Jurančiču, ki so v imenu prijateljev in sorodnikov počastili njegov spomin s prekrasnimi nagovori. Otillja Strelčeva, soproga. - Žalujoče rodbine: Strelec, Pivko, Možina, Mar I nič, Milošič in Vinček. m estavraciia Narodni dom v Mariboru ■. Vsak čas topla in mrzla jedila. Sobe za tujce. Točijo se izvrstna naravna vina: ljutomeržan, haložan, dr. Tamerjev muškat, moslovina in dr.: nad Ije bizeljčan, framčan, v steklenicah dr. Tarnerjeva moslovina in muškat. Pivo: eksportno budjejoviško in kot specijaliteta „Pardubiški 19°Porter" za rekonvalescente. Na razpolago je udobno kegljišče in mnogo časopisov. — Na obilen obisk vabi uljudno i. STAROVAŠNIK. F Vplačani deleži K 134.800- Rezervni zaklad K 358.794-95 Lastno premoženje zadruge K 557.439-47. posojilnica tf Mariboru v lastni hiši v Narodnem domu. Sprejema hranilne vloge na knjižice in jih obrestuje po Naložbe v tekočem računu se obrestuje po dogovoru. li/ 0T oziroma p^oti #3/ o/ T /2 /O odpovedi po f /4 /0 Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit. S Eskomptujejo se menice ter otvarjajo krediti v tekočem računu. Položnice avstrijske in ogrske postne hranilnice so na razpolago brezplačno. A Davek na špirit I Vsled kolosalnega zvišanja davka na Špirit, katero j« stopilo v veljavo že s i. februarjem, je potrebno, da si izdelujete vse špiritnose sami. Oni, ki si hočejo to izdelovanje po praktični metodi urediti in si 8 tem mnogo prihraniti, naj se takoj obrnejo pod šifro „Veliki prihranki 4351" na anončno ekspedicijo M. Dnkes Nachfg., A. G, Dunaj I/l, Wollzeile 9. — Dotična tovarna pošlje takoj strokovnjaka zastonj na lice mesta, 20 -6 Največja iznajdba nove dobe je žepna ura za gospode BConcurrenzi" s pravim švicarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno številčnico, lepo gra-viranim okrovom, z 10-letno garancijo K 3 90, 3 komadi samo K 10 50. — Ce ne ugaja, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustr. katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov. 16 12-10 F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstrija). "J Bratje Slovenci, § i i 8 o kupujte kanafase, platno za vsake vrste ?! perilo, blago za obleke, barvano platno, o £ drnke le pri češki firmi jj § Jaroslav Koci&n, tkalnica § Cerven? Kostelec, Češko. | C; 40 metrov ostankov kaaafasa, blaga za obrisače, platna ali drr.ka pošiljam za o K 24'— proti poštnemu povzetju. 55 -10 jj o C OOdOCtOCiOCl --v GCf O61OC (SMddO 18888 ® Kak šna gnojitev ® taka žetev! Tomasova žlindra znamke zvezde preizkušeno in poceni fosforno kislo umetno gnojilo za spomladansko setev. Gotov učinek! Visok donesek 1 Tomasovo žlindro 7ajamceno čiste in polno-odstotne vrste prodaja v plombiranih z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah 50—51 10 10 veletrgovina „M E R K U R" P. Majdič v Celju kjer je predajališče tvrdke Thomasphosphat-fabriken, G. m. b. H., Berlin W. 35. M Priporoča se tudi bogata zaloga vsakovrstne železnine kakor: pa-lično železo, jeklo, pločevina, žica, bodeča žica in mreže za vrtne ograje, okovje za stavbe, traverze, cement, trstje, strešna lepenka, vodovodne cevi, vse vrste polje-deljsko orodje, trsne škarje, gumi za cepljenje trte, škropilnice za vinograde itd. vse najbo jše kakovosti po najnižjih cenah na debelo in na drobno. Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg livega, dobrega, puljenega 2 E, boljšega 2 K 40 h; prima polbeleg a 9 K 80 h; belega 4 K; belega, ) puhastega 5 E 10 h; 1 kg Aelefinega, snežno belega, polj enega 0 E 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 E; 7 E; belega, Snega 10 E, najfinejši prsni puh 12 E. — Kdor vzame 5 kg, 56 dobi franko. -9 Zgotovljene postelje Iz goetonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnlkoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 E; pub 94 E; same pernice po 10 E, 19 K, 14 E, 16 E; zglavniki 3 K, 3 E 50 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke E 13"—, E 14 70, E 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki-E 4 50, E 5"20, E 5-70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, E 12 80, E 14"80. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se povrne denar. S. Benlsch v Dešenici, štev. 773 Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. liEiiEšSSISSII: Razširjajte Narodni List! prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera Izvršuje v krasnih in najmodernejših 94 —8 vzorcih. Postrežba točna in solidna. Cene brez Konkurence. c Mariborskim Slovencem I O se priporoča za naročila najfinejših oblek j Maks Znbuhovšeh u Celju | C Na željo bi obiskoval tudi stranke v Mariboru. Moja *? j) obrt obstaja v Celju že več let in ima svoje naroč- !j O nike v najboljših krogih mesta Celja in cele okolice. •) C* O COOOOOO O * ti) 'CO '■ GOOOO OOOOO^O^ u s« K-m ? xy? N? S? 5? s? v N* fl Trgovina s špecerijskim :: blagom :: Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljivo kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, Glavna zaloga vrvarskega blaga Solidna postrežba! J. KavniHar Celje Graška cesta 21 Vedno sveža žgana kavo Trgovina z moko in :: želnimi pridelki de- pešo, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane tvrdke Mautner. Glavna zaloga oljnatih barv I Svalcicni papir in strok „Ottoman" se hvalita sama in ne potrebujeta nobene reklame. 32 d Goričar & heskoušek, Celje Graška ulica št. 7 Rotouška ulica št. 2. Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po raznih cenah. Caše iz papirja in aluminija. Za veselice: konfeti. serpentine, papirnati krožniki, ser"ijete. Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove. 92 -9 Tovarniška zaloga šolskih sarniških potrebščin. Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov in vs&h tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice Savinjskih planin in drnge. Zaloga različnega papirja. Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba. jj§ Južnoštajerska hranilnica v Celju Q prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in jih obrestaje po X i I A1 od dneva po vlogi do dnevu dviga M j I 1} ter pripisuje obresti vsakega pol /I *l v leta h kapitalu. — Rentni davek /i, plačuje hranilnica sama ter ga ne Odteguje vlagateljem Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, Šo- -g v Narodnem domu. gg 2 0 Stanj, Sevnica, Vransko in Gornji grad in rezervna zaklada, katera znašata te nad 350.000 K. Eer nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 43 9 m w Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K. različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12 000 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ostauovivšim okrajem izplačalo okolo 45 000 K za dubrodelne uamene, skapno tedaj nad 100 000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice dragih, posebno ne-siovenskih denarnih zavodov in jih obrestaje. ne da hi ge pretrgalo obrestovanje. Južnoštaj erska hranilnica v Celju, _-Ui.rj-.-Liij-Li_r_,.1i-Llii-. JT.U-J.-.rj -ji.-jurL-iji.nr-j-i/vij~i.r»-i-i—n.i*rj~n----riVn-i...........— ......... ......... m. ....... .........»...•».«. « ■>»»««" Imetek. Bilanca za leto 1913. Dolg. Račun posojil: a) hipotečnih .... b) občinskih..... „ zaostalih obresti .... „ zaostalih zamudnih obresti „ poštne hranilnice .... vrednostnih listin: a) glavnice b) obresti . inventarja........... knjig in tiskovin........ tekoč ............. blagajne............ tekoč rez. zaklada za kurzne Izgube: Za nepokrito knrzno izgubo »Južnoštajerske hranilnice" . 2,778.603 537.114 54 27 442.908 6.062 75 84 K 3,315.717 92.350 8.910 9.652 448.971 1.215 2.252 428.010 26.608 1.038 4,334.727 Račun hranilnih vlog..... „ predplačanih obresti . . „ dobička in izgube: Čisti dobiček leta 1913 K K 4,295.213 i 50 18.514 1 90 20.999 i 17 4,334.727 57 Imetek. Bilanca splošnega rezervnega zaklada. Dolg. Račun vlog: Stanje 31. decembra 1912 . . . V letn 1913 se je doložilo . . Kapitalizirane obresti L semestra V letn 1913 narasle obresti . . V letu 1913 se je vzdignilo: a) glavnice . . K 72.735 66 b) obresti . . . „ 98414 Kapitaliz. obresti koncem 1.1913 vrednostnih listin: Stanje 31. decembra 1912 . . . V letu 1913 se je izžrebalo . . Eurzna izguba leta 1913 . . . Vrednost kuponov 31. dec. 1913 hiše: Okrožna cesta št. 11 v Celju: Stanje vrednosti koncem 1. 1912 1% odpis.......... Stanje vrednosti premičnin koncem leta 1912 ...... 10°/o odpis......... Južnoštajerske hranilnice v Celju: Poslovni dobiček leta 1913 . . 40.989 31.335 1.099 984 74.408 73.719 688 2 192.335 200 192.135 8.426 183.708 2.753 45 34 63 14 56 80 76 50 50 50 60 90 41 K 691 186.462 26 Račun glavnice: Stanje koncem leta 1906 je bilo vsled pravomočne razsodbe c. kr. dež. finančnega ravnateljstva za Štajersko od 30. septembra 1904 št. 26.847: a) neobdačenega ....... b) obdačenega z dne 31. decembra 1913......... Odštevši vsled sklepa občnega zbora z dne 27. marca 1913 in odobrenje visoke c. kr. na-mestnije v Gradcu z dne 14. junija 1913, št 8-339/22 1913 dovoljenih daril K 11.34089 in lastno kurzno izgubo za 1.1913 „ 8.426 60 31 133.848 1.338 45 4 48 132.509 50 40 20.999 17 50 340.702 76 Južnoštajerske hranilnice v Celju: Poslovni dobiček 1.1913 . . izgube in dobička: Čisti dobiček leta 1913 . . . K 233.483 19.767 99 49 K 93.495 i — 213.716 i 50 20.999 12.492 17 09 340.702 76 Imetek. Bilanca rezervnega zaklada za kurzne izgube. Dolg. Račun vlog: Stanje 31. decembra 1912 . . . V leta 1913 se je doložilo . . V letu 1913 se je vzdignilo . . Kapitalizovane obresti leta 1913 „ vrednostnih listin: Stanje 31. decembra 1912 . . . V letn 1913 se je odprodalo . . 1.818 25439 27.257 26.275 982 56 88 88 60 28 32 24.727 24.727 K 1.038 60 1.038 60 K Račun glavnice: Stanje 31. decembra 1912 . . . „ izgube in dobička: Čisti dobiček leta 1913 . . . . Odštevši kurzno izgubo „Južno-štajerske hranilnice v Celju . tekoči Južnoštajerske hranilnice . Za nepokrito knrzno izgubo . . 588 450 1.038 1.038 28 32 60 60 K 1.038 1.038 60 (60 V CELJU, dne 31. decembra 1913. Franc Koran i. r., knjigovodja. Dr. fosip Vrečko i. r., pisarniški ravnatelj. RAVNATELJSTVO: Dr. furo Hrašovec i. r., predsednik ravnateljstva. Matiia Benčan i. r. tajnik in blagajnik. Lovro BaS i. r., Bračko Ivan i. r., ClzeJ Vrane L r., ttunej Benjamin l r , Levstik Milol i r. Ogradi Franc l r udje ravnateljstva. furo Defiček i. r., podpredsednik ravnateljstva. dr. fialan Ernest i. r., Dr. Sernec losip i. r., Mihael lezovSek i. S knjigami primerjali in v redu našli: Milo Starki i. r,. Anton Tnrnšek i. r. Last Narodne založbe v Celju. Izdajatelj: dr. Vekoslav Kukovee. Odgovorni urednik: Janko Lešničar. Tisk Zvezne tiskarne v Celjn.