Delo v odsekih V vestnem izpolnjevanju dolžnosti, ki jim jih nalaga poklic, v izvrševanju mnogostranskega izvenšolskega dela, bodisi pri raznih društvih, kjer potrebujejo tihih delavk, ali tam, kjer sodelujejo učiteljice iz pravega veselja do dela, velikokrat pozabljajo same nase. Kadar jih zadene nov udarec, se pač povprašujejo med seboj, ali se bo kaj ukrenilo proti krivdi, ki se jim je zgodila, toda na zborovanjih čakajo, da se bodo oglasile posameznice, o katerih jim je znano, da se vedno zanimajo za aktualna vprašanja, ali pa prepuščajo borbo za svoje pravice — tovarišem. Tako pripovedujejo tovarišice iz raznih društev. To nam ne služi v čast. Kot samostojne javne delavke smo dolžne same sebi kakor tudi naši skupnosti, da sodelujemo v borbi za naše pravice in za rešitev vseh drugih vprašanj, za katera se bori naš stan. Predvsem moramo pregledati svoj lastni položaj, ki je drugačen kakor je položai moških tovarišev. — Posebno občutna v današnjih časih nezadostnih plač je materialna neenakopravnost, proti kateri se moramo boriti k"akor iz materialnih tako iz načelnih vidikov: enaka izobrazba, enako delo, enake dolžnosti. Ko je pred 50 leti nastopila tov. Janja Miklavčičeva proti nameravanemu zapostavljanju učiteljic pri plačah in so ji pritrjevali tudi mnogi tovariši, so se oglasile proti njej nekatere tovarišice, češ: »Dežela je revna, zadovoljimo se z manjšimi plačami!« Takih in po dobnih demagoških izjav tudi ni manjkalo, ko so bile vzete draginjske doklade poročenim učiteljicam in uveden delni celibat. Zavedna učiteljica ne more nasedati takim natvezanjem ter smatra vsako okrnjevanje pravic kot udarec, ki je zadel ves stan. — Ravno tako se ne izvaja za učiteljice pravica do vodilnih mest. Učiteljice so upraviteljice samo na dekliških šolah, na ostalih pa ne. Isto tako niso nadzornice niti referentinje v državni in samoupravni službi. Ker zapostavljanja v poklicu niso deležne samo učiteljice, ampak je to splošen pojav tudi pri drugih poklicnih ženah, zato je važno, da poznamo njegove vzroke in razmišljamo o njih. Prepotrebne podatke o tem nam nudita knjigi tov. Angele Vodetove: »2ena v sedanji družbi« in »Spol in usoda«, ki bi ju morala poznati vsaka učiteljica, pa tudi druga žena, ki želi sebi in svojim sovrstnicam v družbi onega mesta, ki ji kot polnovrednemu človeku pripada. Delo tov. Vodetove priznavajo tudi drugod, kar priča kritika, ki je izšla v beograjski reviji »Zena danas«. Odlomek iz te kritike se glasi takole: »Tokrat imamo popolnoma pravilno prikazan položaj žene skozi vekove, žene vseh družabnih slojev, tesno povezan z družabnim sistemom, ekonomskim razvojem in kulturnim nivojem, torej vsemi temi elementi, od katerih je odvisen položaj poedinca kot člana družbe, pa zato tudi žene. — Pisateljica se je največ zadržala na resnično detajlnem in preciznem pregledu ženinega položaja v današnji družbi. Daje pregled udejstvovanja v vseh strokah. Zatem, kar redko najdemo v podobnih knjigah, opazuje rezultate, ki jih je prineslo udejstvovanje žen v javnem življenju tudi na ženino psihologijo.« — Misli in razglabljanja obeh knjig bodo dale tovarišicam v naših odsekih pobude za mnoge zdrave in koristne debate, potrebne za razčiščenje pojmov ter jih dovedle do objektivnega gledanja na naše probleme. V skupnem delu v odsekih za skupne smotre bodo našle tovarišice medsebojne opore in poguma, ki naj premaga našo malodušnotst, češ, saj vse skupaj nič ne pomaga. Trenutni neuspehi naj nas ne oplaše, ampak podžigajo k vztrajnosti v borbi za naše pravice. K. L.