Leto LXTV Poštnina plačana » gotovln! V Ljubljani, v četrtek, dne 1. oktobra 1936. Štev. 225 a Cena 1.50 Dio Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je » Kopitarjevi ui.b/III Telefoni oredništra: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 205§ Ček. račun: Ljubljana it io.6V> ■■ 10.144 za inseroiej Sarajevo štv. 7563. Zagreb Stv. 39.011, Praga-Duuaj 24.79? Uprava: Koimar-jeva 6. telefon 2993 Izhaja vsak dan gjntraj, razen ponedeljka ta dneva po prazniku V službi resnice Kongres katoliških časnikarjev vseh narodov, ki je bil to dni v Rimu, ni liil samo svečana predočitev krščanske misli na zunaj, ampak pomeni predvsem močno pobudo in pogon /a nadaljnje delo uu političnem in kulturnem področju, ki je v največji zmedi in stiski, kar jih pozna zgodovina, poverjeno katoliškim časnikarjem in pisateljem sploh, da bi človeštvo sredi najnasprotnejših struj in teženj našlo |>ot nazaj v polno in življenje ustvarjajoče krščanstvo. Ta nalogu je gotovo častna in ogromnega pomena za usodo tistih velikih duhovnih vrednot, ki so ustvarile Evropo, njene narode ze-dinile v enotnem kulturnem delu in nravstvenem prizadevanju ter preoblikovale ves svet. da se je iz barbarstvu dvignil k občnemu napredku. Je pa ta naloga danes zelo težka, ker se sovražne sile dvigajo proti krščanstvu v tolikem številu in s toliko silo, kakor se d<>-sihrlob še nikoli niso. tako da spričo tega delo katoliškega časnikarja in pisatelja postaja v viharjih našega ('asa naravnost odločilnega pomenu. Če kdaj, velja danes, da je katoliški časnikar pravi apostol skrajnega delu in žrtvovanju samega sebe sredi novega poganstva, ki hoče krščansko kulturo in nravstvo nadomestiti bodisi s skrajnim nacionalizmom, ki obožuje pleme in njega živalske nagone, bodisi s socializmom, ki hoče \so človeštvo združiti na podlagi brezboštva. obožavajoč skupnost brez ozira na neodjemljive večne svoboščine posameznikove osebnosti in brez ozira na božji nravstveni zakon ki edini pravilno ureja odnos posameznika do družbe. Gre torej za osnove našega in družabnega življenja, za odločitev med duhovnim gledanjem sveta in materializ-mom, ki postavlja človeku za končni cilj zgolj le tvamo blagostanje in tehnično civilizacijo; gre za vprašanje, ali naj se kapitalistično gospodarstvo zamenja s kolektivizmom, ki zopet ne lio poznal drugega cilja kakor čim večje produciranje gmotnih dobrin, ali pa s krščanskim socializmom, ki hoče udejstviti socialno pravičnost v prav tako, če ne še večji in globlji izmeri ko njegovi nasprotniki, obenem pa hoče ohraniti duhovno osnovo našega bitja, to je vero v nadtvarni svet, v večen nravstveni red in zakon v nadnaravni namen človeka, v brez-smrtnost duše in v tisti smisel vsega življenja, ki nam ga je razodel Bog sam. in ki šele vse življenje in stremljenje človeka delu vredno življenja in stremljenja. Na bojnem polju, na katerem se katoliški kulturni delavec v prvi \ isti pa časnikar nahaja na najbolj izpostavljenih mestih, gre za najvažnejšo odločitev sodobnega človeštva. Katoliški časnikar in publicist se nahaja v tej borbi v |irav posebnem položaju: on nima drugega orožju ko resnico, ki je neizprosna, dostikrat britka in zahteva od človeka velike žrtve. Nalogu nasprotnikov pa je zelo olajšana, ker tako nacionalistično poganstvo kakor utopije ateističnega socializma v njegovi najskrajnejši obliki ne zahtevajo drugega, kakor da jih človek peresa naslika v najlepših in najmočnejših barvah, da pričara množici, ki je lahkoverna, otroško poslušna svojim nagonom in dostopna sladkim in mnogoobetajočim obljubam. apodiktično izgovorjenim trditvam in nejasnim frazam, raj na zemlji, kakršnega si pač vsak želi in o njem sanja. Eni povzdigujejo lasten narod, mu prisvajajo pravico do gospod-stva nad vsemi drugimi, ga slikajo kot več vrednega od drugih in mu obeta ; vsa bogastva zemlje, odločilen vpliv na ves svet ter prešinjenje vso zemlje z njegovo nad vsemi drugimi vzvišeno kulturo. Drugi zbujajo v delovnem človeku vtis, kakor da bo z uničenjem njegovih razrednih nasprotnikov, s kolektivi-zacijo vsega gospodarstva in prolotarizaci jo kulture nastopila nova doba. ko se bo vsak posameznik čudežno izpromenil in postal svojemu sočloveku iskren in resničen brat. in bo po izpremembi družabnih odnosov v socialističnem smislu ter po podružuldjen ju gospodarstvu izginilo vse zlo na svetu, nc samo fizično, ampak tudi moralno. In vse to se obeta in se bo izpolnilo, nc da bi bilo treba vere, nravstveni") zakonov krščanstva, družinske skupnosti, kakor jo zahteva njegovih čednosti in obveznosti do Boga ler žrtev, ki so človekovemu egoizmu, tiživnnjaželjnosti in njegovim živalskim nagonom zoprne! Katoliški čusnikar pa stoji pred neprimerno težjo nalogo: tla brez ozira na ta ali on stan, brez ozira nu to, kar ugaja množici, kar odgovarja duhu času in kar zahteva večina, v borbi zoper vse sebične instinkte človeku in družbe pa z največjim pogumom tudi napram onim, ki imajo oblast in vsa sredstva sile, pove in zagovarja resnico; da se ne boji sfati nu strani resnice in pravice, četudi bi se pretežna večina klanjala zmoti in grozila onim, ki ji nočejo služiti, četudi bi resnica bila množici neprijetna in bi njena obramba stala največjih žrtev. Orožje katoliškega časnikarja in pisatelja jo golu stvarnost, resnica v vsej njeni izključnosti in strogosti, resnica, ki ne prinaša časne koristi, ne stoji v službi nobenega namena in ne pri-čakuje niti noče nobenega dobička, pn razen sobo nima nobenega, ki bi ji pomagal, da sc uveljavi, razen svoje lastne duhovne sile — resnica, ki moro apelirati samo nu najpleme-nitejšu čustvu in težnje človeka, dočim so ji vsi zli nagoni, vsa človeška hudobija, vsa lo-kuvost, nezvestobu in podlost in neizmerna ter nobenih ozirov ne j5t»znuvajoča sebičnost človeka zakleti sovražniki, ki se z njo nikoli no bodo pomirili — resnica, ki se nikomur nc lasku, nobenemu ne prizanaša, ki vse dobro priznava, z zmoto in zlom pa ne sklepa kompromisov Bili v službi resnice, je težko, zahteva največje požrtvovalnosti, poguma pa tudi ogromnega potrpljenja in noutrudljivc vztrajnosti. ker resnica zmuguje le počasi in ne more nikoli na lavorikah svojih zmag počivati, ker jo laž in zloba zasledujeta od veka do veka. od začetka sveta do konca. Toda čim težji je življenjski poklic katoliškega časnikarja, ki časih nima prav nobene druge oporo ko moralno silo tistih načel, ki jih oznanja, ki mu ju časih sovražno vse javno Franco braniieljem Alcazarja : 9P Na razvalinah - nov imperij Zmagoslavna bitka belega brodovja ii Burgos, 30. sept b. Dosedanji poveljnik južnih čel general F r a n c o je imenovan od vlade v Burgosu za vrhovnega poveljnika španske vojske, ki operira proti vladnim četam. To imenovanj je bilo takoj sporočeno tudi vsem vladam v inozemstvu. ISele čel" se snoči prekinile zvezo n;-:d Vln-dridorr in Sigve izo, s čemer je stopilo ofenziva proti Madridu v odločilno fazo. Napredovanje bel ti čet se izvaia v na i. h etapah ker j' to želja gene rala Franca, ki ie mnenja, da bo lako hitreje stri odpor rdečih čel, l vrsti odlikoval. Polkovnik VI -scardo < o:' kovan z naivišj.n španskim odlikovanjem. Pri tej priliki je imel ge-ii< rul Franco na n.nbro b.amb lie Alcazarja ,0-vor, ki je šel mladini kadetom tako do srca, da so se vsi razjokali ob njem. General Franco je dejal: »Vi ste slava in časi Španije, vaše ime bo v zgodovini ostalo zapisano. Na teh razvalinah slavnega Alcazarja bo Španija zgradila novo al-cazarsko trdnjavo. Mesto sedanje razrušene Španije bo nova vlada zgradila novo Španijo in nov imperij«. Po vesteh iz Madrida sc bo jutri sestal Cor-tes k izrednemu zasedanju. Na dnevnem redu je problem obrambe republike, ki je danes ogrožena bolj kot kdajkoli poprej. Vojni minister je pozval pod orožje letnike 1912 in 1913. Od njegovego poziva pa sc pričakuje majhen uspeh, ker je večina teli mladih ljudi izven območjo rdeče vlade. Morda se bo lahko sestavilo od tega letnika le nekaj bataljonov iz. Madrida in okolice. ?.c danes pa je jasno, da bodo ria te mladeniče zelo slabo vplivali anarhisti in komunisti in je vprašanje, če bo imela madridska vlad asploh kakšno koiist od vpoklica letnikov ^912 in 1913 Pomorska bilka pri Cadixu Biaritz, 30. sept. b. Včeraj sc je v biarilzu spusiilo veliko štirimotorno letalo, ki je bilo namenjeno za Santander, pa je vsled pomanjkanja bencina moralo pristati Francoske oblasti so letalo takoj zaplenile in ga straži orožništvo. O potopu vladnega rušilen pred Cadixom se čuje da je poveljnik francoske ledje »Couhabie« prosil za dovoljenje, da sme rešili mornarje z lad- Prihaiamo zopet s^gsj in orinašamo zadnje novosti za /esen mm je, ki se potaplja. Po njegovem pripovedovanju se je bitka odigrala takole: Dve španski vladni križurki st ase nenadno prikazali pred veliko kn-žarko, ki je v rokah upornikov in io pričeli obstreljevati. Nenadno pa je uporniška križarka odgovorila z naglim streljanjem iz svojih najtežjih topov ter tako nevarno poškodovala rušilcc, da sc je pričel potapljati. Nekaj rdečih mornarjev ie rešila omenjena francoska ladia, mnogo pa se |ih je potopilo. Tudi boliševihi beže iz Madrida Madrid, 30 sept b. Dopisnik llearstovega liska čuje, da ie sovjetski poslanik Posenberg sklenil, da sc preseli iz Madrida v Barcelono A. & E. SKABERNE LJUBLJANA življenje v svoji popolno verski indiferenci in ki zlasti danes stoji na bruniku zoper vse silo svetu, ki se pogrezu v poganstvo čisto posvetne civilizacije, nezakoreninjene v božji izvor vc-soljstva in nadnaravni namen vsega razumnega bitja — tem častnejši je. toni važnejši in tem več prinaša notranjega zadoščenja. Saj katoliški časnikar in publicist ve, da je zmota zmota, naj so odova v še tako mično oblike, naj še tako glumi resnico in si prisvaja nalogo od-rešenico ncbogljcnegu človeštva. Rešitev «vctn jo od Kristusa, njegovega nauka in življenja po njem, pa naj pride še tako počasi, še tako pozno, po še tako strašnih mukali in razdejanjih. in naj zahteva od nas nas šo toliko žrtev in nam prizadene še toliko bridkih razočaran j in začasnih porazov. Vedno se katoliški kulturni delavec zaveda besede pred smrtjo Mesnice na križu, ligo vici mundum — Jaz sem premagal svet! Madrid, 30. septembra. AA. Keuter: Razen uspeha na fronti pri Toledu, ie položaj na drugih bojiščih stacioniran. Rdeče čete niso mogle držati Toleda, ker so beli imeli mnogo močnejše topništvo in letalstvo. Vlada tudi ni dobila pomoči iz. Katalonije, na katero je računala. London, 30. septembra, b. *Daily Kxpress« poroča, da je bilo ponoči odpremljenih iz Madrida 40.000 otrok radi lažje j;rchrane. Pokrajina Baskov bo dobila isti avtonomni statut, kakor ga ima Katalonija. Vlada bo verjetno predložila ta zakon parlamentu, ki se sestane dne 1. oktobra. Rešenec iz Alcazarja pripovedn e Talavera, 30. sept. Došlo je poročilo o doživ-liajili oblegane posadke v Aleaz.irju, ki ga je podal poročnik Toma Kalina, ki je bil ranjen in izstradan ter lezi sedaj v bolnišnici v Talavcn. Poročnik pripoveduje, da ie glavno zaslugo treba pripisati, da je 1200 mož, žena in otrok moglo 10 tednov ostati pri življenju v zidinah Alcazarja, edino le 250 konjem in oslom, ki so jih imeli s seboj. ISrez teh živali, pripoveduje poročnik, bi morali vsi od lakote umreti. Naiprvo smo zaklali konje. Potem, ko smo te pojedli, so prišli na vrsto osli. Iz loja živali smo delali sveče. Tako naprav-liene sveče so bile naša edina rozsvctljava v podzemskih kleteh, ker so nam sovražniki j>rctr-gali električni vod. Poročnik pripoveduje dalje, da so obleganci imeli spočetka dovolj vode. Globoki vodnjaki, ki so vsekani v granitno skalo, na kateri stoji Al-cazar, so bili v začetku napolnjeni z vodo do vrha. Toda naše zaloge so se radi velike sušo hitro pričele krčiti. Morali smo vodo natanko odmeriti. Zadnjih 17 dni obleganja je bilo za vsakega na dan določeno le en liter vode. Mnogi možje so tudi od lega odstopali nekoliko ženam Vendar pa so se žcric branile, da bi v tem pogledu uživale kako prednost pred moškimi. Zadržanje žen je bilo nad vsako besedo vzvišeno spiičo lega, da nam je stalno grozila smrt, da so sc dan in noč ponavljali siloviti napadi in da so komunisti zastavili vse sile m ves moderni vojni aparat, da bi utrdl>o zavzeli Posrečen izpad pred nekaj tedni pa je naše življenjske zaloge zvišal za 200 vreč žita, ki smo ga dobili v neki žitnici izven obzidja gradu Iz žita smo pripravljali črn kruli, ki pa ie bil trd kakor kamen. Seveda tudi ni bil okusen, ker testu nismo mogli ničesar primešati, kar sicer spoda zraven Nato slika Kalina noči, kakor so |ih preživeli obleganci v trdnjavi, za silo razsvetljeni s svečami, napravljenimi iz konjskega loja. Vsako noč so patruljirale čete, ki so se v določenih rokih na-domcstovale. Stražili so vse iirostore obširnega gradu. Mnogo noči ni nihče zatisnil očesa. Straža je vsak čas klicala na obrambo, ker je nasprotnik napadal. Takoj so kadeti skočili l< strojnicam in pričeli streljati na množico. Poročnik dalje pripoveduje, da so jiosebno strašne bile one noči, ko so asturski rudarji vrtali rove v ogromno zi-dovje in skalovje Alcazarja. Posebno otroci in žene so vsled neprestanega šuma, ki so ga delali vrtalni stroji, skoraj zblaznele K sreči pa raz-strelitev ni bila prav pripravljena in ni ubila no-! bcnc ženske. Zenc in otroci so varno sedeli v ! podzemskih kleleh, do katerih eksplozije granat niso segle Jagoda strmoglavljen Tudi Ryhot> izgnan iz sovjeta komisarjev Vorošilov hoče državo iztrebiti od Židov Moskva, 30. sept. b. Uradno poročilo TASS agencije javlja, dn sta bila dosedanji komisar za notranje zadeve in nekdanji šef holjševiške čeke Jagodu ter komisar za pošte in hrzojavc, nekdanji predsednik Sovnarkoma (sovjeta narodnih komisarjev) Rykov od svojih službenih mest odstavljena. Jagoda je postavljen za novega poštnega komisarja. za notranjega ljudskega komisarja na je imenovan tajnik komunistične stranke, čistokrvni Rus Ježo v. Ježov v javnem življenju še ni^ dosti znan. O njem se ve samo to, da spada v ožji krog Stalinovih zaupnikov. Leta 1029 je bil že pomočnik komisarja za poljedelstvo ter je prišel tudi takoj po prvem Stalinovem čiščenju v vrhovni izvršilni odbor komunistične stranke ter je član političnega odbora ter uživa sloves brezobzirnega pobornika za Stalinovo, politično in gospodarsko črto. Ježov je tudi zaupnik maršala Vorošilova. Jagoda je po rodu Žid iii je slar 3!) let. Od svojega 25. leta je igral važno vlogo v organizaciji in vodstvu č'eke. On je bil, ki je leta 11928 tako krvavo obračunal s trockisti, on tudi ki je leta 1929 in 1933 še bolj krvavo obračunal s kmetskimi uporniki. Zadnje leto je bil sploh poleg Stalina najvplivnejša osebnost rdeče republike. Navedene spremembe v^ sestavi sovjetske vlade mečejo silno značilno luč na porajajoče se razmere v sovjetski' Rusiji. V vodstvu države in stranke se spreminja vse od nog do temena. Odstranitev JAGODE je tem večjega pomena, ker je slednji imel v rokah jjoleg notranjega koniisarijata, policije in čeke tudi še vso vodstvo prometa graditev železnic in kanalov. — ftfmiti '**< "■> "' ' » , »HOBltM Jtf*034. >.'-Vll<>n. AIH'ASlovenec* že objavil. Op. ured.). da jo žid Jagoda padel na ultimativno zahtevo maršala Vorošilova, ki stremi za tem, da odstrani iz vodstva države vse Žide in spremeni državo zopet v nacionalno rusko ustanovo. Beneš - Hlinka Praga, 30. sept. b. Na svojem prvem uradnem potovanju po Slovaškem so jc predsednik republike dr. fteneš ustavil ludi v Ružcmbcroku, mestu, kjer župniktije voditelj Slovakov Hlinka in ki jc s lom postalo nekako središče političnega | delovanja slovaške ljudske stranke. Pri njegovem i prihodu v Požemberok, ki je bil ves v zastavah, ; je predsednika republike pozdravil med prvimi 1 Hlinka v posebno prisrčnem govoru, v katerem jc ' dejal: »Ostali smo zvesli listini, ki so nam delali krivico. Tembolj bomo osfoli zvesti svojim krvnim bratom. Zohlevanio zase samo svoje jiravice. Naj bo blagoslovljen Vaš prihod v slovaške de-i žele, go.--.pod predsednik in naj pomeni zarjo iio-i vili, boljših časov pravega pobratimslvo med Čehi in Slovaki.« Velike množice Slovakov so prod-| scdtiika, kakor ludi pozdravne besede svojega voditelju j>risrčno pozdravile. Predsednik republiko dr. Beneš ie bil od I sprejema vidno ganjen V svojem odgovoru pre-I lotu I Tinki je med drugim dejal: »Prosim vas, trd-| no zaupajte v to našo državo. V Evropi danes ni nobene sile, ki bi si z upravičenostjo drznila upa- ti, da nas jjohodi in nad nami zagosjxxluje. Ne imejte nobenih skrbi glede notranjepolitičnega razvoja v državi. Tiste čase, ko so verski boji j>retresali temelje naše države, smo hvala Bogu že preživeli. Danes vam lahko zatrdim, da ne obstojajo več nobene nevarnosti verskih, socialnih ali političnih bojev. Pri nas ne bo prišlo do nobene revolucije.« Tudi predsednikove besede ie ljudstvo viharno pozdravilo. Pred svojim odhodom iz Slovaške sc je dr. Beneš šc ustavil v Ccrnovi, kjer ga ic pred cerkvijo na čelu ljudstva zopet pozdravil j>rclut Hlinka z besedami: »Slovaki smo bili vedno lojalni, a tudi vedno zavedni svojih pravic.« Nato jc opisal položaj i>od Madžari Icr orisal tragedijo pri Ccrnovi, kjer je parilo 15 nedolžnih slovaških žrlev, poklamh od razbesnelih Madžarov. Ta ža-loigra je Evropo opozorila na Slovake Hlinka jc nato opisal zgodovinski posvet 25 slovaških vodij dne 24. majnika 1918, ko so sc vsi izrazili za Konec na 2. strani spodaj. Kongres naših zadrugarjev Naše zadružništvo pripravljeno za nove naloge Belgrad. :10. sept. m. V veliki dvorani tukajšnjega vseučilišča jo l)ii danes 31. redni občni zbor najmočnejše srbsko zadružno organizacijo, Glavne zvezo srbskih kmečkih zadrug. Na kongresu, ki ga je vodil namesto obolelega dr. Dragotina Jankovima, bivšega ministra, upravnik te Zadružne zveze, minister brez listnice inž. Voja Djordjevič, je prišlo izredno mnogo delegatov iz vse države. Kraljevsko vlado je zastopal minister za socialno politiko Dragiša Cvetkov ič. kmetijsko ministrstvo pa g. Zidanšek. Razen delegatov iz notranjosti države so se kongresa udeležili tudi zastopniki zadružnih organizacij i/. Bolgarije in Komunije ter delegat mednarodne zadružne zveze, ki ima svoj sedež v Londonu, podpredsednik Ernest 1'oisou, generalni tajnik francoske narodne zveze konsum-nega zadružništva. Minister Vo/n Gjor$''evič Po otvoritvi kongresa je minister Voja l»jor-djevič prečital najprej brzojavne pozdrave S j. Vel. kralju, knezu namestniku, ostalima dvema kr. namestnikoma. predsedniku vlade in kmetijskemu ministru. Nato je pa imel daljši govor, v katerem je med drugim izjavil, da je poročilo o delu v zadnji poslovni dobi te zadružne organizacije verno ogledalo njenih najtežjih let in da se je našemu zadružništvu posrečilo, da se jc moglo postavili v bran težkemu meču gospodarske krize, da je tudi tedaj, ko so daleko močnejše gospodarske institucije padle, nastopilo v bran kmeta ter sedaj pripravlja nove moči, novo organizacijo ter nove ljudi, pa tudi novo borbo za uresničenje zadružui-Ških idealov. Minister je nato dejal, tla -e nahajamo ol) koncu itilruinr dobo, v kateri ie zadružništvo pokazalo svojo muf in oiljutr pro'i vsem težavam ter dalo dokaz o svoji sposobnosti za življenje. o svoji sposobnsti za borbo iu sposobnosti, da brani kmeta. Današnji občni zbor je važen tudi zaradi tega, ker se je v dobi. ko bi moralo zadružništvo stopiti it dosedanje krize ter - polnim zaletom nadaljevati svoje delo. dn pokaže vsem onim. ki so proti zadružništvu, in vsem onim. ki mislijo, da bi hilo potrebno zadružništvo zadušiti, da je zadružništvo živa sila. neprehoden branik in največja organizacija v naši državi. To svojo silo je zadružništvo pokazalo že tedaj. ko so se milijoni potegovali /. vso -ilo samo /a to. da hi se ustanovilo lažno zadružništvo in da bi se s tem denarjem zadušila m obodna misel zadružništva. Svoio življenjsko silo je zadružništvo pokazalo tudi tedaj, ko je neki minister za kmetijstvo — minister Gjorgjevič misli tu na kmetijskega ministra Deniotroviča, ki je z vso silo hotel odstraniti Vojo Gjorgjeviča s položaja upravnika Ciiavne zveze srbskih kmečkih zadrug — nastopil proti svobodi v zadružnem poslovanju. — »Toda vsem tein< — je nadaljeval minister Gjorgjevič — »so zadružniki samo lahko hvaležni, ker je samo na ta način svobodno zadružništvo lahko pokazalo svojo mor. tako kakor je pokazalo za časa krize svoj pomen.« Končno je minister izjavd, da zadružništvo ^oče s svojo organizacijo zagotoviti pravico do življenja, in to onega pravega, dobrega življenja, največjemu številu prebivalcev naše države, največjim trpinom in sužnjem svojih dolžnosti, poljedelcem. Svoj gnvoi je minister zaključil 7. izjavo, da je vse to. kar imamo mi nd zadružništva, naša lastnina, ki jo mi varujemo do konca iu branimo pred vsemi onimi notranjimi in zunanjimi nasprotniki. ki se skušajo lotevati svetinj zadružne organizacije. Mi predstavljamo orgnnizacijo. ki bo prinesla mir državi. Predstavljamo organizacijo, ki bo prinesla naši državi tudi blagostanje Zadruž- ništvo je edina rešitev za težke socialne in ekonomske probleme, ki so na dnevnem redu iu ki kriee po rešitvi. 1 ta zato. ker verujemo, da smo na pravi poti, izpovedujemo tudi pravo resnico, da jo naše delo najboljšo za domovino. Zato pa tudi verujemo v zmago. Pozdrav francoskih zadrugarjev Zadružni kongres je zatem pozdravil delegat mednarodne zadružne zveze P o i s s o ii , ki je v svojem govoru izjavil, da prinaša srbskim zadružnikom tudi pozdrave francoskega zadružništva, predvsem pa pozdrave francoske narodne zveze Koiisuinnega zadružništva, v kateri je včlanjenih 2.6IHUMH) družin ki svoje domače potrclie v iznosu ■} milijard frankov krijejo v 10.00(1 zadružnih prodajalnah. Poisson je nudalje dejal, da so nerazdružljive zvezo obeh narodov ne samo one, ki so oškropljene s krvjo za obrambo svobode narodov, temveč tudi one, ki gredo za skupnimi ideali socialne pravičnosti, ki jo kol pravi zadružniki čutimo v sebi. Kongres je nato pozdravil znani delavec na zadružnem polju iu zadružni pisatelj Totomiauc. Pozdrav Bolgarov Za njim je |*>vzel besedo delogal bolgarske zadružne organizacijo, profesor Ikov, ki je srbske zadružnike pozdravil v imenu 1300 Ivolgarskih kmečkih zadrug. Ikov je v svojem govoru povda-ril velike uspehe, ki jih jo doseglo bolgarsko zadružništvo ter jo kol primer navodol, da se ena četrtina bolgarskega izvoza jajc v inozemstvo vrši po zadružnih organizacijah. Bolgarsko zadružne organizacije pa nadalje izvozijo v inozemstvo skoraj polovico žita. Dejal je tudi, da l>o zadružništvo prineslo 110 samo mir posameznikom, temveč tudi mir med narode ter bo zadružništvo ono, ki bo združevalo razdeljene bratske narode. Delegata bolgarskih zadružnikov je toplo pozdravil minjster brez listnice Voja Gjorgjevič in je takoj nato podal bpRedo odposlancu romunskih zadružnikov, bivšemu ministru Kaducanu. Za njim so pozdravili kongres v imenu kmetijskega ministra inšpektor Zidanšek, v imenu (ilavne zadružne zvezo kraljevine Jugoslavije, ki je centrala vsega jugoslovanskega zadružništva, podpredsednik dr. .laretič. Minister Cvetkovič V svojem pozdravnem govoru je minister Cvetkovič med drugim zagotovil zadružnikom v imenu vlade, da lio kr. vlada vpoštovala vso interese zadružnikov in da !k> v prvi vrsti gledala na lo, da bo zadružništvu zagotovila svobodno in nemoteno delo, kar je prvi |k>goj za napredek zadružništva. Za to besede ministra Cvetkoviča se je prisrčno zahvalil upravnik lo zadružne organizacije, minister iljorgjevič. Prečitane so bile nato pozdravno brzojavke, med njimi ludi brzojavka notranjega ministra dr. Aniona Korošca, ki je tudi predsednik Glavne zadružno zveze. Pri čitanju to brzojavko so ministru dr. Korošcu priredili navzoči zadružniki lople ovacije. Sledilo je čilanje poročil upravnega in nadzornega odbora, ki sta bili sprejeti. K besedi se je javilo še več govornikov. Kongres je potekel v največjem rodu in miru razen malega incidenta, ki so ga hoteli izzvati ne-katerniki, ki jih je na kongres poslal znani agrarni levičar Dragoljul) Jovanovič. Navzočni zadružniki so molilce kralkomalo odstranili iz dvorane. Dr. Milan Sto admovič: o trgovinski pogodbi z Italijo Belgrad. ctojadinovič 30. sept. A A. Predsednik vlade dr. je dal časnikarjem o sklenitvi nove trgovinske pogodbe z Italijo naslednjo izjavo: Italija in Jugoslavija sta dve državi, ki srečno druga drugo izpopolnjujeta v svoji go»j,odarski strukturi. Za dve sosedi ima to dejstvo poseben poincn. ker v normalnih razmerah vprav sili k razširjenju gospodarskih zvez. Zatorej tudi sklenitev nove trgovinske pogodbe 111 dosega ugodnih pravnih in poslovnih pogojev za medsebojno trgovino dopušča ta trenutek upanje, da z večjo vrednostjo gledamo v bodoči razvoj tako gospodarskega, ka kor tudi vsega drugega razmerja med Jugoslavijo in Italijo, ker se z novo trgovinsko pogodbo ustavi nagla prekinitev dosedanjih zelo razgibanih od-nošajev, ukine se za obe državi škodljivo nepo-godbeno stanje in pridemo v dobo gospodarskega sodelovanja. Dogovor, sklenjen 26. t. m. je imel urediti v glavnem troje: I. dognati način za hitro likvidacijo naših starih klirinških terjatev; 2. doseči nove osnove za redno trgovinsko izmenjavo; 3. urediti način plačevanja. Reči smemo, da je nova trgovinska pogodba vse to uredila tako, kaker smemo v s-d.mjih razmerah najbolje pričakovati. Naše klirinške terjatve v Italiji zuašajo okoli 50 milij. lir. Nismo hoteli njihovo likvidacijo vezati na redni trgovinski promet, ker bi to znatno znižalo njegov volumen, temveč smo rajši predlagali izterjanje | DANES ¥ mTNfcUl MIN« MATICI! Uvr mmi\ LE t uasa ■^mraro-gagiz:.;; (Osamljeno _srce) KSthe Včifjy, Harald Paulsen V prekrasni vsakogar osvalajoči uiscenaci|i se odvija v tem divnem filmu žlvllenta natslavntiSega svetovnega pevca - iivljenle polno rto/iivljajev, veselja in razočaran) . . . Pariz - Niča - Keapel) V glavni vlogi po|e Uro'.1 tenorjev R€ntam*n Glglfi B!um pred senatom' Ostra kritika — a vladne krize ne ho Pariz. 30. septembra, b V političnih krogih vlada veliko zanimanje za sejo senata, kjer so radikalni socialisti v senatu in bivši finančni minister Cailaux ter senator Gardav izdelali celo vrsto protipredlogov, zlasti glede finančne in socialno politike v Franciji. Senat polaga posebno veliko pozornost na to| da Zavladajo v državi normalne socialne razmere in socialen mir. ker je lo na ta način mogoče pričakovati uspešno izvedbo valutne reforme. Zaradi tega 6e senat ne bo zadovoljil 7. izjavo finančnega ministra Vincenta Auriola. temveč ho pozval ministrskega predsednika Leona Blumo in notranjega ministra Salen-gra, da dasta v loi smeri vsa potrebna jamstva. Ce se vlada nobo izrecno obvezala, da bo energično nastopila proti vsem socialnim nemirom v državi, je več kol jasno, da bo senatni odbor za- skupno delo s C0I11, da se odtrgajo proč od Madžarov. Navedel je Pittsburški manifest z dne 30. mainika 1418. Svoj govor je zopet zaključil 1 besedami: »Slovaki smo zvesti. Zahtevamo zase samo stare pravice. Naj bo Vaš prihod blagoslovljen, naj poslane znamenje, da se začenja doba iskrene bratske ljubezni Cehov in Slovakov v skupni državi. I)r Beneš je tudi na ta govoi prisrčno odflO-voiil: "Pod starim režimom ste se brez strahu borili. Ostali ste pri svojem ljudstvu navzlic trpljenju in poniževanju. Vi sle skozi dolga desetletja pogumno nosili slovaško narodno zastavo. Čestitam Vam in se Vam klanjam. Za nas je važno samo to, da smo si Cehi in Slovaki priborili skupno svobodo, dn drug drugega spoštujemo in da se vsi trudimo, da vsak zase dosežemo čim najvišjo stopnjo kulturnega, političnega in gospo-dnrskena blagostanja. Videl sem pa, da sle tudi vi Slovaki ravnotako kakor mi Cehi pripravljeni, do svoje smrti branili skupno domovino.« V političnih krogih, kier na to sestanka med dr ISeneSem 111 Hlinko sploh niso bili pripravljen«, so mnenja, da slo dogodka v IJožrmberoku in v v Cernovi velikega notranje- 111 /unanie-polilič-nega pomena, da pomenita otvoritev novega časa v odnošaiih Cehov in Slovakov, ki bo vodilo do popolnega sporazuma med obema narodnostima ()i fienešu je treba pr t^čno modrost, blema izredno veliko nob-da se je sam lotil slovaškega pro- konski predlog, zlasti pa zadnjih 12 členov odbil. V nasprotnem primeru pa bi mogel hiti zakonski osnutek sprejet z znatno večino. Tu ne gro samo za socialni mir v državi, temveč tudi za proračunski načrt finančnega ministra, ki po mnenju senata ne daje nobenega jamstva, da bo vlada spravila v ravnovesje državni proračun. — Splošno se veruje, da bo stališče senata vplivalo tudi na stališče samih radikalov tudi v poslanski zbornici in bo vlada tudi bržkone v tej smeri morala dati golove jamstvene obveznosti. Razen tega bo senat vztrajal pri leni. da bo zakon o razvrednotenju franka zavaroval francoski narod pred eventuelnimi izgubami, istočasno pa da se 110 bo mogel nihče okoristi z razvrednotenjem. Ho ustavi francoske republike imajo vsi državljani enake pravice in enake dolžnosti in se torej ne sme delali nikakršna razredna razlika. Na današnji dopoldanski soji senata jo prvi govoril finančni minister Vincent Auriol ler pozi val sonat, naj sprejme neke člene, ki jih je finančni odbor senata črtal. Kljub velikim nesoglasjem med vlado in senatom pa obstoja v političnih krogih vendarle precejšnjo upanje, da bo senat v celoti sprejel zakonski načrt tako, da l>o vlada že julri najbrže lahko dosegla sporazum mod zbornico in senatom ter odstranila vse težavo. ki so nastopilo zaradi razvrednotenja franka. Popoldne se je soja sonata nadaljevala. Borba proil vladnim načrtom je zolo ostra, toda vidi se, da nikdo 110 upa tvegati padca vlado. Celo Caillaux je govoril sicer zelo oslro proti vladi, še zdnlekn pa ni hotel iti v borbo na nož proti vladi. Finančni niiiiisto' jo govoril po|M>ldne ob pol (1 in tudi ni hotel izzivati ljudi, k' so jih socialisti zmeraj najbolj zasmehovali kot ostanke preživelih sistemov Okoli 19 so so začela prva glasovanja o posameznih členih ir. zdi 30. da bo sonat lo vso člene nekoliko spremenil, vlada pa no bo slavila vprašanje zaupnice in nato predložila parlamentu, če sprejme senatno dodatke Snmo 9 večine Pariz. 30. septembra c. Glasovanje o prvem členu vladnega načelu o devalvaciji franka jo začelo ob 17. Vsi so z napetostjo pričakovali izida glasovanja in skrutinii je bil silno dramatičen. Ob *J0 skrutinij šo ni bil zaključen in ve so do-sedaj samo to, da je bil prvi člen načrta izglasovan z devetimi trla sovi večino teh terjatev 1 državnimi nabavami. Poleg njih so v programu tudi druga sredstva ter smemo računali. tla ne ho treba dolgo čakati na definitivno likvidacijo teli terjatev. Redni blagovni promet se ima v bodoče vršiti na temelju 10i)' c kompenzacije. To se pravi, da se bo v Italijo moglo samo toliko uvažati, kolikor se iz nje izvaža Zato smo pa dosegli zdaleč večjo vrednost izvoza, kakor jc v začetku kazalo, da jo bomo dosegli. V teku pogajanj je italijanska delegacija pristal,1 naposled, da se znesek mestčnega izvoza dvigne na 32 milj lir. Ker smo dogovor nato določili za 0 mesecev, tako da se lahko molče podaljša, je tudi vrednost izvoza zrasla na skoraj 200 milj. lir na pol leta, ali nad 410 milj. lir na leto. S tem je zagotovljenih 52% vsega našega iz- Končni izid občinskih volitev v moravski banovini Občinske volitve v Moravski banovini v nedeljo 27. septembra so se po končnih podatkih takole izšle: Volitve so bile v 756 občinah, v 3 občinah pa bodo po čl. zakona o občinah ponovne volitve dne 4. oktobra. V 631 občinah je zmagala JRZ (83.15'f) v 107 (14.49%) razne opozicijonalnc skupine, v 18 pa politično neopredeljeni kandidati (2.37%). Na posamezne politične skupine pa so občine razdeljene takole: JRZ 631 (33.14%), Združena opozicija 58 (7.65%), Jugoslovanska narodna stranka (Hodžera) 35 (14.63'H JNS 9 (1.18%), Aca Stano-jevič 3 (0.39%), Zemljoradniki 1 (0.13%), neopredeljeni 18 (2.36%). Vseh volilcev je bilo 392.557, volilo pa fih je 299.974 ali 76.8%. Za kandidate JRZ jih je glasovalo 230.129 ali 75.72% oddanih glasov, za kadidate opozicijskih skupin pa 69.845 ali 23.28% oddanih glatov. voza v Italijo v primeri z lelom 1934. To danes nc pomeni majhne vrednosti, zlasti če vpoštevamo, da je dosedanji izvoz enak ničli. Ker je Italija za zavarovanje popolne kompenzacije izvoza z uvozom morala uvesti sistem kontingentov, smo tudi mi uvedli za glavno izvozno blago posebne polletne kontingente. Ti obsegajo glavno naic blago, ki je doslej tvorilo gross našega izvoza: živina, ki jo moremo izvoziti prihodnjih 6 mesecev v vrednosti 8.8. milijonov lir, to je 80% naicga izvoza leta 1934; perutnine za 3 milijone, oziroma 18%; lesa za 20 milijonov lir, oziroma 26%, od tega odpade na mehki les 11.5 milijona lir ali 3lr/l. K temu pridejo Se ribe, meso, jajca, premog in več drugega blaga v vrednosti 1 milijona lir. Kakor vidimo, pomeni vrednost dovoljenih kontingentov precejšnje zneske. Več nismo smeli lor-sirati, ker jc treba zagotoviti tudi ustrezajoči znesek uvoza iz Italije, ker ni želeti ponovnih aktivnih saldov, ki pozneje zadajajo težavne probleme. Naposled je tudi način plačevanja urejen z normalnim kliringom. Pariteta dinarja in lire se bo določala sporazumno med našo Narodno banko in pristojnim italijanskim zavodom. Dogovorjeno je, da stopi dogovor v veljavo že 1. oktobra t. L Pripomniti moram, da so pogajanja vzlic nenavadno težavnim nalogam, ki sta jih morali obe delegaciji urediti, potekala v ozračju razumevanja za medsebojne potrebe v zelo prijateljskem tonu. Z novim trgovinskim dogovorom stopamo ponovno v normalne trgovinske odnoSaje z naSim prejšnjim glavnim kupcem. Tako se konča nevSečna čeprav kratka doba popolnega zastoja medsebojne trgovine, konča se nepogodbeno stanje, gospodarski činitelj, ki je med našima dvema državama zmerom imel svoj posebni pomen, pa dobi ponovno svojo veljavo. Vsi naši gospodarski krogi bodo vsekakor z zadovoljstvom sprejeli to obnovo trgovinskega razmerja s sosednjo Italijo, je končal svojo izjavo g. dr. Stojadinovlč. Belgrad. 1. oktobra, m Kakor izvemo iz gospodarskih krogov, bo nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Italijo za šest mesecev določala to-le kontingente: za pšenico okoli 10 milijonov lir, za koruzo okoli 10 milijonov lir, za mehki les 14 milijonov lir in ravno toliko za trdi les. S Domači odmevi Frank in naši izvoznihi Belgrad, 30. sept. m. Jugoslovanski izvozniki, ki so precej prizadeti vsled razvrednotenja francoskega franka, so imeli snoči pri Združenju izvoznikov konferenco, na kateri so pretresali to važno vprašanje. Na konferenci so sklenili, da bodo naprosili kraljevsko vlado za posredovanje pri vladali nekaterih držav, ki so razvrednotile svoj narodni denar, s katerim so naši izvozniki imeli trgovske zveze Prosili so vlado, naj intervenira, da se njihove terjatve obračunajo po starem kurzu. Pogodlie pa, ki še niso bile izvršene, naj se razveliavijo. JNS v primorski banovini Split, 30 sept. m. Za jutri je sklican zvezni banovinski odbor )NS za primorsko banovino. Na seji se bo predvsem pretresal položai stranke v zvezi s predstoječimi občinskimi volitvami. Kaže, da je prišlo do razkola in da misli več uglednih pristašev te stranke izstopiti iz |NS, med njimi tudi senator dr. Uroš Desnica. S tem sporom v splitski organizaciji |NS se bavi tudi zagrebški »Obzor«, ki poroča, da je tjakaj prispel glavni tajnik )NS dr Albert Kramer Prihod dr Alberta Kramerja komentira >Obzor« na ta način, da je dr Albert Kramer prispel v Split radi tega, ker namerava dr Uroš Desnica izstopili iz INS. V začetku oktobra bi se namreč imeli sestati pTvaki )NS v severni Dalmaciji. Vsi znaki kažejo, da senator Desnica noče sodelovati na tem sestanku. Razširitev telefonske centrale v Ljubljani Belgrad. 1. oktobra m. Pod predsedstvom finančnega ministra dr, betice je bila danes dopoldne v kabinetu finančnega ministrstva seja go-spodarsko-finančnega odbora ministrov, ki ji je med drugim prisostvoval tudi minister brez listnice dr. Miha Krek Ne seji sla bili med drugim sprejeti tudi ti d^e uredbi: uredba z zakonsko močjo o dopolnitvi zakona o prostovoljcih ter uredba z,a razširite- telefonskih central v Bel-grad 11. Zagrebu in Ljubljani. Rešeno je bilo tudi vprašanje odškodnine 7,11 izvrševanje rekvizic.ij v vojnah od leta 1912 do 1920. Iz skupščine Belgrad. 1. oktobra m. Danes so jo v poslanskih klubih, ki so šo vedno nahajajo v sedanjem skupščinskem poslopju, čulilii precejšnja živahnost. S k o roda v vseli klubih ji' bilo mnogo jiosldiicev, predvsem iz. moravske banovine. Volitve so v primeri /. izidom volitev leta 19H3, katere je izvedla JNS. bile popolnoma svboilne ter je vsaka politična skupina lahko nemoteno postavila svoje listo ter zanje agitirata Rezultat teli volitev je globoko odjeknil. Neketcri opozicionalci odkrito priznavajo. da so doživeli katastrofalen poraz, kajti videlo se je. da je narod naveličan poslušati same frazo, kakor jih ju moral leta iu lota. Zato je JNS sklonila pospešiti korak na poti I; združitvi ,Iov-ličevega poslanskega kluba in kluba JNS. v enoten klub, da bi obdržala čim več poslancev pod svojim okriljem in jih lahko ii|>orahljala v svoje namene. V ta namen se bostu jutri vršila sestanka oboli klubov. Do včerajšnjega sestanka lakor.vanoga delovnega kluba je pa prišlo na zahtevo poelanca Joa-hinia Kunjašiča. ki jo na sestanku izjavil, da na-daljni obstoj teh klubov, ki nista ustanovljena na nikakršni ideološki podlagi, nima več pomena. — Zalo je ludi predlagal, da se klub razide ter da njihovi člani kolikoi jih je še. — slovenski kme-tijci so se že povrnili v svoje staro gnezdo JNS — prestopijo v JRZ. Klub se tojioc šo ni razšel ter je sklenil, da se bo še seslal pred rodnim zasedanjem narodne skupščine 20. oktobra. Hmelj Uradno poročilo banovinske htneljske komisijo za Slovenijo z dne 30. septembra 1930: Pri nekoliko bolj mirni tendenci se nadaljuje z nakupom letošnjega pridelka po neizpremenje-nih cenah. — Več povpraševanja je predvsem za boljše in najboljše blago. Oseb ne vesti Belgrad. 30. sept. 111. Napredovali so pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani za tajnika v VI. pol. skup. Danilo Kante, tajnik iste podružnice v VII. pol. skup.; za poštnohranilniškoga uradnika v VII. pol. skup. Drago Košak, poštno-hranilniški uradnik iste podružnice v Vlit. pol. skupini. Belgrad. 30. sept. m. Z odlokom finančnega ministra so prestavljeni v katastrsko upravo v Karlovcu Drago Cibolj, katastrski pomožni geo-meter IX. pol. skup.; na katastrsko upravo v Ia>-gatcu je postavljen Franc Bratkovič. katastrski pomožni geometer IX. pol. skup. katastrske uprave v Krškem: na katastrsko upravo v Kamniku je postavljen Stanko Dolinšek, pomožni arhivar X. pol. skup. katastrske uprave v Ptuju. Betčraiske vesti Belgrad. 1. oktobra, m. Julri dopoldne bo v itilendanlski akademiji slovesnost ob priliki dokončanja šolanja gojencev III. ran oda višje in-tendantske šole ter napredovanja v čin podporočnika gojencev X razreda nižje šole intendantske akademije III. razred višje šole intendantske akademije je med drugim z, uspehom dovršil tudi intendnnlski poročnik Lovro Fatorfni, X. razred nižjo šolo intendantske akademije je pa z uspehom končalo 09 gojencev po triletni šolski dobi. Pohlon ZN pred Hitler:em Ženeva, 30. sept. Popoldne se je seslal svet ZN na tajno sejo. Kmalu tinto je hilo objavljeno dn je Lester zastopnik ZN v (»danskem odpoklican v Ženevo in imenovan za pomočnika tajniku ZN. To sc pravi, da jc Lester v svoji borbi za neodvisnost Gdan-skoga proti hitlerjevcem (lesa v 11 i rn 11 od ZN in njegov umik. ki je umik ZN pred Nemčijo zakrit tako. da je Hi I v pi ložaju povišan. Uradno poročilo pravi, da sta Kden in Delhos izrecno poudarjala. da je treba zelo pohvaliti Lesterjevo delo v Gdanskem. Lester je napredoval in to samo zaradi svojega odličnega dela v Gdnnskem. Toda kdor pozna, kako se v Ženevi vrše obglavljeni« visokih uradnikov, dobro razume, da jc Lester dobil občutno — brco. Zatekel se je temitorjav dolgodlaki lovski pes prepeličar. Kdor ga vjame. nrosiin, da ga pripelje na Gruberjevo nabrežje b (Karel Ceč). Dunajska vremenska napoved: Megleno, padavine. brez|>omembno topleje, pretežno še zelo mrzlo. Zagrebška drama na slovenskem prosvetnem odra Gostovala bo v sobofo 3. ohlobra v Novem mestu »SfgL .#? A Ga. Vika Podgorska Prosvetni domovi pri nas so kulturna ognjišča, kamor si hodijo ljudje v zimski dobi duhovni glad tešit in prezebla srca gret. Ti domovi imajo že svoj sloves in pozicijo v »godtfvini našega naroda, in je mareikod dosegla kakovost njihovega dela zavidanja vredno višino. Vendar se malokdaj nudi prilika, da bi sprejeli na svojih odrih — poklicne umetnike. V soboto, dne 3. oktobra, pa pridejo v Prosvetni dom Novega mesta odlični igralci zagrebške drame in bodo. tod prvič predstavljali Ibensovo » N o r o < v režiji Hinka Nučiča. Zanimiv in pozornosti vreden je začetek, ki je navezal slike in na kraju privedel do gostovanja. Lani so namreč na Velikonočni ponedeljek pokopali v Ljubljani slovenskega igralca Železni-ka. Pri odprtem grobu se je poslovil od svojega učenca Hinko Nučič. Njegove besede so enega izmed pokojniku vdanih prijateljev toliko pretresle, da je Nučiču obljubil stalni prispevek /a bolniško zndrugo igralcev, ki ga bo sleherno leto pošiljal v Železnikov spomin na dan njegove smrti. Dobrota srca je v Nučiču našla vernega partnerja in pripeljala do osebnega zbližanja. Odtod je prišel načrt za to gostovanje. Neznanec iz Gutne vasi kakor vsaka dobrotna skromnost ne želi v javnost. Toda veselo znamenje je, da ima naš rod tudi v teh hudih časih še nekaj svetlih ljudi. Ibensonova drama je zasedena kakor v Za-grobu in srečno druži nekaj najboljših zagrebških igralcev. Saj nam je Hinko Nučič še zmerom v lepem spominu iz časov, ko smo ga imeli doma. — V Ljubljani je razvil svoj igralski talent in po prevratu je njegovemu prizadevanju uspelo organizirati prva slovenska gledališča v Ljubljani in Mariboru. Svoje delo je posvetil celotnemu gledališkemu svetu: izdajal je in urejeval nekdaj Gledališki list v Mariboru, ustanovil in vodil igrn'-sko šolo, bil ravnatelj gledališč, režiral in igr I. Slehernemu svojemu učencu je ohranil topel spomin, ki ga mnogokrat izpriča. Zdaj je dolgo vrsto let ugleden član zagrebškega gledališča, kjer si je že mnogo prizadeval za kulturno zbližanje in spoznavanje med Slovenci in Hrvati. Kljub neugodnim razmeram je Zagrebčanom uspešno predsta- vil Cankarja (Pohujšanje, Za ndrodov blagor) in Finžgarja (Divji lovec). Kakor je prvič igral v Rokodelskem domu ljubljanskem, tako prihaja zdaj po veliki peripetiji svojega življenja ponovno na slovenski ljudski oder. Igra odvetnika Tor-valda Helmerja, v naslovni vlogi pa bo nastopila ga. Vika Podgorska, njegova soproga. — Zdaj je preteklo petnajst let. odkar se je Podgorska poslovila od Maribora. Slava njene umetnosti je rasla od vloge do vloge in kritika jo ie imenovala prvo tragedinjo na Balkanu. Pred leti je gostovala v Ljubljani kot učiteljica Pavla (Remec), kot Majda (Finžgar) in v Agoniji (Krleža). Težko je z besedo izraziti silo njenega oblikovanja, ki povsod seže do poslednjega dna in izčrpa vsa nedoumna dogajanja človeške duše. Njena igra prevzame gledalca in mu nepozabno vtisne svoj pečat. Prav preo kratkim je ustvarila silen lik Nastasje Filipovne v Idiotu Dostojevskega, ki ga v Zagrebu prištevajo med njene vrhunce. — Bela Krleža, soproga pisatelja Miroslava Krleža, igra gospo Linde. Na zagrebškem odru je prvič nastopila v Glembajevih pred sedmimi leli. Njena igra je mirna, vsa oseba, ki jo predstavlja, vestno pretehtana in nikoli v nastopu nasilna. — H o gomila Vilhar pa jo hčerka skladatelja F. S. Vilharja. Pred vojno je bila najznamenitejša igralka v Zagrebu, ki je preigrala vse glavne ženske osebe v klasičnih delih. Kasneje je odšla v druge kraje, in ko se je po nemili usodi povrnila, je pristala v humorju. V Nori bo predstavljala dojiljo Ano-Marijo. Vlogo dr Janka ima Ivo H a d a 1 i č, ki šteje med najodličnejše predstavnike zagrebške igralske umetnosti. Pred tremi leti je slavil 25 letnico svojega dela. Pravi Zagrebčan je, poln vedrine, in kdor bi ga opazoval med znanci in prijatelji v kavarni (časnikarjem je menda to dovoljeno), bi komaj utegnil zaslutiti, do kakšne globine in dovršenosti se dokoplje v svoji igri. Zaradi osebne iskrenosti uživa zaupanje svojih stanovskih tovarišev, ki so ga izbrali za predsednika svojega združenja v Zagrebu. Na kraju prejšnje sezone je uspešno prikazal starega Hermana v Krellovih Celjskih grofih. Njegov mlajši tovariš j< M a t o G r k o v i č, ki se je v poslednjih letih dobro uveljavil na odru. Doma je iz Broila, z igralskimi vrlinami druži obširno izobraženost ter velja kot poznavalec mnogih evropskih jezikov. Značilnost njegove igre leži v nečem zadržanem, v poudarku nečesa zamolčanega, ki gledalca opozarja na duševno osnovo človeške de-| javnosti. Ima vlogo Krogstada. Skupino spremlja tudi inspicijent Pukšec Josip. Dvorana Prosvetnega doma ima v svojem prostoru približno 280 sedišč in 250 stojišč. —• Vstopnice se prodajajo v trgovini J. Košir. Da bi bili elegantno in trajno oblečeni, to si želite Vi vsi! In ta želja se Vam lahko izpolni, če kupujete naše blago. Cane našega blaga za obleke so od 120"— do 180" dinanev po metru VLADA TEOKAROVIČi KOMR P A R A Č I N Tkanine za vsak žep in vsak okus Tovarniške prodajalne: UUBUANA, Gradišče 4 In v vtakem vetjem mettu Jugoslavije Redko slavje v Svetinjah pri Ormožu V torek, 22. septembra t. L, se je zbralo na povabilo g. duh. svetnika, svetinjskega župnika in dekana Fr. Bratu-š k a v njegovi z žlahtno trto oblagodarjeni župniji k redkemu slavju nekaj njegovih prijateljev, in sicer g. p. Ladislav H a z e m a 1 i, duh. svetnik in redovnik kapuc, samostana v Celju, g. duh. svetnik Anton K o 1 a r i č, prof. v pok. v Celju in ormoški javni notar ter znani arheolog g. Viktor S k r a b a r. Navadno se praznuje le skupna matura. Tokrat so pa stari tovariši proslavljali 50 letnico onega dne, ko so vstopili v prvi razred takratne nižje ptujske gimnazije. Le malokaterim tedanjim 34 tovarišem je bilo dano dovršiti študije na visoki šoli in mnogotere dragih sovrstnikov krije že leta in leta zelena ruša. K slavju sta bila povabljena tudi sošolca g. M e š k o Fr. Ksaver, pisatelj in dekan v Selah pri Slovenjem Gradcu, ter g. Spindler Martin, pomočnik finančnega ravnatelja v p. iz Ljubljane, ki se pa, kot sta pismeno sporočila, žal, nista mogla udeležiti prisrčnega sestanka. Slavje se je pričelo s spominsko sv. mašo v ljubki svetinjski župni cerkvi. Službo božjo je opravil g. p. Ladislav. Po obedu v gostoljubnem župnišču so si prijatelji ogledali novo višinsko ALBUS domače milo varuje Vaše perilo! Dobiva se povsod 1 Pazite na ime Albusl Očeta je ubit Zadnie dejanje družinske žatoigre je končano cesto iz Svetinj v Jeruzalem, ki jo gradi g. dekan Bratušek sani, nakar jih je graditelj ceste povabil v svoj jeruzalemski vinograd. — Žal, prijetne urice so v prisrčnem razgovoru le prehitro minule. Ob slovesu so si udeleženci medsebojno obljubili, da se bodo odslej sešli vsako leto jeseni. Na sliki od leve na desno: p. Ladislav Haze-niali, notar Skrabar Viktor, duh. sv. prof. Kola-rič Anton, dekan Bratušek Fr. Maribor, 30. septembra. Pred nudim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal danes 33-letni posestnik Anton janžekovič i/ Kukavc pri (uršincih. Obtožen ie strahovi lega dejanja — uboja lastnega očetu, kateremu je dne 9. avgusta na svojem doriui zasadil koso s tako silo v hrbet, da je konica prerezala srce in izstopila na prsih ter se je oče na mestu zamrtil mrtev. Današnja razprava ie razgrnila pred sodniki in poslušalci strahovito sliko rodbinskega življenja, ki se je dolgo let razvijak) pod neznosn.iM pritiskom moža m očeta-piianca in nasilneža ter se zaklii: ilo s tem, da mu je lastni sin pognal morilno orožje v telo. Obtožnica opisuje dejanje: Dne •). avgusta ie bila družina Jožefa Janžekoviča pri Sv. Lovrencu, kier so se podali v gostilno in popili 3 litre vina, od tega stari janžekovič sam polovico. Sli so nato domov k obedu, potem pa so se podali k počitku. Naenkrat je začel stari lanžeko-vič po svoji navadi razgrajati, da so domači sami lenuhi, zlasti da sin Anton ni nič prida. Nagnal ga i<- klepat koso, sinaha Mariia je morala pa iti obirat sadie. Stari je še robantil okrog hiše, ker mu j>a sin m odgovarjal, ga ie to tako raz polilo, da ga ie udaril parkrat z roko po obrazu. Sinaha se je potegnila za svojega moža, oče pa ie navalil na njo, jo preganjal v hišo ter na begu segel z roko v žep po nož. Sin ie lo videl, ustrašil se je za življenje svoje žene, pograbil koso ter skočil za očetom. Na pragu ga je dohitel in oče je obležal s predrtimi prsmi v krvi. Pred sodniki ie sin prikazoval dejanje kot silobran, kar pa je dr- žavni pravdmk zavračal. Strahoino sliko o življenju v Janžekovičcvi rodbini pa ie prikazala glavna priča — žena pokojnega Jožefa m mati obtoženega Antona. Pripovedovala ie o strašnem mučeništvu, ki ga je prestala v zakonu s svojim pokojnim možem, bil ie pijanec, nasilnež. Tepcna ie bila neštetokrat, premnogokrat ie morala radi tega iskati zdravniške pomoči ter se zdravili v bolnišnici. Nekoč ii ie zdrobil v pretepanju kost na eni roki ler iz-pahnil drugo roko v ramenu. Prišel ie zaradi tega pred sodnike v Maribor ter bil obsojen na 15 mesecev ječe. Prosila je sodnike za milejšo kazen ter so mu zapor res izpremenili v pogojnega. V zahvalo jo ie skušal na vožnji domov vreči z vagona (H)d kolesa vlaka, kar je preprečil šele kondukter. Z družino je nečloveško postopal. Sina ie pretepal od mlaoih nog. Ko se je sin oženil, ie tepel tudi sinaho. Večkrat ie morala cela družina pobegniti z doma ter prenočevati pii sosedih Nekoč je za sinom m sinaho stretial s puško, neštetokrat in ie napadel s sekiro. Sinovo obupno dejanje ie bilo samo posledica očetovega divjaštva. V istem smislu ie izpovedala tudi druga priča, obtoženčeva žena, slično pa so opisali v svojih izjavah pokojnika tudi sosedie. Na podlagi tega je padla za uboj očeta tudi mila sodba. Anton lanžekovič je bil obsojen na leto dni ro-bije in dve leti izgube častnih pravic. V senatu so bih dr. lombak, dr Kotnik in Kolšek, obtožbo ie zastopal drž provdnik dr. Iloinik, obtoženca pa je branil dr. Pichler. Zdraviliški in kopališki kompleks „NEPTUN" v KAMNIKU. last Kopališke družbe, obstoječ iz pol dogotovliene dvonadstropne glavne zgradbe (preje -Kurhaus«), ene večje renov.rane in ene manjše vile, renoviranega zimskega in letnega kopališča, starega parka in drugih manjših zgradb, ter zemljišč fskupai 18.000 mJ|, elektrika, se bode v kraikem prodal na dražbi pri najnižjem ponudku izpod Din 1,000.000 po posameznih objektih, ev. skupno Informacije daie lastnica Kopališka družba v Ljubljani, Beethovnova M Visel« zadovoljstva s plaščem, obl.ko, suknjo in manufakturo sploh — če kupite pri tvrdki NOVAK - Kongresni trgj pri NUNSKI CERKVI NOVOSTI — OGROMNA IZBIRA — POCENI Kmečki tabor na Brezovici V nedeljo, dne 4. oktobra, bo na Brezovici pri Ljubljani velik kmečki tabor za okraj Ljuhljana-okolica. Vsi Mani Kmečke zveze v ljubljanskem okraju se b.....o tabora udeležili. Prosimo pa tudi svoje stanovske tovariše iz vse Slovenije, da pridejo na tabor, kjer bomo enkrat po dolgem času spet lahko povedali svoje mnenje o vsem javnem, posebno gospodarskem življenju, in to brez ozira ua levo in desno! — Moralna dolžnost vsakega stanovsko zavednega kmeta je, da se tabora udeleži! Nadškof dr. Jeglič v svojem rojstnem h raju Begunje na Gorenjskem, 29. sept. Danes je prispel v svoji prelepi rojstni kraj sivolasi nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Pred starodavnim stolpom župne cerkve so ga sprejeli farani in šolska mladina z učiteljstvom. V imenu župnije je prevzvišenega nadškofa pozdravil domači župnik g. Kranc Gornik, za občino pa župan g. France Gašper in. Učenka osnovne šole je izročila nadškofu šopek cvetja. Častitljivi nadškof je po sprejemu vidno vzra-doščeu odšel v župno cerkev. Želimo mu prijetno bivanje pod planinami, katere so se odele v beli plašč — sneg. ltaz nje brije mrzla burja ter nas opominja, naj se pripravimo na mrzlo zimo, ki jo stari gorenjski očan-ci prerokujejo. Tržič, 29. septembra. Visok obisk smo imeli danes popoldne. Iz Begunj se je pripeljal prevzvišetii g. nadškof dr. A. B. Jeglič v spremstvu g. kanonika M. Mraka in ravnatelja g. J. Jagodica. Visokemu gostu so se zazibali zvonovi župne cerkve v slovesen pozdrav, pred cerkvijo so ga Ijubeznjivo pozdravljali otroci in v hipu je prihitelo toliko Tržičanov, da je bila župnijska cerkev kar polna. Prevzvišeni si je ogledal prenovljeno cerkev, občudoval je mogočne glasove novih orgel in ljubeznivo je blagoslavljal Tržtčane, na katere ima vsepolno spominov še iz svoje mladosti. Nato si je ogledal cerkvene predmete, ki so pripravljeni za Janjevo v Južni Srbiji in po obisku v župnišču je odšel proti Naklu. Visok obisk je po težkih dneh pre-dilniške stavke prinesel kar srečno razpoloženje med nas in smo zanj iz srca hvaležni. Sodba proti Hribarju in Pircu potrjena Ljubljana, 30. sept. Domžalski okoliš in tudi drugi kraji se še vedno živo zanimajo za nndaljno usodo olieh morilcev 5!) letne beračice in vžitkarice Marije Pen-kove, za usodo Franceta Hribarja, 28letnega posestnika in mizarja v Podrečju pri Domžalah, in za Janeza 1'irca, 37 letnega klobučarskega pomočnika. Pred velikim kazenskim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča sta bila 28. junija letos obsojena: prvi zaradi zločinstva umora in prestopka tatvine na dosmrtno robijo, drugi pa zaradi zločinstva udeležbe pri umoru in zaradi prestopka prikrivanja pokradenega blaga na 0 let in 1 mesec roliije. Prvi je prijavil proti sodbi revizijo in priziv na stol sedmorlce, ker se ni čutil krivega kot glavni morilec in je trdil, da je Marijo Penkovo umoril njegov pajdaš Janez Pire, on da mu je samo pomagal pri umoru, zlasti vreči truplo Penkove v potok Rnčo. Umor je bil izvršen 27. februarja lani. Državni tožilec pa je prijavil priziv zaradi prenizko odmerjene kazni v zadevi Janeza 1'irca in še dveh soobloženk. Stol sedmorice kot kasacijsko sodišče v Zagrebu je te dni v lajni seji razpravljal o revizijskih in prielvnih izvajanjih na dosmrtno robijo obsojenega Franceta Hribarja, kakor tudi o pri-zivu državnega tožilca. Po daljšem posvetovanju je sini sedmerice zavrnil lako revizijo, kakor tudi oba priziva ter v polnem obsegu potrdil sodbo prvega sodišča iz njenih razlogov. Tako je m-.po-sled likvidiran veliki, senzacijonalni proces. Po prvi sodbi sta se France Hribar in Janez Pire ^ ves čas nahajala v zaporih ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer sta mirno pričakovala končne rešitve. Bila sta oba pod strožjim nadzorstvom. Ko bodo izvršene še predpisane formalnosti, bosta oba odpravljena v mariborsko moško kaznilnico. Vrlemu možu v spomin! Po večletnem hudem trpljenju in bolezni je v Rajhenburgu mirno v Gospodu zaspal občespoštovani in priljubljeni bivši slikarski mojster, gostilničar in posestnik g. Franc Pleterski. Z njim je legel v grob vzoren katoličan, poštenjak, mož, ki je bil s svojim življenjem, značajem in neomah-ljivim katoliškim prepričanjem vedno svetal zgled vrstnikom in mladini. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno Bogu in ljubezni do bližnjega. Pokojni je bil rojen I. 1863 na Zdolah pri Rajhenburgu. V mladosti se je izučil slikarske obrti in se je za takratne čase v svoji stroki visoko izpopolnil. Mnoga njegova dela bodo pričala o njegovi sposobnosti, n. pr. številne cerkve na Štajerskem in bližnjem Hrvaškem. Pred 37 leti se je naselil v Rajhenburgu, kjer si je s svojo pridnostjo in varčnostjo ustanovil lepo domačijo. Njegova poštenost in značaj sla ga vedno in povsod dvignila do velike veljave in ugleda. Bil je 26 let odbornik trške občine Rajhenburg, bil je soustanovitelj in mnogoletni odbornik posojilnice, bil je član Kat. prosv. društva, gasilnega društva ter je vedno podpiral vse, kar je bilo dobro in pošteno. Ravnotako je pa z vso odločnostjo pobijal vse, kar je bilo proti krščanskim načelom. V tem oziru pokojni ni poznal kompromisa. Bil je tudi nad 30 let naročnik »Slovenca«. Pogreba se je poleg številne duhovščine udeležilo mnogo društev in velika množica ljudstva. Šele, ko je za vedno za-tisnil svoje oči, smo občutili, da je umrl mož, ki ga med nami ni enakega. V spominskem govoru g. kons. svetnika Tratnika se nam je šele prikazala vsa veličina podobe moža, ki smo ga poznali, ljubili, v njegovi hudi bolezni z njim sočustvovali, pa še vse premalo spoštovali. Danes ga ni več in v vrstah čistih in jeklenih značajev je zazevala praznina. katero skušajmo njemu v spomin in čast dopolniti s tem, da mu skušajmo biti v sreči in trpljenju enaki. Slava njegovemu spominu, žalujočim pa iskreno sožalje KINO UNION Telefon 22-21 Velefantastltoa premiera po romanu H. O. Wellnn Konec in preporod sveta KINO SLOGA Telefon 27-30 Danes poBlednpč prekrasni film z lepo )onn Crowford Ne maram žensk ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 Dane« premljera pevskega velenima Ave Marija nT0 Po)« Benjamin aifjll Predstave v vieh kinih ob 16 , 1915 in 21 15 Stran 4. Štev. 225. Drobne novice Položnice prilagamo v današnji izdaji Slovenca /a vse poštne naročnike, da z njo poravna naročnina za ras od 1. oktobra 1936 dalje in morebitni zaostanki iz prejšnje dobe. Prosimo vljudno vse prizadete, da se položnice poslnžijo čim prej mogoče, da ne bo ovire pri dostavljanju lista. Po teh položnicah p. n. naročniki, ki morda nimajo pri roki prave položnice, tudi lahko plačajo naročnino za »Pone-deljski Slovenec«, vendar naj na vrhu srednjega dela izrecno pripomnijo. Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da imajo pravico do Slovenčeve/ smrtno-nezgodne podpore samo dediči onih p. n. naročnikov, ki so imeli oh času nesreče naročnino plačano vsaj za tisti mesec, v katerem se je pripetila nezgoda. Oni p. n. naročniki, ki bi položnice trenutno ne potrebovali, naj jo shranijo za prihodnje plačilo ali naj pridobe z njo novega naročnika. B l a (J o za* moške suknje Največja in nailepša izbera in naisolid- neiše cene!. fl. Ž!m det Ljub liana Mestni trg 22 Vas postreže najboljei Kolprfnr f-etrtek. 1. oktobra: Remigij. škof; Janez Doki.. spoznavatec. Ta mesec so dan skrči od 11 ur 4'2 minut za 1 uro 43 minut na 0 ur 54 minut. Novi grobovi •f- V ur«ulin*keni samostanu v Ljubljani je na javi. Prirejena je tako. da jo tudi najmanjši podeželski oder lahko uprizori, ker so v opombah pridejani vsi potrebni nasveli za uprizoritve z najmanjšimi sredstvi. Igra ima štiri ženske in pot moških vlog. Režiser si lahko i>o-maga na ta način, da vsa mesta, ki so predolga, izpusti (taka mesla so v oklepajih). Vsakemu prizoru je pridejan scenarij, kar praktično upo-raho dela samo poveča. Knjižico ju založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in stane 18 Din. Naročniki knjižnih zbirk uživajo 25% popusta. — Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih Ro«. i m min. soc. |>ol. in nar -A« 1 r S-lir 15485. 15. V. 35. telji in znanci. Za slovo so mu zapeli pevci stolnega kora žalostinko »O j človek« pod vodstvom g. ravnatelja msgr. Premrla. Obdan je bil tudi z. mnogimi šopki cvetic, ko jih je tako ljubil. Naj v miru počiva. 0 Izgubljenke. V torek okoli 1 ponoči so pozni nočevalci zapazili, kako so prav na redko na-| lelavale snežinke, imajoče obliko lepih kristalov. ! Bile so pač izgubljenke iz ozračja. V strugi Ljubljanice smo včeraj opazili, kako so pozne selilke-lastovice nizko letale nad vodo in iskale mrčes. Te lastavice so se najbrž tudi izgubile od svoje glavne trume. Blago za ———————1—1 — V Belorad, na Oplenac, kraljev grob, brzo-lak 9. okt., Rim—Neapclj, 12 dni po Italiji, brzo- vlak, 9 oktobra; Benetke—Padova, avto, 10. —13. oktobra. Nedeljski eno- in dvodnevni avioizleti: Trst, Gorica—Trst. Pojasnila pošlje zastonj uprava Po božjem svetu«, Ljubljana, VColfova 1. NC pretiravamo. Če trdimo, da nedvomni! na lažje izberete klobuk ali čcpfco in vs« vrst«? športna pokrivala v namodcrne;ših oblikah pri IVI. BogatHf, Ljubljana, Stari trg 14 domske 0 plašče! Največja in najl*epia izbera in najsolid-neiše cene I fl. Žlender Ljubljana • Mestni trg 22 Vas postreže naibolje! — Da boste sfalno zdravi, jr potrebno, dn redno piicfe Radensko, ki deluje proti boleznim Icdvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in s! Padenska vom ohrani zdravje m mladostno svežost. - Pri zaprtju, motnjah v prebavi v/p mite zjutraj na prazen žobiloe kozarec na ravne »Fraiiz-Josef irrenčiee«. © Dražba gradbenih del pri Delavskem domu. Včeraj dopoldne ob 11 je bila druga dražba za oddajo težaških, zidarskih in železobelonskih del za zgradlio prizidka k dosedanji zgradbi Delavskega iloma. Prva dražba je bila že 17. septembra. ki pa ni uspela, ker se jo je udeležil samo en ponudnik. Druge dražbe so se udeležili trije stavbeniki, oziroma stavbna podjetja. Proračunska vsota za vsa ta dola znaša 634.552.50 Din. Stavbenik Hugo Schell je na lo vsoto ponudil 1% popusta, arh. Ledi Ivan 4.73%, stavbno podjetje Krnil Toinažič pa 0% in je pripravljen vsa dela prevzeti za vsoto 597.053.50 Dill. PLAČUJTE V ČETRTEK, PETEK IN SOBOTO NA LJUBLJANSKIH MOSTOVIH PRISPEVKE ZA BREZPOSELNE O Fantomski od-ck šentpetrske pros»ete ima ilrevi ub 8. svoj redni letni občni /bor. Udeležba je in vse člane obvezna, kar upamo, da se vsi člani zavedajo. Pripeljite novih članov, da se bo naša akcija lahko razširila. — Odbor. © Esperantski tečaj bo otvoril Klub espe-rantislov v LjubljanU letos v petek 2. okt. ob 20. Tečaj bo dvakrat tedensko |h> ' uro v kUihovem lokalu na Cankarjevem nabrežju 7-1. Dostop ima vsakdo, učnina nizka. O ("'lani in članice ielezničarskega podporne-ca driislva v Ljubljani so vabljeni na zborovanje, ki bo jutri v pelek, dne 2. oktobra ob pol šestih ; zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi ' cesti Z ozirom na razpisane delegatske volitve, i ki bodo dne 11. oktobra, je v interesu vsega član-I Iva, da se tega sestanka polnoštevilno udeleži. Opprelo, ISaloigrd, revij,i, flln« veselega ritma In tempa, rni kotja ln lepote! Pride v S!°'e času primerno je nabaviti blago za jesen in zimo pri znani tvrdki Novak na Kongresnem trgu, ker kupite dobro in poceni. © Parno kopališče v hotelu »Slon« — zopet odprlo. 01 Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2-II., vpisuje dnevno od 9—pol 13 in od 16 do 18. — Pričetek pouka dne 15. oktobra. St llj v Slov. goricah Preteklo nedeljo sta slavili v Št. Ilju v krogu svojih najdražjih, otrok in vnukov, ugledna gospa Swatyjeva uja v svojem čl. 29., da je za prejem doklad treba podati pristojni blagajni prijavo v obliki navadne vloge in v njej izrecno izjaviti, da ne obstoji nobena ovira za prejemanje doklade, torej da predlagatelj izpolnjuje vse pogoje, ki jih postavlja uredba za priznanje doklade. — V interesu drž. upokojencev samih pa je, da se poslužujejo tiskanih obrazccv, ker se s tem olajša in skrajša poslovanje in preprečijo pomote. Poseben obrazec po cit. uredbi ni predpisan. Ker predloženi obrazec p. n. društva, ki je sicer sestavljen po predpisih prejšnje uredbe, vsebuje razpredelke za vse potrebne podatke, ni zadržka, da se ga upokojenci še nadalje poslužujejo, enako, k»kor tudi obrazcev, katere so založila druga upokojeniška društva, oziroma posamezniki.« □ Ljudski oder. Drevi ob 20 sestanek na odru. Po sestanku kratka vaja. V6i! □ Nogometni turnir v korist londa za nogometne igralce bo v nedeljo, dne 4. oktobra ob pol 4 popoldne na igrišču SK Rapida. □ Na izlet z mestnim avtobusom. Mestno avtobusno podjetje priredi v nedeljo, dne 4. oktobra dva izleta z avtobusi in sicer okrog Pohorja in skozi Slovenske gorice. Prva vožnja pelje čez Konjice, Vitanje, Dobrno, Šoštanj, Slovenjgradec in Dravograd, druga pa preko Št. Ilja, Cmureka, Apač, Radgone, Ljutomera, Ormoža in Ptuja. — Cena za osebo pri obeh izletih 70 Din. □ Tudi ponovna licitacija brezuspešna. V torek je bila na mestnem načelstvu ponovna licitacija za oddajo poštnih voženj na področju mariborskega mesta za leto 1937. Tudi druga licitacija je bila zaman, ker je prišel samo en ponudnik, pa še temu je bdla izklicna cena prenizka. Potrebno bo pač, da poštna uprava k sedaj določeni v--" ' rri-makne. Celio & Novi mojstri. Meseca septembra so pred izpitno komisijo pri okrožnem odboru obrtniških združenj v Celju napravili mojstrske izpite sledeči gospodje in gospodične: Majer Viljem, Celje; Josip Zajber, Kostajnik pri Brežicah; Urisek Jože, To-polščica, m Kortnik Miloš, Šoštanj — vsi za mizarje. Horvat Vekoslav, Sv. Jurij ob j. ž. za leso-strugarja; Davidovac Marija, Celje, za zlatarko; Kovše Aloizij, Zreče pri Konjicah; Jevše Ivan, Celje, in Baš Ivan, Braslovče — vsi za krojače. Selišnik Helena, Braslovče, in Pešcc Prane, Celje, za krojačice. Jezernik Karel, stavbenik, Celje, in Kulich Ivan, kamnosek. Celje — oba za cementarja. Zorzini Fric, Slovenjgradec, in Trop Franjo, Celje — oba za mesarja. Novim mojstrom naše iskrene čestitke! J?r Na Glasbeni Matici v Celju se bodo vi šile orkestralne vaje po možnosti v širšem obsegu. — Vabljeni in dobrodošli vsi, ki bi radi sodeiovali. 0 Strokovna obrtna nadaljevalna šola v Celju. Redni pouk v tretjih razredih strokovne obrtne nadaljevalne šole v Celju se prične v ponedeljek, dne 5. oktobra ob 13. ©■ Ukinitev električnega toka. Mestna elektrarna sporoča, da bo zaradi |xipravil in snaženja transformatorskih postaj v nedeljo, 4. okt. odklo pila omrežje od 7 zjutraj do 2 popoldne. Nekateri deli pa bodo odklopljeni do 4 popoldne. er Upravi mestnega vodovoda. Iz krogov odjemalcev vode smo prejeli naslednje vrstice- Mestna elektrarna je vpeljala zelo lepo navado, da odjemalce električnega toka vedno obvesti, kadar namerava ukiniti tok. Isto bi prosili upravo mestnega vodovoda, da bi pravtako obvestila odjemalce vode, kadar bi iz kateregakoli vzroka zaprla vodo. Večkrat se je že dogodilo, da si stranke, ker niso bile o tem obveščene, niso mogle pravočasno preskrbeti vode. kakor na pr. sedaj na Sn. Hudjnii. & Kino -MetropoN. Danes Mušketirji« in nov Foxov lednik. gradbene delavnosti Nastopilo jo jesensko vreme in gradbena delavnost je nekoliko ponehala Ob tej priliki, ko je glavna gradbena sezona zaključena, podajamo nekaj podatkov o dosedanji gradbeni delavnosti. Iz statistike Okr. urada smo vzeli podatke za zadnja leta ter je položaj bil naslednji: Število zaposlenih delavcev je znašalo v treh najvažnejših gradbenih panogah: ind. kamenja gradnja in zemlje cest 510. junija 1981 30. junija 1932 avgusta 1032 avgusta avgusta avgusta avgusta 1933 1934 1935 1996 6.022 4.835 4.72« 4.197 4.476 4.74« 5.871 3.421 2.291 2.497 2.80i2 2.931 2.200 3.947 visoke gradbe 10.790 7.145 6.964 5.260 5.172 4.859 7.101 Ta statistika nam kaže, da je bila najslabša zaposlenost leta 1935 v gradnji hiš, leto 1934 kupnih i>ogodb za 28.845.000 Din, v prvi polovici 1985 je bilo sklenjenih 466 pogodb za 25,770.000 Din Letos pa je bilo sklenjeno v prvi polovici leta že 482 pogodb za 49,545.000 Din. Posebno živahne so bile pa kupčije Se v nadaljnjih mesecih. Kajti julija 1906 je bilo zabeleženih 74 pogodb za 5.7 milij. Din, avgusta pa že 106 pogodb za 6.3 milij. Din. Lahko se računa, da se je promet nepremičnin v Ljubljani od lani na letos skoraj |>odvojil. Bilanca: — Aktiva: gotovina in naložbe 0.3 (0.47), vrednostni papirji 2.86 (0.9)), premičnine 1.06 (1.5), nepremičnine 9.3 (9.5), zaloge blaga 1.84 (2.8), krediti ztidriigam 59.2 (58.65), krediti zadrugam za živilo, živino in sadje 3.8 (4.1), razni dolžniki 27 3 (8.9), razna aktiva 3.5 (1.8), izguba - (4.8). - Pasiva: deleži 6.35 (6.94), skladi 8.7 (12.8), hranilne vloge 18.86 (19.86), banke in kred. ustanove 51.37 (42.5), upniki 6.2 (2.2). upniki za blago 11.6 (7.66), razna pasiva 5.9 (1.44), čisti do-bičekk 0.156 (-). Upniki so se povečali za nabavo in prodajo živine. Bilanca za 1935 izkazuje mal presežek, ker so se zmanjšali stroški zlasti za zadružno prodajo živine ter režijski stroški ccntrale in podružnic za nad 1 milij. Din, na drugi strani pa so se povečali dohodki od zadružne prodaje živine in razni dohodki. Državne podpore je Ioni dobila zveza 240.000 Din (1934 43.000). Poleg tega pa je v računu zgube in dobička izkazana postavka 800.000 Din dohodkov kot izredni dohodki. Naše vžigalično posofilo bo prodano na dražbi Kot znano je švedska skupina Kreuger, ki je dala lela 1928 naši monopolski upravi posojilo 22 milij. dolarjev po 6.25%, za kar smo ji dali mono]K)i na vžigalice, to posojilo zastavila za službo 5% obligacij v zlatu, ki jih je najela leta 1929 v Newyorku. Sedaj je družba The Marine Midland Trust Conipany of New York kot zaupnik in predstavnik na podlagi emisijske pogodbe od 1. marca 1929 razpisala javno dražbo teh 22 milij. dolarjev obligacij, ki tečejo od 1928 do 1958. Ta prodaja se izvrši po nalogu najvišjega ameriškega sodišča, ker so bile te obligacijo zastavljene za garancijo luiponske 9lužbe 5% obligacij družbe Kreuger & Toll. Prodaja se začne v New Yorku 27. oktobra 1936 ob 10.30 newyorškega časa. Izklicna cena je 13%, torej 2.86 milij. dolarjev, ker je naša država ponuila od 1932—1935 službo za to posojilo samo 10% v devizah, ostalo pa v funding obveznicah kot za ostala naša posojila. Amerikan-ci pa na to niso pristali. To se vidi tudi iz državnih zaključnih računov za zadnja leta L. 1980—31 je bila plačana anuiteta v skupnem znesku 81.5 milij., dočim je znašala p »»računska vsota 81.8 milij. Din, 1931—1932 je plačala država istotoliko kot je bilo v proračunu 89.9 milij. Din. L. 1982— 1933 je država plačala 50.87 milij., dočim je znašal proračun za to dobo 89.9 milij. Din in je tako ostalo neplačanih 39.04 milij. Din. V 1. 1933-.1931 je država sicer vnesla v proračun vsoto 78.07 milijonov Din kot anuiteto za to posojilo, vendar ta izdatek ni bil izvršen. Tudi leta 1934—1935 je. bila vnesena ista postavka v proračun, pa ne izvršena. Za leti 1935- 1930 in 1936 -1937 je vne-šena vsako leto postavka 59.43 milij. Din pri ne-izpremenjeni višini anuitete v dolarjih 1,375.000 dolarjev letno. Povečanje zaposlenosti v avgustu Prejeli smo statistično poročilo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za avgust, iz katerega je razvidno, da se je zaposlenost našega delavstva v primeri z avgustom lani povečala za 8699 na 91.495. Prav znatno je povečanje v gradnjah nad zemljo, in sicer za 2242 na 7101, nadalje v gradnji cest itd. za 1747 na 3947 iii v industriji kamenja in zemlje za 1128 na 5871. Tekstilna industrija beleži napredek za 1442 oseb na 14.264. Najslabše pa se je odrezala gozilnožagarska industrija, ki beleži zmanjšanje zaposlenosti za 652 na 6012, dočim je industrija za predelovanje lesa narasla za 350 na 3564. Prijave sla (eni a mošta Banska uprava Dravske banovine opozarja i vinske pridelovalce in obrlnike, ki bodo letos ' sladili svoic, odnosno kupljene vinske inošte na osnovi občega dovolienui slnienja [>o zakonu o vinu in po razpisu bonske uprave lil. št. 6808-4/ od 29. septembra t. I., da to nemudoma prijavijo piistojnemu kontrolnemu organu in sicer s pod- | ročjn bivše Ijubljanskke oblasti kletarskemu nadzorniku v Ljubljani, s področja bivše mariborske i oblasti pa pomočniku kletarskega nadzornika v i Mariboru, lahko neposredno ali pa po upravnem oblastvu dotičnega kraja »Prijavo« je treba točno izpolnili in predložiti ! v d v c h enakih izvodih po obrazcu A, ki jc dodan pravilniku za izvrševanje zakona o vinu. To tiskovino ie zaenkrat založila Mariborska tiskarna v Mariboru. Da se prihrani mnogo zamudnega prepisovanja, se priporoča, da tiskovino vPrijavo slnjenja mošta« po obrazcu A občine sigurno na-roče za sladilce na svojem področju proti naknadnemu plačilu neznatnih stroškov zanje s strani interesentov Proti tistim, ki bodo mošt sladili, a tega ne prijavijo po zakonitih predpisih, se bo postopalo po zakonu. Ban: Dr. Marko Natlačen, s. r. Dolenjske Toplice najučinkovitejše radiotermalno zdravilišče Znižane cene od 1. septembra dalje. Pavšalna pen-zija (soba, hrana, kopeli, zdravniški pregled in vse takse) za deset dni Din 600 —, za 20 dni Din 1.100 -. Vinska trgatev in lepo grozdje. Marljivi vino-rejec se je leto in dan trudil v vinogradu, da bi pridelal obilo žlahtne vinske kapljice; vendar tega ni pričakal, kakor lansko leto, ker je bo mnogo manj in bo slabejša od lanske trgatve. Ker je junija, ko je najboljši čas za škropljenje vinogradov, I deževalo, je prišla bolezen peronospora, ki je grozdju močno škodovala. Zato bo ireba pri trgatvi I pazljivosti in previdnosti. Vsak bi rad le dobro ! imel; to pa ni lahka stvar Predvsem je treba slabo grozdje odbirati. da bo le lepo grozdje ostalo za vino. Noben kupec ne bo vprašal, koliko jc vino gradnik nabral, ampak le kakšno vino ima Zato je za kakovost vina odgovoren vinogradnik sam. Bodite torej pri trgatvi pazljivi in previdni, da boste vsaj nekaj dobrega vina imeli. — Franc l Bostele. Borza Dne 30. septembra 1**30. Denar Danes so se v službeni tečajnici ljubljanske borze zopet pojavili tečaji za nekatere devize, in sicer za Bruselj. London in Newyork. dočim za I druge devize še ni notacij. Obsežnejša pa je cti-riška tečajnica. V zasebnem kliringu je danes zabeležiti izreden padec avstrijskega šilinga, ki je na ljubljanski borzi popustil na 8.35 8.55. na zagrebški pa celo na 8.21—8.31, na belgrajski pa na 8.30 blago. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.1J0--30.60, v Belgradu 20.75 blago. Angleški funt je ostal na ljubljanski borzi : neizpremcnjen ter je beležil 234 denar, na zag.jb-| ški borzi se je učvrstil na 233.70—235.30, v Bel-| gradu pa je beležil 233.20 234.80. Nemški čeki so se v Ljubljani učvrstili na 13.60—13.80. za sredo oktobra pa na 13.45 V Zagrebu so narasli na 13.50—13.70, za sredo oktobra na 13.20—13.40, za konec oktobra 13.1750-13.3750, za konec novembra pa 13.20—13.40. V Belgradu so beležili 13.4033—13.6933. Italijanske lire so nudili v zasebnem kliringu v Belgradu po 3.10. Ljubljana. (Tečaji s prim). Bruselj 100 belg 754.92—759.98 (včeraj v B.ilgradu 753.87 —760.49); i London I funt 220.89—222.94 (219.32-221.98); Mevvvork 100 dolarjev 4431.10—4467.41 (4429.22— 4464.45). Curih. London 21.53, Newyork 434, Bruselj 73.25, Amsterdam 239, Berlin 169, Stockholin 111, Oslo 108.25, Kopenhagen 96, Praga 17.75. Varšava 82.80, Helsingfors 9.49, Buenos-Aires 1.215, Tokio 1.25. Vrednostni pnpirji Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 84—85, agrarji 47—48, vojna škoda promptna 360—363, beg-luške obveznice 67—68, 8% Blerovo posojilo 81 —82, 7% Blerovo posojilo 71.50—72.50, 7% posojilo Dri. hip. banke 85—86. Zagreb. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 81 bi., vojna škoda promptna 362 bi., 8% Blerovo posojilo 81—81.50 (81.82), 7r/c Blerovo posojilo 71 — 71.50 (71.50, 72). 7% posojilo Drž. hip. banke 86.50 bi. — Delnice' Priv. agrarna banka 190 bi., Trboveljska 160 den., Isis 10 den., Osj. sladk. tov. 130 —135, Gutmann 25 den. Belgrad. Drž. papirji: vojna škoda piomptna 362 bi., begluške obveznice 68 bi. (68); (67), 8% Blerovo posojilo 80.50- 82. T. Blerovo posojilo 71 den. (71.50), T/c stab. posojilo 83 bi. — Dclnice: Narodna banka 6500 den., Priv. agrarna banka 174— 175 1180, 172). Žitni trn Novi Sad. 30. sept. Pšenica (78 kg 2%) bč. Iad|a Tisa, ladja Begej 149—151. .srem, ladja Sava 145—147, sreni ladja Donava 146 -148. bi. ban. ladja Donava 147—149, bč. ladja kanal 147—149; Ječmen: bč. srem. 64 kg 97—99. — Fižol: bč. srem. beli brez vreče 160.50- 162, bč. beli z vrečami 167.50—173.50 — Vse ostalo neizprem Tendenca ncizprem. Promet srednji. Živina Mariborski živinski sejem. Maribor, 29. sept, Na današnji živinski sejem ie bilo prignanih 7 konj, 6 bikov, 100 volov, 290 krav in 11 telet, skupai 414 komadov. Cene so bile sledeče: Debeli voli Din 4 — 4 50, poldebeli 3.50—4. plemenski 3.60 -4, biki za klanje 3—3.50, klavne krave debele 3.90—3.15, plemenske krave 3.3.50, krave za klobasarje 1.70—2, molzne krave 2.25—3, breje krave 2.75—3.50, mlada živina 3.25- 4, teleta 5—6. Prodanih jc bilo 250 komadov. — Mesne cene so sledeče: volovsko meso I. vrste 10—12, II. vrste 8—10, meso bikov, krav in telic 5—8, telečje meso I. vrste 12—14. II. vrste 10—12, svinjina 10—14. Cerkveni vestnih K ar ms ila.n ohiskovnle njeno kapelico nu Soju. ki je bila /.n njen pra/.nik posebno lep,, muiIjAitnii. v»m. V »obulo, dno ,1. oktobra. lut njen praznik na bo ub pni H slovesna sv. mnn.š. Nato boito sv. mnše: oh 7. pol S, oh 8 konvonlna. ob d, in in 11. Priliki, ho tudi /a sv. -.pove !. — r soboto popoldne oh 4 Im zopet priiiitca. bliiKosloi rož, pelo litanije •/. hiiiiroslovom -Za njen praznili >lo le|>o povabljeni, lin so nnštotih slo-ve»ri,i li V kiiimeli^ainski oerkvici udeležite! II. I'tni».ia Marijina knnom/ncija pri tirhUinkah r Ljubljani lina jutri na prvi petek oh K.4.1 KkupiK sv. obhajilo. Pridlto vse. Voditelj! C|9tblt&9!isko Bteffulišie ................................. ............................ DRAMA - Začetek ob 20. ('otitok, 1. oktobra: «Kralj krnr«. Red Četrte!. Potok. 2. oktobra- Zaprto. Sobota, rt. oktobra: <.'/'nrfi Lela bo nosila klobuk*. — Preniloraki al>onmn OPEKA - Začetek ob 20. Četrtek, 1. oktobra: Zaprto. Potok, 2. oktobra: ob 15. uri: «/,wc.ia di Lammrrmoor« Dijaška predstava iki conah od 5 do Hi Din. MatšteJiu atedalitte Cotrlek, 1. oktobra oh 20: tZivi mrtvec* Otvoritvena predstava. M lok.i. Petek, 2. oktobra: Zaprto. Sobota, .T oktobra oh 20: Pohujšanje v dolini ienl-florijanskit. Premieru, ttloki. Poizvedovanja 1 zpubljenn. V nedeljo, 27. septembru t. 1., ob 21, je bilo v Saka.iuiei kolodvora Žirovnica p of,a bij fin /n vol. ki je last Ki'l) na .iesenieah. Pošlene-jm najditelja prosi,mo, iln jih proti na(frn
  • n oa 120 Oin. Urgrl r,quei CATALOG NE Manres^o Sjmor.ierri -.KMTi^-^S GuSdjfajjrj 'ortOSO 'MADRID 'Cvenc* 'alenco Jurni OAliacece c/ec: murcie Murcie fSBONNf! *^Ciuctad ffCcj/ Valdepenis hnnrts <-Ii't.ot'.in 1 ~ ?/, ■---T&Meliilf iSSFAGUOt^^ Ni A.RO C FK.^jHCAIS Trrritoire.5 nccupcs p.ir irs n itu)naux Sirota v trumi. Dekletce, edina Članica družine, ki je ostala živa, jokaj? Mi mi ruievinah hiše. kjer so nekoč živeli njeni starši. Zdravnik: »Slabo vam kaže! Zaradi visoke starosti so bolečino v glavi nevarne.« Zmagoslavje časli Hasta !a uitima tapia" do posie^a* »d« 'osnimi tlt>rm'e\:il«'r listu - MiillrlllllT \enesle in rwib.tv.il /In cn iiinnLi vanrlorla .ji.r! V iimiitn ulnlrnn 5nlr,i(rr» Trnln i-j riiSnitin in t.l-inil na lin. Posebni poročevalec lista »Milnchucr Ncuoste Nachrichten« piši* iz Iturgosa 28. septembra: Dogodek, ki ga jo ves svet pričakoval, se je uresničil: junaški hranilci Alcazarja v Toleilu so rešeni. Spet je zasijala lue dneva in spet je hilo podarjeno novo življenje kadetom, ženam in otrokom. ki so mesece dolgo neskončno trpeli in prestajali pomanjkanje v kleteh stare trdnjave ko v grobnici. Ko >o vsi ti trpini opazili, da se jim bližajo rešitelji, so planili v napad in ko so se potem sešli hrabri bojevniki s prvimi skupinami bližajočih se rešiteljev, je na obeh straneh izbruhnilo neizmerno, naravnost blazno veselje. Ilrahri branilci so prihajali v raztrganih uniformah, bledih, vdrtih lic iz trdnjave. Celo ranjenci so se privlekli iz grobnice trdnjave in t si so nonehoina vzklikali: -»Živela Španija!« Ženske, ki so hilc rešene temnih trdujavskih kleli, pa so pokleknile, se prekrižale in se razjokale od veselja, ganotja in rešenja. Natančno število žrtev še ni določeno. Kakor uradno poročajo beli, je bilo v Alcazarju 80 ubitih je pokazal, da so junaki vendarle še živi. Z novim pogumom so planili rešitelji preko ruševin naprej in ob desetih zveČei so bili rešeni moški, ženske iu otroci, ki so deset tednov trpeli neznosne muke v Alcazarju. V MADRID NISO MOGLI POBEGNITI Le malo časa so se mogli vojaki veseliti re-šilve junakov iz Alcazarja, zakaj treba je bilo preganjati sovražnika. Kadetje so se jim pridružili. V silni zmedi je bežalo več ko 8000 vojakov rdeče milice. Izredno prilična strateška lega mesta Toleda, ki je 11:1 treh krajih obdan z reko Tujo, je pa bila rdeči milici v nesrečo, zakaj tako niso mogli na nobeni strani iz mesta, ker je bil general Franco že prejšnji večer zasedel cesto za v Madrid. — V bojih za Toledo je padlo 500 rdečih miličnikov. Ostali pa niso mogii drugače, ko da so planili na oba mostova na jugu mesta, a tu so imeli pač premalo prostora, da bi mogli vzeti s seboj veli- v . . ,—tSS1 ~S^ntA?. '?^__" A ,S T U R I E S ■-'^mmrnš .i >.v vv •'{<>?. •. c ■ s • .-v^,.A?« . »" • i!v|A G O N .<£" T"!T, , 't"'V ~S.i!*auosie-■ A - r slavne žaloigre Toda iz ruševin je planil na napadalce tak peklenski ogenj strojnih pušk, da so se morali vnovič umakniti Ruševine sDež sv. Volbenka, leto blagoslova nam da.« — Oktobra obhajamo god sv. Frančiška Asiškega, sv. Uršule, sv. Male Terezije, sv. velike španske Terezije in mesec je posvečen roženvenški Kraljici. Dornier. — Pravi, da bodoči razvoj poletov zavisi predvsem od ukrepov poedinih držav, saj ozračje le ni svobodno. Države in poedine pokrajine morajo dovoliti, da se smejo proizvajati poskusni poleti, za zdaj samo dvanajst poletov. Prvi poleti, ki so jih opravili ne oziraje se ni vreme, so dokazali, da se poleti ne bo treba prav nič brigati za vreme. Pozimi je večja nevarnost zaradi ledu. ki se nabira na letalu. Če bodo v prihodnje v redu proizvajali poskusne polele čez severni del Atlantskega morja, bo čez kakih 0 do 8 let že mogoče pošiljati iz Evrope v Ameriko pismo v e 11 i s a 111 i noči. — Tako se zemlja bolj in bolj krči in skoraj ne bo že nobenih razdalj več. 5-Volkischer Reobachter': poroča, da se je tehniški ravnatelj nemške Lufthanse, Gablenz, vrnil s »HindenburgoiiK v Nemčijo, ki je nedavno poletel čez severni Atlantik s hidroplanom tvrdke »Dovolile, da ponudim najstarejši izmed vaju svoj prostor!« Adaptovizor skal - Svetlobna signalna kontrola - Manipuliranje z gumbom - Optična prilagoditev s pomočjo katodnega žarka • Stereofonska reprodukcija ■ in druge najnovejše pridobitve donaša nova PHILIPS-ova OsleSte si nafnoveiše čudo radiotehnike Odplaiila dnevno od Din 3'- naprej. Informacije y Philips trgovinah PHILIPS RADIO SIMFONIJSKA SERIJA Bejek Janko, župn. upravitelj: Prekmurski sezonski delavci (Konec.) Z našimi delavci so v splošnem vsi zadovoljni. So skromni in delavni. Govoril sem tudi z orožniki in so naše delavce zelo pohvalili. Da nimajo 7. njimi nikakega posla in gredo vedno 7. vesoljem v barake, da slišijo vsaj kako pošteno veselo pesem. In |H)vedali so mi, da je v zimskih mesecih, ko ni naših delavcev, vse nekam mrtvo in dolgočasno. Orožnik-llrvat mi je pravil, da se počuti med našimi delavci nekam domačega, ker smo pač bratje — vsi katoliške vere. Islo so mi zatrjevali že omenjeni Šokci. Državo res precej stane naš delavec. Prevozne stroške v Bel,je in domov nosi država. Imajo tudi brezplačno zdravnika, stanovanje itd. Nek uradnik mi je zatrjeval, da pride za delavca teh in podobnih stroškov 6—8 Din dnevno. — Gazdi tudi sami nekam konkurirajo med seboj. Zgodilo se je, da je gazda, ki so niu prošnjo odbili, ponudil delavce po H Din dnevne plače. To se je direkciji sami zdelo premalo in ponudbe ni sprejela. Za Avstroogrske so imeli naši kosci 1 krono plače, sedaj imajo 10 ozir. 8 Din. Primerjajte ti dve številki. Kdor je pazljivo prečital vrstice o razmerah naših delavcev v Belju in drugod, je menda vsak prišel do prepričanja, da se mora temu delavstvu pomagati. Pa kako? Po mojem mnenju je najmanj to-le, kar lahko in moramo zahtevati: 1. Nedelje in prazniki naj bodo tudi 7,a naše delavstvo v resnici Gospodovi dnevi in dnevi počitka. 2. Dati delavstvu že v soboto priložnost, da se iičitfT iu si osnaži obleko ter opere perilo. S. Napraviti takoj rei) v spalnicah, naj spi delavstvo v vseli barakah ločeno "po spolu. 1. Zopet uvesti kopalnice, kot jih predvideva pogodba ali pa vsaj ograjen prostor, kjer se naša mladina — posebno ženska — lahko umije. 5. V nekaterih upravah dati večje in bolj hi-gijenske spalnice, v katerih naj vlada snaga in red. H. Dnevna plača 8 Din je prenizka. Naj se drugo leto zviša moškemu vsaj na 12 Din, ženskam na 10 Din, če se res višje ne more. 7. Naj delavstvo dobiva skozi vso dobo vsaj trikrat tedensko za zajuterk mleko, ki ga imajo uprave v izobilju. Poleg vsega tega pa predvsem in v prvi vrsti prosimo, da dobijo naši delavci na državnem ve-leposestvu svojega stalnega domačega dušnega pastirja, da bodo imeli delavci priložnost se udeležiti vsako nedeljo službe božje. To je neobhodno potrebno. Kdor ima vpogled v življenje naših sezonskih delavcev, se bo z vso močjo zavzel za to. Upamo, da bo škofijstvo do prihodnje pomladi vse potrebno uredilo in dobilo za to služl>o najbolj sposobnega duhovnika. Prosimo banovino in državo, da podpre to akcijo, da ho duhovnik med delavci imel tudi za-sigurano eksistenco. Predlagam tudi to, da bi se na Sokolovcu spremenila ena večja soba za začasno kapelo. Zdaj imajo v teh sobah makarone. Stroški bi bili malenkostni, prostora pa dovolj za pet bližnjih uprav. Eno steno bi vrgli ven in dve sobi zvezali. Cerkveno perilo in mašna obleka je v kapeli v kraljevem dvorcu, ki se ne rabi in bi bila duhovniku na razpolago. Samo malo dobre volje je treha in vse se da urediti. Mogoče bo ta ali oni kaj pogrešal v tem mojem opisu. Kolikor in kakor sem stvari našel in videl, tako sem jih po svojem spoznanju opisal. Ce bo kdo te moje vrstice spopolnil, mu bom hvaležen. Najlepše se pa tudi zahvaljujem direkciji v Kneževcu, ki mi je dala na razpolago brezplačno prevozna sredstva, zlasti iskrena hvala g. upravniku na Sokolovcu, ki mi je šel na roko v vsakem oziru. Ptuj Zverinski napad v SlapSčini. V nedeljo, dne 27. t. m., so priredili domači gasilci v Slapščini tombolo. Tomboli pa je sledila prosta zabava. Te tombole odno-sno proste zabave sta se udeležila tudi 17 letni Edvard Dimnik, sin. pos. v Smolincih pri Sv. Andražu v Slov. goricah, in 17 letni Alojz Sirk, sin pos. v Drbetincih. V pozni noči, ko so bili lantje že vinjeni, je nastalo prerekanje. Navedena dva tonta, ki sta sedela sama in se nista brigala za potek prerekanja, temveč sta poslušala le godbo, sta bila nenadoma napadena od več neznanih fantov, ki so ju z noži obdelali tako zverinsko, da sta obležala v mlaki krvi. — Ker je bila tema, se je napadalcem posrečilo zbegati v temno noč, vendar so orožniki pridno na delu. da izsledijo su-roveže. Omenjena dva fanta so nemudoma prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili smrtno-nevarne vbodljaje na hrbtu in prsih. Tržne cene. Tržne cene slanini so v Ptuju poskočile za 2 Din, tako da stane kg 14 Din. Cena svinjskemu mesu pa |e poskočila od 12 na 13 Din. Cene svinjam so v zadnjem času res nekoliko poskočile, toda kljub temu je razlika med živo težo in mesom odnosno slanino prevelika. Ljudstvo je radi dviga teh cen precej vznemirjeno. Jesenice Za državne nameščence. V petek, dne 2. oktobra ob pol devetih zvečer bo v brezalkoholnih prostorih Krekovega doma javna seja odbora JR2 za prevedbo Jesenic v draginji primerni diaginjski razred. Vabimo vse stanove drž. uslužbencev, da se seje udeležijo in da izpolnijo spomenico z even-tuelnimi predlogi in utemeljitvami. Ustreženo je želji prebivalstva. Jeseniško ljudstvo odobrava odločitev pristašev bivše SLS, ki so člani JRZ, da ]e postavila za nosilce svoje liste za občinske volitve domačina in da je bil ta izvoljen od članstva s tajnimi volitvami na sestankih. Taktika postopanja slovenskega narodnega gibanja po dolgih letih zopet uveljavlja. Živahna gradbena sezona. Že je bilo videti, da bo delavnost na Jesenicah zamrla, ko se je pred 14 dnevi pričelo novo delo. Delo napreduje na vseh gradbenih objektih, kjer dela do 400 delavcev. Delavnost je privabila na Jesenice nad 500 ljudi, ki čakajo, da bi dobili zaposlitve, toda sta-lež je poln, tovarna sama pa prenapolnjena. Pridno, a ubožno delovno ljudstvo gorenjskega kola bo zaslužilo vsaj nekaj za trde zimske dni. Tožna je jesen ob vratih tovarne, ko prihajajo delavoljni ljudje iz vse Slovenije, da bi našli kruha; včasih — pravi vratar — pa sem moral ljudi, ki so šli mimo po cesti, leno prositi, da bi hoteli delati v tovarni. Upamo, da se bodo pod pametnim vodstvom države zopet vrnili tisti časi, ko bo lahko vsak človek delal in človeško živel — ob ognjišču svojega doma in družine. Radio Programi Radio Ljubljana* Četrtek, 1. oktobra. 12 Deproducirani koncert mi havajskih kil urah. — 12.45 Vreme, poročila. — 13 (:as, spored, obvestila. — 13.15 Venčik.i slovencskih narodnih (radijski orkosterl. — 14 Vreme, boraa. — IS Pester spored (radijski orkositer). — 18.40 Slovenji" in a za Slovence (gosp. dr. Rudolf Kolarič). - 19 Cas, vreme, poročila, -»porod, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura: Sofcolsko predavanje v/. Beilgrada. — 19.50 Dvorak-LeoipoM: I« starega in novega »veta, fantazija (iploSfc). — 20 Prosvetni spored našo postajo v novi sezoni (gosp. Vimko 7-or). — '-ti.10 Prva ura slovenske orgelske glasbe. Sodelujeta: gg. Araifl-Bl«ž (orgle) Komun Petrovič (saiiiHkspevi) — 21.10 Konccrt Radijskega orkestra. — 22 f'as, vreme, poročila, spored. — 22.20 Menitels-sohnova Škotska simfonija (plošče). Spori VII. balkanske igre v Atenah Orugi programi t Četrtek, 1. oktobra. Behjrad L: 20 Orkester kraljevo gard«! (Beethoven). — 22 Plošče. — 22 30 Kavarniška godba. — Bclgrad II.: 20 Niišn vas Iftvabič). — Zaareb: 20 Trgatev v Dalmaciji. — 20.30 Prenos i7. Bolgrada, — 32.13 Plesna glasba. — 22.15 Plesna glasba. — Dunaj: 30 Pester program. — 21 Prenos simfoničnega koncertu ic. Ijondona. — 21.40 Radijski orkester. — 38.8(1 ,Ia7,7.. — Budimpešta: 20.10 Lisztov koncert. — 22.1ur> Salonski orke«ter. — 23.20 Ciganski otroški orkester. — Trst—Milan: 17.15 Mo7,7>o..sopran. (— 20.40 Igra, nato popevke. — 32.45 Plesna glasba. —- Rim—Borit 17.15 Kvartet. — 30.40 Rabaudova komičen opera Ifa-ruf«, nato plesna glasba. — Prana: 30.05 Koncert češke filharmonije. — 22.30 Smetanov kvartet «Iz mojega življenja . — Variava. in.35 Vaška godna. — 21 Pozabljene pelini. — 21.30 7ibor. 22.30 Plesna glasba. — Kiiniijsbfrn - Tfamburp 1'ratislava—Monapovo: 20.10 Plesni večer. — Lip s ko: 19 Klavir. — 20.15 Kitara in bnliilajka. — 21 Brncknerjeva romantična simfonija. — fSla^zncmilti ..........1 11—III I lili ............. Liubtmna 1 Noino službo imajo lekarne: dr. Kmet, TyrSevn cesta 41- mr. Trnko(v.y ded., Mestni trg 4 in mr. Ustiir, ftelcnlmrgova ulica 7 Celje o Francoski krotek v Celju objavlja, da se bodo v teko"eni šolskem letu vršili sledeči tečaji \r francoščine: 1. začeto iški. II. nadaljevalni, III. konver-zncijski. Priglasitve se liodo sprejemale v prostorih -Frfillcoski-ga krožka . Narodni dom, v sol«>lo, 3. in v ponedeljek, 5. oktobra od 17 -19. — Tajnik SPET JE SEJEN PRI TVRDKI KRISPER Krijte Vaše potrebščine sedaj, ker dajemo SBITIO V tem {asu kot vsako leto poseben popust od 10" o Dnevno od 3. do 6. popoldne kino predstave za otroke v spremstvu odraslih. PCikdo Vas ne bo vprašal, če kupite kaj ali ne V Atenah, 27. septembra. Atensko in sploh grško ljudstvo se mnogo bolj zanima za šport in zlasti za lahko atletiko kakor pri nas. Že na jioti, toda še daleč, daleč proč od Aten so ljudje, ki so bili zbrani tedaj na kolodvorih, naše reprezentante pozdravljali ter jih klicali po imenu. Vse one, ki so bili vsaj enkrat v Atenah, so dobro poznali. Pri njih so namreč dobri športniki; odnosno atleti junaki in jih často kakor so njihovi prodniki — stari Grki — častili svoje zmagovalce. Popularen je lahkoatletgki šport v Grčiji in zavzema pred vsemi športi kolikor se še goje v Grčiji daleko prvo mesto. Zdaj mi je šele prav razumljivo kako je lo mogoče, da Grki pri vsakokratnih balkanskih igrah pre-napolnijo stadion, kamor spravijo do 70.000 gledalcev. In to ne samo en dan, temveč pri vseli tekmah, ki so vrše običajno po tri do štiri dni. Zanimanje med atenskim ljudstvom je velikansko. Po vseh trgovinah, po vseh cestah, sploh |iovsod kamor prideš te dni, se govori samo o balkanskih igrah ter o atletih, ki nastopajo. Dnevniki prinašajo vsak dan dolge članke o narodnostih, ki nastopajo in njihove slike kar na prvih straneh. Jugoslovani smo tu predmet splošne jio-zornosti, ker se Grki zavedajo, da smo jim edino mi nevaren konkurent. Zato pišejo listi Se prav posebno o nas ter prinašajo rezultate naših atletov, ki so jih dosegli v zadnjem času. Brez sinolc pri nas ne gre Že samo dejstvo, da naša reprezentanca ni kompletna (česar se Grki — na uho povedano — zelo vesele), ki vodstvu zelo otežuje že itak naporno delo, pa pride zraven še smola, ki kaj rada i spremlja našo reprezentanco. Izgleda, da niti vsi oni, ki so tukaj, ne bodo mogli nastopiti. Pri tre- i ningu, ki smo ga imeli prvi dan na stadionu, je padel Ehrlich — nnš zastopnik v teku na 110 m čez zapreke in v štafeti 4 X 400 m (rezerva) — tako nesrečno, da se je precej močno ranil na nogi, posledica tega je bila, da je moral dobiti protitetanus injekcijo in v trenotku, ko to pišem, še ne vemo, če bo mogel nastopiti. Dalje sta prišla dva naša zastopnika (Kovačič in Pleteršek) v Atene šele včeraj popoldne vsa izmučena, ker sta se vozila v natrpanem vlaku dva dni in dve noči brez najmanjšega spanja in danes morata že nastopiti v težki borbi. Tega ne objavljam zato, da bi se hotel že vnaprej zasigurati za eventuetni neuspeh, ampak hočem naši javnosti le predočiti s kakimi težkočaini se mora vedno boriti naša reprezentanca, ki samo radi tega nikdar ne more doseči takih uspehov kakor bi jih sicer lahko. V utemeljitev te svoje trditve navajam samo to, da mi tu v Atenah itak nimamo nič izgubili, ampak bi mogli, — če bi bili kompletni — samo pridobiti. Drugo meslo, ki smo ga pri zadnjih balkanijadah vedno zasedli, nam je kljub zelo oslabljeni reprezentanci, zasigurano; prvo mesto bi se pa dalo izvojevati ob kompletni reprezentanci. čeludi hi bila borba proti Grkom tu v Atenah pred 70.000glavim grškim občinstvom, v resnici malo težka. Naša lahkoatletska zveza bo morala vsekakor točno ugotoviti prave vzroke rio-sodelovanja gotovih atletov, ker drugače se nam tudi v bodoče še večkrat kaj takega lahko zgodi: kajti drugače nikdar ne bomo mogli pokazati inozemstvu svojih pravih moči, ker nam bi vedno manjkal del atletov. Na grobu neznanega junaka. Včeraj (»opoldne se je razvil izpred hotela Acropola palače, kjer stanujejo vse inozemske reprezentance, sprevod skozi mestne ulice na grob neznanega junaka. Spredaj je korakala godba, ki je ves čas igrala koračnice, za njimi so bili skavti, ki so nosili zastave raznih grških športnih društev, nato so pa sledile posamezne narodnosti po abecednem redu: Bolgarija, Jugoslavija, Romunija, Turčija in Grčija. Albanije topot ni. Vzroka nevem: najbržc radi njihovih rezultatov na lahko-atletskem polju. Pred vsako reprezentanco je nosil njihov atlet državno zastavo. Našo zastavo je nosil postaven in največji naš atlet Vučevič, ki je s svojo zastavo vzbujal med ogromnimi masami ljudstva, ki se je nabralo na obeli straneh ceste, kjer se jo sprevod pomikal, veliko pozornost. Sploh smo bili Jugoslovani predmet splošne pozornosti, kjerkoli smo se pojavili. Na grobu neznanega junaka jo povabil predsednik grško zveze g. Rino-poulos vse vodje ekip na častno mesto, kjer so bili zbrani visoki grški dostojanstveniki, nakar se je pričelo polaganje vencev [>o istem vrstnem redu kakor smo prikorakali na ta prostor. Ob polaganju vencev je igrala grška godba držo v no himne vseh sodelujočih držav. Pri tej priliki bi pri-I pomnil, da je bil venec jugoslovanske reprezen-I lanre najlepši in je nosil na krasni (ugosl. državni trobojnici napis v našem in grškem jeziku: Jugoslavija '26. 0. 19116. Atenski stadion Umetnost zase je atenski stadion, ua katerem se vršijo vsakokratne balkanske igre in vse vaz.-' nejše tekme Grčije s tu- in inozemstvom. Ves iz marmorja razen arene, kjer se vrše tekme. Velik vhod, podoben železniškemu predoru, le pripelje ■ iz stadiona |»o strmini in stopnjicah navzgor, kjer so nahaja telovadnica, slačilnice, prhe, mrzle in gorke ter razne sobe za masiranje. Zadaj za temi prostori se nahaja majhen gozdiček, kjer trenirajo vsako jutro in večer grški atleti. Telovadnica jo opremljena samo 7. mizo, dvema konjema ter rib-stolom in ima kamenita tla. Zunaj na dvorišču se pa nahaja star in zarjavel drog, ki dokazuje, da se Grki za to stran telesne vzgoje nič ne zanimajo kakor tudi za druge športe prav malo. Pri njih je lahka atletika prva in najvažnejša kakor je bila pri njihovih prednikih, ki so se borili vsake štiri leta v stari Olimpiji. Hotel Acropola Palače — bivališče reprezentanc. Vse inozemske reprezentance so nastanjene v lepem hotelu nekako v centru mesta v takozva-nem Acropola Palače. Tu so poleg starih znancev Bolgari še Romuni in Turki. Ko smo prišli, ni hotelo biti konca pozdravljanja in rokovanja med starimi prijatelji, ki so se že opetovano sešli na balkanskih in drugih mednarodnih tekmovanjih. Na zunaj je edino turška reprezentanca enotno napravljena sicer so pa vse narodnosti v civilni obleki. Seveda na stadionu ImkIo imeli vsi kakor naša reprezentanca enotne drese. V Bolgarih smo dobili kmalu največje prijatelje in zlasti Kačev, vodja njihovo ekipe, se je dosti sestajal z nami. Povsod vlada popolna harmonija med njimi in nami pa naj si gre za te ali one interese. V jedilnici, ki je skupna za vse reprezentance, ima vsaka narodnost svojo mizo s svojo državno zastavico. Okrog te se zbirajo oh določenem času lačni želodci reprezentanc. Danes dopoldne počivajo vsi atleti, kajti pojioldne bo Slo zares in tedaj se ho treba poprijeti in to tem bolj, ker vsaka narodnost računa s tem, da bo svojega lanskega prednika pustila zndaj. V koliko se Im> to enemu ali drugemu posrečilo bomo šele videli danes teden. Precej točno sliko bo pa prineslo že današnje dopoldne. I. K—er. ■S'A' Slovan. V petek, dne 2. oktobra ob 19.30 mi Im> vršila važna seja glavnega odbora v gostilni Krnšič. Sigurno naj sn je udeleže t,udi kluiiovi z.astopiliki pri ljubljanski nogometni podv.vezi. Kurje perje naravno, lepo blago po Din 5 kg razpošilja po povzetju Viljem Abl, eksport - Maribor Najmanjša količina 15 kg Strojnika z izpitom iščemo za takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca pod značko »Rudnik«, štev. 14481 Po daljši bolc-7.nl in bosuvilana Je dne 30. septembra IS3« umrla gospa Lešnik Jožefa hišna posest niču Pogreb blagopokojnlce ne bo vršil v petek, dne 2. oktobru ob 1«. url |7. hiše žalosti, Nova vus - Zelena ulica »t. 4. na radvnnjsko pokopališče. Sv. maša zarluAnlca se bo darovala 3. oktobra <>b 7 /.jutraj v inagdaloiickl žil pni cerkvi. Urez. posebnega obvestila. V Mariboru. 30. septembra 193«. ŽALUJOČI OSTALI. jugoslovanska zavarovalno banka ^F.HVf 1 v Ljubljani JB-i-^m. ▼ M. Jf Gosposka ulica 12. Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad in Split Telefon št. 2176-2276 MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din !•—; ženi-tovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. iIiHllM Išče se oskrbnik e dobro prakso v mlekarstvu, kakor tudi v poljedelstvu ln gozdarstvu, za večje posestvo v Sloveniji. Ponudbo z navedbo referenc In zahtevkov jo poslati upravi i-Slovenca« pod šifro »Posten strokovnjak.. St. 14184. (b) Za kurivno stroko sprejme dobro uvedena tvrdka agilne provlzijsko zastopnike. - Ponudbe na oglasni odd. Slovenca pod »Kurivo.. St. 1 4507. (b) Trgovsko pomocnico ln šoferja iščem za takoj. Ponudbe pod »Poštenost« podružnici »Slov.«, Celje. (b) Več cirkularistov in gateristov Išče žaga na Gorenjskem. Nastop takoj. Pismene ponudbo pod »Sposoben., na upravo »Slovenca« štev. P 14470. (b) Frizerko samostojno, dobro v vodni in železni ondulacijl, iščem za takoj. - žabjek Fr„ Ljubljana, Krakovski nasip 26. (b) Trgovski pomočnik 2eleznlnarsko stroke, pošten, agilen, dobi službo. - Tonudbe na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana« št. 11479. (b) Dva čevljar, pomočnika dobro izvcžbana, sc takoj sprejmeta. Lovro Žagar, Lesce, Gorenjsko, b Čevljarski pomočnik dobro izvežban na »fleks« šivalni stroj in čistilni stroj, se sprejme v stalno službo. Ješe, Tržič, b Mesarski pomočnik vojaščino prost, močan ln zanesljiv, zmožen v slučaju |za natakarja ln vsa druga dela, si želi službo premestiti. Ponudbe nasloviti na Knstelc, pismo-noša, Šmarje pri Jelšah. \mjEM\ Učenec sc želi Izučiti v trgovini z mešanim blagom z dovršeno li razred, osnovno šolo. — Naslov v upravi Slovenca št. 14465. (v) Domačo zabavo priredi v nedeljo, dne 4. oktobra društvo Rdečega križa na PAati pri K. Valentinu Janež i ču. Cisti dobiček je namenjen za ubožce. (h) > Bančne, kreditne in denarne posle kupoprodajo vrednostnih papirjev Izposlujem naj-kulantnejc takoj v gotovini. AL. PLANINŠEK, Ljubljana — Beethovnova tli. 14/1. - Telefon 35-10. M Razni električ. motorji in d i n a m i za istosmer-ni tok z 110 Voltov naprodaj. Pismena vprašanja na upravo Slovenca pod štev. 14426. (f) Dvosobno stanovanje lopo, z vsemi pritiklina- ml, oddam. Povšetova ul. 35 a, Kodeljcvo. (č) Na stanovanje takoj sprejmem pošteno osebo. - femirmaul, Aškerčeva ulica 1, Maribor, e Stanovanje obstoječo lz 3 sob, kuhinje, kopalnice, v pritličju vilo na Opekarski cesti, so odda s 1. novembrom. Poizvedbo: gradbena pisarna, Rimska c. 2-1. č Dvosobno stanovanje s kopalnico se odda zu november. Dravska ulica štev. 1«;. (0) Dvosobno stanovanje manjše, zelo čisto, v 1. nadstr., oddani za november za 020 Din. Predovl-čeva ulica 11. (č) Sostanovalca sprejme takoj Zupan, Kožna ulica 35. (s) Opremljeno sobo v centru oddam takoj. -Vprašati: Sv. Petra cesta št. 21, 1. nadstr. (s) Opremljeno sobo takoj oddam. Verstovško-va ul. 11, Mirjo. (s) V najem se odda večje posestvo v velikosti ca. 50 ha Ia polj in ca. 100 ha gozda, živi ln mrtvi inventar, kakor tudi poslopja v brezhibnem stanju. Ponudbo jo poslati upravi »Slovonca« pod šifro »Ugodno« 14183. Novo vilo v letoviškem kraju v Sav. dolini prodam ali dam v najem. Franc Kač. Lat-kova vas, Sv. Pavel pri Preboldu. (p) Parketne deščice, trstje za strope, asfaltno strešno lepenko, bjfumenjuto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak in razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri tvrdki J0S. PUH, Ljubljana Gradaska uilica 22 Telefon štev. 25 13 Po zelo ugodnih pogojih naprodaj več stavb, parcel v bližini kolodvora šent Vld-VIžmarje, primerno za trgovino ali stanovanjsko hišo. Polovico so plača lahko v hranilni knjižici. — Istotam se odda samsko stanovanje Naprodaj tudi elektromotor 220 V, z 2 Mi HP. Pol zve so: Vlžmarjo 59. Naznanilo Oenjenmu občinstvu naznanjam, da odprem že Vpeljano nI e s a r 1 j o sedaj na novo v lastnem lokalu, Kopališka ulica S, dno 3. o k t o b r a. Priporočam se cenj. odjemalcem ln jim zagotavljam, da bom nudil samo prvovrstno, vsakovrstno meso in mesne izdelke. - Postrežba točna in solidna. Anton fskerjanec, mesar. Parni kotel dobro ohranjen, s 15—20 m! kurilne površine, Išče Industrijsko podjetje. Ponudbo pod: »Industrija« št. 14113 upravi »Slov.« Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab CEKNE, luvelit, Liubhana Wolfova ulioa št. 3. Register blagajno rabljeno, novejšega sistema, kupltn. Ponudbe pod »Hlagajna« št. 1450« na upravo. (k) Skungs kakor tudi vso ostalo ko-žuhovino prodaja in izdeluje najugodneje krz-nar Josip Dolenc, Sv. Petra cesta 19, tel. 22-C2. Dve lončeni peči malo rabljeni poceni naprodaj. Koritkova ul. 3. Plinsko peč (radiator) in Brockhaus Lexlkon (17 knjig) pio-dam. A. Kune, Ljubljana, Gosposka V. (1) Šivalni stroj modern, pogrezljlv, popolnoma nov, ugodno naprodaj. A. B. C., Medvedova c. 8, tel. 24-44 (polog gor. kol.). (1) Za šolarje vseh vrst obleke, pum-parco, perilo itd. v največji Izberi dobite poceni pri P r e s k e r j u . Sv. Petra cesta 14. (1) Drogerijo takoj prodam v večjem primorskem mestu Dalmacije. Pogoji povoljnl. Ponudbo upravi »Slovenca« pod št. 14368. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izbori v vseh vrstah — za strojno pletcnjo ln ročna dela -po znižanih ccnah pri tvrdki Kari Prolog, Ljubljana — židovska ul. In Stari trg Šivalni stroj nemški fabrikat, pogrezljlv, z okroglim čolnič-kom, kateri tudi štika, poceni naprodaj. - Nova trgovina, Tyršova c. 36. drva, oglje, dostavlja na dom Bartol Anton, TyrSeva 46, tcletun J5-40. za damske obleke in plašče SVILA IN VSE DRUGO BLAGO Velika izbira, nizke cene! R. HI »pri škofu« LJUBLJANA Lingarjeva ulica Medarska ulica Pred škofijo Tinček in Tonček v Atlantidi 170. Nevaren ptii1. Prihitela sin še Cip in gorila. Oba sta z začudenjem strmela v prečudno reč, ki jo je Tinček prinesel s seboj. : Kaj pa je to? je vprašal Cip. :To je biisk. V Olimpu so mi ga podarili.« Cip ni bil takšen neverni Tomaž kot Tonček. - Res je blisk le je pritrdil. »Ampak veš, Tinček, za potovanje je to preveč nevarna igračka. Pazi, da ti ne pade na tla! Potem bo strela ubila nas, namesto naše sovražnike.« »Nikar se ne boj, saj nisem pet let stark je moško rekel Tinček. V tem hipu je gorila besno zatulila. Glasno prhutanje je udarilo našim trem junakom na uho. Prestrašeno so se ozrli in zagledali za seboj velikanskega ptica, ki prav za prav ni bil ptič. Razen peroti je imel tudi štiri noge, kot jih imajo levi in tigri. Kuža Muki je stisnil zadnje noge pod pazduho in jo ucvrl čez drn in strn. Dečki pa so kakor vkovani obstali na svojem mestu in z grozo čakali, kaj bo. ".-.v;'' Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi predobrega brata, moža, očeta, strica, deda, tasta in svaka, gospoda Kraineria Viljema železniškega uradnika v pokoju se najlepše zahvaljujemo vsem. ki so pokojniku izkazali poslednjo čast. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Ivu Bajžlju, Akademskemu pevskemu zboru Univerze Kralja Aleksandra I., pevskemu društvu »Slavec«, kakor tudi posameznikom za poslednje spremstvo, po-klonjeno cvetje in izraze sožalja. Ljubljana, 30. septembra 1930. Žalujoči ostali. TUDI VAS NOVI PLASC OD • PAULINA kjer najdete stalno zalogo od dekliških do največjih damskih velikosti v različnih modelih. Ko&Jekcija PAULIiN - Ljubljana - Kongresni trg štev. 5 Alja Rahtnanova: 68 Tovarna novega človeka Roman. »Dovolite mi le eno vprašanje!« je odgovoril pisatelj še vedno popolnoma miren. >Ali vi, ne kot preiskovalni sodnik, temveč kot človek, verjamete v mojo krivdo ali ne? Razumite me: čisto psihološko me zanima, kakšne misli navdajajo krvnika, ko predaja smrti svojo žrtev, za katero ve, da je nedolžna.« »Spozabljate se, tovariš!« je zavpil sodnik. »Pre-iskovalni sodnik sem in ne krvnik. Sicer pa morate vi odgovarjati na moja vprašanja! »Toda, prosim vas, ne razburjajte se!' ga je tolažil pisatelj nekako tako, kot govori odrasel človek otroku, ki se cmeri... »Kaj se vam res ne zdi že preneumno, da morate igrati vsak dan to komedijo s priznanjem«? Ali ne čutite včasih potrebe, da se zamislite v psihologijo obtoženca, kakor bi na primer jaz trenutno mnogo dal za to — seveda, če bi sploh kaj imel —-, da bi mogel ugotoviti, kaj se dogaja sedajle v vaši notranjosti? Vedeti morate namreč, da sem pisatelj. Toda ne takšen, kot je vaš šeršenevič, ki .jf dejal- ,Prepričan sem, da moremo brati knjigo s prav istim uspehom od zadaj naprej kot obratno, prav tako, kot moremo brez škode narobe obesiti sliko Jakulova ali Erdmanua' — tudi ta dva sta vaši veličini. Jaz pa sem napisal knjigo — saj ste mi jo zaplenili, a gotovo ne prebrali — kalere ne morete brati od zadaj, zakaj jaz sem res pisatelj, kakršen se rodi mogoče le enkrat v vsakem stoletju Toda poslali me boste itak na drugi svet in moja knjiga ne bo nikdar zagledala belega dne. Potem mi pač lahko napravite uslugo in govorite z menoj kot človek s človekom; če že ne bom imel nobenega čitatelja, bi si želel vsaj enega poslušalca!« Preiskovalni sodnik se je smehljal. Vkljub povsem nespodobnem tonu, s katerim mu je obtoženec govoril, je sklenil, da ga bo poslušal. Bil je precej inteligenten in vedoželjen fant in se je celo dokaj živo zanimal za pisateljeve besede, navzlic spancu, ki se ga je običajno loteval med nočnim zasliševanjem. »No, lepo! Le kar mirno govorite dalje!«, je smehljaje se dejal in njegov obraz je bil v tej minuti skoraj simpatičen. »Toda prej še eno vprašanje: Ali veste, da vas bomo na vsak način ustrelili ali pa vas v najboljšem primeru poslali za vrsto let na Solovke, kjer boste prav gotovo poginili, preden boste odsedeli le četrtino svoje kazni?« »Seveda vem to!« se je smehljal pisatelj. »Jaz pa bi bil, odkrito povedano, rajši ustreljen. Sicer pa je konec, ki mi ga pripravljate, zame vendarle samo začetek. »Začetek? je vprašal z zanimanjem preiskovalni sodnik. Potem ste torej religiozen človek?« »Če hočete to tako imenovati, zaradi mene lahko! Izmislil sem si svoj lastni svetovni nazor. Spadam namreč k ljudem, katerih duša je istovetna z dušo svela, z začetkom življenja samega. Vi mislite: ustrelili bomo pisatelja Kuznecova in z njim bo končano. Pozabljale pa, da bo najvažnejši del moje bitnosti ostal. Prepričan sem, da sem živel že mnogo stoletij prej in bom tudi po svoji smrti živel še mnogo stoletij, medtem ko od vas saj dovolite — ne ho ostal niti prašek.« To drži. da od mene up ho ostalo nič,« je pritaknil preiskovalni sodnik, »jaz vsaj ne verujem v nobeno dušo, ker sem inaterialist in komunist.« »Res je to! V vse to ne verujete, toda najbrž le zalo ne, ker ste navajeni stvari tako urejati, da umirajo drugi, vi pa ostajate pri življenju. Toda tudi na vas bo prišla vrsta in bi končno tudi za vas moralo biti zanimivo, da bi se enkrat resno pobavili z vprašanjem, kako je prav za prav s to smrtjo. Umreti morajo vendar vsi ljudje, tudi komuinsti in še celo preiskovalni sodniki!« Pri teh besedah se je pisatelj preiskovalnemu sodniku hudomušno posmejal v obraz: temu pa je mrzla zona polila hrbet, tako strašno neprijetno mu je postalo pri srcu. »Kakšne sijajne neumnosti pa kvasite!« je de^al jezno. »Alco imate povedati kaj pametnega, se podvizajte, potem pa napišite svoje priznanje!« »Torej iz tega ne bo nič! Priznanja mi ne boste izsilili,« je odgovoril pisatelj, »zato ker nimam namena, spraviti v zapor še drugih nedolžnih ljudi. Kar pa se tiče svetovne duše, vam lahko povem še nekaj besed.« »Vi ste navaden norec!« je dejal preiskovalni sodnik in kar nekako odleglo mu je, ko je izrekel to ugotovitev; s tem je bil pač v njegovem smislu rešen problem, ki ga je pisatelj pravkar načel. »Neumen sem, ker verujem v svetovno dušo,« je rekpl ta, »in vi ste normalni, ker z mukami izsiljujete nekaka priznanja iz nedolžnih, ki jih potem streljate!« Pri tem je ostro pogledal preiskovalnega sodnika, in ko ta ni ničesar odgovoril, je nadaljeval: »Stvar je namreč taka: Vedno in povsod se dele ljudje v dva razreda: v krvnike in v njihove žrtve. Krvniki imajo neko idejo. Tudi žrlve imajo sicer lahko neko idejo, toda nimajo poguma, da bi jo tako neusmiljeno uresničile kot krvniki! i « • • u 51 m! § S ^ BbH b n S® • i a a (0 °5 (3 a a -S J! u u a a a n N N U U > > m fo S 'U o It (5 .2. c s G s 4) I ■CT1 O A T e 0) o Za »Jugoslovansko tiskarno« ? Ljubljani: Karel Cck Izdajate!] Ivan Kukovcc. Urednik Vjktnr Cončit.