Splošne vesti SMRT ZASLUŽNEGA ŠOLNIKA V nedeljo je urorl v Št. Vidu nad Ljublijano upokojeni višji solski nadzornik gospod Josip Novak, star 64 let. Pokojni je bil vsem kot predstojnik ves čas svojega službovanja najboljši tovariš. Kot višji šolski nadzornik je ocenjeval učitelje vedno strokovnjaško in blagohotno tovariško ter se ni nikdar menil za naziranja. Njegova objektivnost se je posebno izkazala tedaj, ko je služboval na politično cksponiranem kočevskem področju. Bil je vedno vnet zagovornik vseh interesov učiteljskega stanu, poleg teoa pa tudi najboljši stanovski tovariš in ljubezniv družabnik. V pedagoškem pogledu je bil vedno na višku in vzornik vsem mlajšim tovarišem. Po rodu je bil Ljubljančan ini je tudi v Ljubljani leta 1889. dovršil učiteljišče ter nastopil prvo učiteljsko službo na Dobrovi. Služboval je tudi na Brezovici pri Ljubljani in dalje časa na rudarski šoli v Idriji, od koder je prišel za okrajnega šolskega nadzornika v Kočevje še pred vojno. kjer je ostal, dokler ni bil imenovan za višjega šolskega nadzornika. Med tovariši in vsemi drugimi. ki so ga poznali, je bil priljubljeii in ohranil si je med njimi tudi najblažji spomin. Slava njegovemu spominu. — Odlikovanje mladine v Sv. Križu pri Kostanjevici. Francoski konzul iz Ljubljane g. Gabr. Remerand je izročil 16. sept. učenkam in učencem II. razr. višje nar. šole, v Sv. Križu pri Ko&tanjevici, ki dopisujejo s Francosko, odlikovanje francoskega Podmladka Rdečega križa. Kot je že znano, je na šoli v Sv. Križu, vpeljala učiteljica gdč. Minka Očakar mednarodno dopisovanje otrok, ki ga vodi z zelo lepimi uspehi. Gotovo in brez dvoma zahteva to dclo mnogo truda in žrtev ne samo od otrok samih, ampak tudi od voditeljice, ki sama prestavija vsa pisma otrok v tuje jezike in zopet prevaja došle odgovore iz inozemstva v slovenščino. Pri tem delu ji vsestransko pomaga njena sestra gdč. Anica Očakar. Največ risb, predvsem iz narodne ornamentike in ročnih del, izključno z narodno vezenino, so Doslali njeni učenci in učenke v Francijo. Poročila zatrjujejo, da so te izdelke v Parizu in drugih mestih s priznanjem in velikim veseljem sprejemali. Tako jc šolska mladina z delom, ki zbuja in kaže njeno voljo za napredek, tudi zbudila zan.imanje za našo domovino. Iz priznanja za to lepo delo je Comite Directeur de la Croix Rouge Fran(;aise de la Jeunesse odlikoval te nadarjene in požrtvovalne učence in učenke svetokrižke šole z Medaille d'Honneur. Gosp. konzul je satn izročil otrokom 'to odlikovanje z željo, da naj jim bo drag spomin na Francijo, kakor tudi v priznanje za njihov trud in de\o. Otroci so bili veseli tega odlikovanja in upravičeno ponosni, da moreio na tak način služiti svoji domovini in obenem utrjevati prijateljske vezi med Jugoslavijo in Francijo. — Rabljene dobro ohranjene Widrove »Prva čitanka« (10 do 20) kupi šol. uprav. v Olimju, p. Podčetrtek. — Zahvala. Gospod šol. nadzornik Ljudevit Stiasny v Ljubljani je podaril učiteljski knjižnici IV. državne deške osnovne šole v Ljubljani (Prule) lepo število pedagoških knjig, papirja za revne učence. za revne in brezposelne starše naših otrok pa več oblek, perila in obutev. Za vdikodušno darilo se gospodu nadz. L. Stiasnemu najlepše zahvaljuje šol. upravitelj Lipovec Josip. — Za prekmurski muzej. Proučevanje prekmurske zemlje napreduje. Ta napredek pospešuje zlasti novi rod, vzgojen v slovenski šoli, ki nadaljuje in poglablja delo redkih znanstvenih delavcev, ki so že doslej z ljubeznijo in razumevanjem proučevali našo krajino. Neizvršenega dela je pa še mnogo in da bi ga mogli uspešno izvesti, je treba smotrene organiziranosti. Tako organizacijo naj predstavlja muzejsko društvo, ki na.j zbere vse, ki se zanimajo za pretekle in sedanje razmere Slovencev med Muro in Labo. To društvo bo zasnovalo v M. Soboti muzeh ki bi bil poleg popolne gimnazije pač najvažnejša in najnujnejša prekmurska kulturna ustanova. Muzej naj bi izbral vse dokumente naše preteklosti, narodopisno umetnostno gradivo, književna dela v prekmurskem narečju in literaturo o naši zemlji, skratka. vse, kar potrebuje naša preteklost in sedanjost. Muzejska zbirka nas bo predstavljala pred svetom, ki nas obišče, za nas same bo pa imela vzgojni pomen in bo služila znanstvenemu delu. — Potreba, da je ves material zbran na enem mestu, in sicer prav v sredini naše krajine, je dovolj ravna. Tudi je skrajni čas, da se zbiranje materiala, ki se izgublja, takoj prične. Pripravljalni odbor prekmurskega muzejskega društva je vložil pri oblasti pra¦vila in bo po odobritvi takoj sklical ustanovni občni zbor in vabi že sedaj k sodelovanju vse, ki gledajo z razumevanjem snovanje našega muzeja. — Pripravljalni odbor: Škrlek Vladimir, abs. jurist; Gumilar Franjo, šol. upravitelj; Novak Viljem, suplent. — Kmetijska matica. Vabimo vse one, ki se zanimajo za kmetijstvo, da se naročijo na redne publikacijc za 1. 1934. Izšle bodo 4 poučne in zanimive knjige za minimailno ceno 20 Din. Naročila sprejemajo poverieniki in Kmetiiska matica v Ljubljani. Kolodvorska ulica 7. — Zalcžba Kmeti.jske matice. Opozarjamo tovarišice in tovariše, ki so poverieniki in redni elani Kmetijske matice, da dobijosledeče knjige iz prejš.njih letnikov Kmetijske matice po znižanih cenah, in sicer: Naša prašičja reja. Spisal A. Oblak. 10 Din. — Naša zelenjad. Spisal A. Skulj. 10 Din. — Kmetovalčev svetovalec. Spisal inž. Teržan. 10 Din. — Več dobre krme! Spisal inž. Teržan. 10 Din. — Veterinarska higiena. Spisal Dr. Kunc. 12 Din. — Umno kletarstvo. Spisal Fr. Gombač. 10 Din. — Zadružništvo (vsi trije deli). Spisal Miloš Štibler. 15 Din. — Poljska privreda u seoskim osnovnim školama. Spisal I. Rit tig. 20 Din. — Planšarstvo in kmetijstvo na naših planinah. Spisaili dr. Spiller-Muys, Jos. Šustič, inž. Presel, Jos. Pevec. 60 Dm. — V boju za zemljo in državo. Spisal A. Prepeluh. 6 Din. — Gospodarstvo pri starih narodih. Spisal A. Sovre. 10 Din. — Življenje čebel. Spisal Maeterlinek-Wester. 10 Din. — Dvig uboge gmajne. Spisal Zalaznik. 10 Din. — Kmetski pokret med Slovenci. Spisal A. Prepeluh. 5 Din. Neposredni davki. Spisal A. Mosetizh. 15 Din. — Idejni temelji slovanskega agrarizma. Spisal univ. prof. dr. Fr. Vebcr. 20 Din. — Agrarizem in slovanstvo. Govor čsl. min. dr. M. Hodža. 1 Din. — Ciril Jeglič: Obrazi. 10 Din. — Cvetko Golar: Vdova Roš- linka. 10 Din — Dr. M. Dolcnc: Zdražbarji. 5 Din. — Fr. Tovomik: Stara praVda nekdaj. 5 Din. — Heman-Debeljak: Marija Kožuhova. 10 Din. — Jože Jeram: Zastava v vetru. 10 Din. — Bunin-Preobražen.sky: Ponočni pomenek. 10 Din. — J. Lovrenčič: Pereči ogenj. 10 Din. — Tone Gaspari: Cesta. 10 Din. — Andre Theuriet: Kri Finoelov. 10 Din. — Ivan Albreht: Dom na Slemenu. 10 Din. — Brežnik: KHc Gorjancev. 10 Din. — Poštnina se zaračuna posebej. — Sekcija Pomladka Jadranske straže sporoča vsem sreskim učiteiljskim društvom, da jim na željo rada pošlje na njihova zbo rovanja predavatelja, ki bo p. t. učiteljstvu raztolmačil namen, cilje in ustroj Pomladka Jadranske straže ter dal navodila za njegovo uspešno delovanje. Vse p.' t. poverienike in poverjenice PJS prosi, da imajo s svojilm Pomladkom ta mesec občni zbor, izberejo novo upravo ter skušajo vse urediti v smisilu I. okrožnice PJS, ki je bila prejšnji teden razposlana na vse šole. Povsod, kier še ni PJS, naj ga skuša požrtvovalno učiteljstvo ustanoviti! Ne delamo zase, vsi naši napori so posvečeni kralju, narodu in državi! — Lavtarjeva metoda računskega pouka v inozemstvu. V Avstriji je mnogo starejših učiteljev, ki so bili Lavtarjevi učenci na učiteljišču. Ti poučujejo računstvo po Lavtarjcvi metodi računskega pouka. Tako se je navzclo na njihovih šolah tudi rmlaiše učiteljstvo Lavtarjevih idej. V roke nam je prišlo pismo mlajše koleginje iz Avstrije. ki piše o tem slcdeče: »Poučujem po Lavtarju in uporabljam njegov sistem računskega pouka zato sem nedavno prejela ipoisebno pohvalo dd šolskcga svetnika za izredne uspchc pri računskem pouku.« — Kakor smo informirani se vrše v Avstriji tudi priprave za izdajo Lavtarjeve metodrke in njegovih računic. Pri nas so izšle dosedaj Lavtarjeve računice za vse stopnje osnovne šole po novih učnih načrtih in metodika računskega pouka^po Lavtarju. Izdelana pa je tudi računica za višjo narodno šolo po najmodernejših principih in bo izšla, čim bo odobrena. — Tiskarski škrat me je napravil v 9. številki »Učit. tov.« v poročilu o glavni skupščini CMD za nadzornika. Izpustil pa je sreskega šol. nadzornika tov. Ivana Tomažiča, ki je že pre.ie bil v vodstvu družbe in je bil na zadnji skupščini Donovno izvoljen. Toli: ko resnici in 'točnosti na ljubo. Upravitelj Hren.