Slovenske ljudske šole in pa c. k. okrajna glararstva. V drž. zboru so v aeji dae 4. decembra poalaaec Vošajak ia ajegovi aloveaski tovariši izročili važao iaterpelacijo do miaisterekega predsedaika kot voditelja aotraajega aiirjiateratva, ia so jo podpisali tudi aemški poaiaaci, ki so v Hoheawartovem klubu. Glaai se po beaedi tako-le: Po temeljaem državaem zakoaa 8i> v deželah, kjer prebiva več aarodov, javae šole tako vrediti, da dobi vaak aarod k izobraževaaju potrebaa aredstva v svojem jeziku, ae da bi ga silili ačiti se druzega dežeiaega jezika. Ne zmeaeč se za to določbo ukazal je deželai aolaki svet štajarski, v katerem sloveaaka aarodaoat aima aobeaega zastopaika, daairavao na Štajarakem po zadajem Ijudakem štetji, poleg 794.841 Nemcev prebiva tadi 388.419 Sloveacev, z odredbo z dae 22. februvarija 1887 štev. 823 ia z odredbo z dae 26. aprila 1887 štev. 1925, aemški ačai jezik za vae sloveaake ljadske šole, ae da bi bile izvzete celo eaorazredae šole s poladnevaim poukom. Po tej odredbi je od druzega šolskega leta aaprej aemŠ6iaa za vsakega sloveaskega otroka obligatea a6ai predmet, v večrazredaih ljudskih aolab pa je aemaki jezik v višjili razredib večjidel tudi učai jezik. Zaradi tega državaemu temeljaema zakoau toliko aasprotujoČega ailjeaja k učitvi druzega deželaega jezika po Ijudskib šolab izročil je dr. Poklukar s tovariai dae 18. oktobra 1887 iaterpelacijo do prevzvišeaega ministra za ak ia bogočastje, v kateri so zahtevali, da se prej omeajeaa ukaza atajarakega deželaega šdlskega sv^ta odpravita ia izda miaiateraka odredba, po kateri aaj bo v aloveaskih ljudakih šolab sloveaski jezik ediai ačui jezik, aemščiaa pa aaj ae poučaje le kot aeobligatea učai predmet po dovršeaem tretjem šolskem letu. Na to iaterpelacijo do daaašajega dae ae ai aobenega odgovora ia prej oraeajeaa protipostavaa akaza štajarskega deželaega šolskega aveta ata še aedaj v veljavi. Zato so ae občiae same ojačile, da bi braaile svoje, v državaem temeljaem zakoau jim zagotovljeae pravice, ter so začele postavaim potoaj učaemu miaiateratvu pošiljati avoje pritožbe, katere je miaiateretvo tako reaevalo. da ima v sloveaskih ljudakib šolab vseskozi veljati sloveaski uoai jezik, aemščiaa pa aaj ae uči kot aeobligatea učai predraet, veadar pa je starišem aa prosto voljo daao, šolskemu vodstvu aazaaaiti, da ae ajih otroci aemškega pouka ae bodo vdeleževali. Clovek bi tnislil, da bodo političae oblasti iz tega odloka c. kr. učaega miaiateratva izprevidele, kako se iaiajo v aolskem vprašaaji ravaati, ia ae li smejo ia koliko se amejo v to zadevo vtikati. Tema pa ai tako ; take postavao skleajeae pritožbe občia ia starišev se aamreč kolikor mogoče ovirajo, da bi ae priale do svojega cilja-;-i-a .aameaa. Na Koroskeai^ "?la>iti v Celovškem ia Beljaškein okrajffgm glavarePtVu je vec sloveaskib občia tftmožajemu,; dežejjftmu šolskemu svetu poalalo "prošaje, da' se v*ajih ljudskih šolab vpelje aloveaski učai jezik. Da bi pa te prošuje, oziroma pritožbe zadušili, podajali so se okrajai glavarji v dotičae obciae ia so z vsakaterimi pripomočki, katerih javaa aodba Be bi potrdila, večjidel rea tudi doaegli, da so obeiae svoje prošaje zopet amakaile. Prav po tem vzgledu ravaa tudi okrajai glavar v Brežicah aa Stajarskeun. V zadBJem ča3U so ae aarjureč zoper gori omeBJeaa ukaza deželaega šolakega aveta pri deželaem šolakem svetu iB ačaem miaisteratvu pritožile občiae Podareda, Gorjaae, Pilštaaj, Zdole ia Dreasko Rebro v Brežiškem politicaem okraji ter aozahtevale, da ae ajih ljadake šole v jezikovaem oziitt vravBajo v aoglaaji z omeajeaiBii že čestokrat storjeaimi miaisterskimi razsodbami. • Da bi pa te pritožbe ae dospele do svo- jega cilja ia aameaa, poda se omeBJeai gospod okrajai glavar v imeaovaae občiae, ia sicer dae 12. oktobra t. 1. v Podsredo ia Gorjaae, dae 16. oktobra pa v Kozje. kamor pokliče občiaske zaatope iz Pilštaaja, Zdol ia Dreaskega Rebra ter jih opozarja aa svojo veljavo kot okrajai glavar. V Podaredi je aeki celo tako govoril, kakor da bi ga bilo ceaarako aaaiestništvo v Gradci nalašč zato tje poslalo, ia ker je zbraaim občiaskim zastopaikom pridigoval, da bodo morali, ako ostaaejo pri svoji pritožbi, sami plačevati učitulja za aeobligatai aemški pouk ia vsled tega aoaiti vet-ja daveaa bremeaa, posrečilo se mu je rea, da so štiri občiae umakaile svoje pritožbe, ia da se je proti temu uprla samo občiaa Dreasko Rebro. Ker je milovaaja vredao, da se aloveaskim občiaam v boji za aarodao šolo delajo take zapreke ia od takih atraai; ker so se tukaj omeajeae reči že večkrat godile ia se je po pravici bati, da bi se ategaile poaavljati, podpisaai Njega prevzviaenoat dostojao vprašajo : 1. Je-li to aepoklicaao ia aikakor ae opravičeao vtikaaje političaih uradaikov v aklepe občia gledč jezikovae vravaave ljudskib šol, ki hudo žali po državaem temeljaem zakoau sloveaskemu aarodu zagotovljeae pravice, Njega prevzvišenosti zaaao, ia 2. ga-lihoče odpraviti? Na ti vpraaaaji je torej treba vladi, da aaai poda odgovor ia razuaieje se, da ga pričakuje človek tera brž, čem bolj se zaaeae aa pravicoljubje sedaaje vlade aa Duaaji.