PRIMORSKI DNEVNIK
'J

Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 40 Ur
Leto XX. Št. 53 (5736)
TRST, torek 3. marca 1964

IZJAVE SOVJETSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA
Gromiko: Potek razgovorov v Ženevi
je po krivdi Zahoda negativen
Gromiko je zavrnil Butlerjev predlog o ustanovitvi tehničnih skupin Ameriški predlog o ^blokiranju» jedrskega orožja ne izključuje ustanovitve jedrske sile NATO in s tem izročitve jedrskega orožja Nemčiji
MOSKVA, 2. — «Izvestija» objavljajo intervju sovjetskega zunanjega ministra Gromika o delu razorožitvene konference v Ženevi. Gromiko pravi, da je potek razgovorov v Ženevi popolnoma negativen, in dodaja: »Ni dovolj trdih besed, da bi označili delo konference, če upoštevamo dosedanje rezultate. Do
danes ni bil zaradi nepopustljivosti zahodnih držav dosežen sporazum o nobenem vprašanju, da ne govorimo o sporazumu glede splošne in popolne razorožitve.))
Gromiko pravi dalije, da je sovjetska delegacija odšila v Ženevo s točnimi navodili, naj zastavi vse sile, da se doseže odločilen preofcret med razgovori, da bi lahko začeli praktično pripravljati sporazum o splošni in popolni razorožitvi. Po mnenju Gromika bi sovjetski načrt lahko služil kot podlaga sporazumu, ker je edini, ki predvideva dejansko razorožitev in realno nadzorstvo.
Na poznejše vprašanje je Gromiko pojasnil, kaj je »raketni a-tomski dežnik«. Izjavil je, da Sovjetska zveza predvideva v zvezi s tem «dežnikom», naj bi pustili obema velikima atomskima državama (ZDA in SZ) določeno število strateških in drugih izstrelkov do dokončne izvedbe u-krepov o splošni razorožitvi. O-
menil je, da gre za načrt ki je bil svoj čas predložen OZN, sedaj pa odboru sedemnajstorice. Namen tega načrta je, premagati glavne ugovore zahodnih držav do sovjetskega razotožitvenega načrta, in sicer, da pri izvajanju treh obdobij programa manjkajo prava jamstva za varnost držav, ki bi se obvezale, da izvedejo razorožitev. Grom&o pravi dalje, da so to pobudo, ki so jo ugodno o-cenile ne samo socialistične delegacije, temveč tudi nevtralne, u-god.no sprejele celo zahodne države. Vendar pa so povzročile številne težave v trenutku, ko je bilo treba začeti diskusijo o predlogu.
Gromiko pravi dalje, da je bil tudi britanski zunanji minister Butler nejasen, čeprav je obljubil, da bo glede sovjetskega načrta dal »jasen odgovor«. Gromiko očita Butlerju, da ni hotel proučiti bistva razorožitvenega vprašanja in da je pozval člane odbora, naj razpravljajo izključno o tehnik nih vprašanjih.
V zvezi s predlogom Butlerja,

SEJA GLAVNEGA ODBORA SZDLS
V Sloveniji je danes 70 odst. nekmetijskega prebivalstva
Deset tisoč je takih kmetijskih posestev, na katerih živijo stari, za delo nesposobni ljudje
LJUBLJANA, 2. — Pod predsedstvom Vide Tomšič se je začel danes 6. razširjeni plenum glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, da bi proučil aktualna vprašanja kmetijstva in vasi. V uvodnem poročilu je Rudi Čačinovič ugotovil, da se je od leta 1953 do 1964 število aktivnega vaškega prebivalstva zmanjšalo za 17,7 odst-, tako da so na vasi ostali večinoma starejši ljudje, kar je povzročilo vrsto gospodarskih in socialnih vprašanj. Slovenija ima danes okrog 70 odst. nekmetijskega prebivalstva. Okrog 37 odst. vseh kmetijskih površin oziroma okrog 50.000 kmetijskih posestev je last ljudi, ki so zaposleni izven kmetijstva. So občine, v katerih ni več vaškega prebivalstva, o-ziroma katerih vaško prebivalstvo sestavlja samo 20 odst. prebivalstva; so pa tudi občine, v katerih je še 80 odst. kmetov. Te razlike tudi zahtevajo različne prijeme v nadaljnji kmetijski politiki in dajejo različne možnosti za razvoj družbenega setkorja. Posledica zaposlitve mladih v drugih gospodarskih panogah izven kmetijstva je danes v Sloveniji okrog 10.000 kmetijskih posestev, na katerih žive samo stari, za delo nesposobni ljudje. Skoraj polovico teh posestev bi mogle zadruge odkupiti. Občinam, v katerih so taka . posestva, pa se priporoča, da ustvarijo sklade za vzdrževanje kmetov, ki so pripravljeni prodati zadrugam svoja posestva. Sodi se, da bo do leta 1970 potrebno zagotoviti za odkup teh posestev okrog 24 milijard dinarjev, od katerih bo dobršen del porabljen za vzdrževanje kmetov odkupljenih posestev. Računa se, da bi se na ta način v prihodnjih sedmih letih zemljiška površina družbenega sektorja lahko povečala od sedanjih 69.000 na 120 do 200.000 hektarov.
o vtisih, ki smo jih zbrali v Franciji med našim obiskom, s katerim smo zelo zadovoljni. Izmenjali smo si tudi poglede v zvezi s francosko-sovjetskimi odnosi.«
Sovjetska delegacija je obiskala včeraj tudi Marseille, kjer jo je sprejel tamkajšnji župan Deferre, ki je socialistični kandidat za predsednika republike. V svojem pozdravu je Deferre omenil svojo nedavno potovanje v Sovjetsko zvezo in pripomnil:	»Ugotovili
smo iskreno in globoko željo po miru med sovjetskim ljudstvom. Menimo, da sprejemamo danes ne samo parlamentarce, temveč predstavnike tega velikega ljudstva, ki se zavzema za miroljubno sožitje z vsemi narodi«.
V svojem odgovoru se je Pod-gorni zahvalil za topel sprejem in je poudaril pomen francosko-sovjetskega prijateljstva. Pozneje je med večerjo na prefekturi Pod gorni izjavil: «Živeti hočemo r prijateljstvu z vsemi narodi, toda na pošteni podlagi. Vemo, da je Francija popolnoma tega mnenja. Storiti moramo vse za normalizacijo odnosov v Evropi«.
naj bi v odboru 0-semnajstorice ustanovili posebne skupine, ki bi proučevale tehnična vprašanja, je
Gromiko izjavil, da je ta načrt treba zavrniti. Dodal je, da tehnične skupine nimajo nobene naloge, če se prej ne doseže načelen sporazum o razorožitvi. Zače-proučevanje tehničnih vprašanj razorožitve in še posebej nadzorstva, pomeni izogniti se bistvu prašanja.
Na vprašanje, kaj misli o ameriškem načrtu za »blokiranje« strateških sredstev za atomski napad, je Gromiko izjavil, da ne gre za razorožitveno pobudo, temveč za predlog, ki naj ohrani sedanjo raketno atomsko moč, ki jo imajo ZDA. In vendar, dodaja Gromiko, gre za oborožitev, ki lahko povzroči ogromno uničenje v primeru vojne. Zaradi tega bi predlog, naj sporočimo, ali bi bila »sprejemljiva« ali ne škoda, ki bi jo povzročil napad s sredstvi, »blokiranimi« na sedanji višini, morda prijal NATO, toda ne odboru, ki se mora zanimati za razorožitev.«
«ZDA, je dalje izjavil Gromiko, so spremile svoj predlog o »blokiranju« sredstev za jedrski napad z zahtevo po mednarodnem nadzorstvu nad napadalnimi sredstvi, ki jih sedaj imajo države, in tudi nad njihovo proizvodnjo. To pomeni, da se ZDA ne odpovedujejo nadzorstvu nad najbolj tajnim o-rožjem in nad njihovo proizvodnjo tudi v pomanjkanju sleherne razorožitve.«
Razen tega, pravi Gromiko, ameriški predlog za «blokiranje», kakor ga je obrazložil državni tajnik Dean Rusk v svojem govoru 22. januarja, ne izključuje ustanovitve večstranske jedrske sile NATO, s katero bi Zahodna Nem-čija prišla do atomske oborožitve.
V zvezi s sovjetsko spomenico, ki je bila predložena 28. januarja v Ženevi, je Gromiko izjavil, da je ta spomenica v skladu z željo, naj bi izvedli nekatere delne ukrepe, ki naj pripravijo pot za sklenitev sporazuma o splošni in popolni razorožitvi. Gromiko dodaja, da gre za pozitiven korak, ki se lahko postavi proti ameriškemu predlogu za uničenje neke vrste bombnika, ki lahko prevaža jedrsko orožje. Ce bi ameriki predlog izvedli, ne bi prinesel nobene koristi, ker bi stare bombnike vedno zamenjali z modernejšimi.
Glede skrčenja vojaških proračunov ZDA in Sovjetske zveze za 10 do 15 odstotkov je Gromiko izjavil, da zmanjšanje izdatkov za oboroževanje še ne pomeni razorožitev, vendar pa Je to ukrep, ki lahko zaustavi oboroževalno tekmo in izboljša mednarodno ozračje.
Gromiko govori tudi o vojaških oporiščih na tujih ozemljih in poudarja, da so ta oporišča nedavno pokazala, da so vir mednarodnih zapletljajev.
Gromiko zaključuje, da je bližnji začetek mednarodne konference o trgovini v Ženevi skoraj simbol nasprotja med miroljubno trgovino in oboroževalno tekmo. Sovjetska zveza se bo še dalje zavzemala za razorožitev v prepričanju, da je uspeh na tej poti mogoč, kakor je to po-
kazala sklenitev moskovske pogodbe za prepoved jedrskih poskusov.
Tematika nedeljskih govorov: odnos med vladno politiko in sindikati
Poudarja se nujnost sodelovanja bistvena pa je njegova vsebina



Vsi govorniki, razen desnice, so poudarili, da je sodelovanje med vlado in sindikati možno le, če so sindikati soudeleženi pri njenih odločitvah na gospodarskem in političnem področju
RIM,
Francoski sindikalisti na obisku v Sloveniji
BEOGRAD, 2. — Na vabilo centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je prispela danes v Beograd delegacija Konfederacije krščanskih sindikatov Francije. Delegacija se bo v Jugoslaviji razgovar-jala v centralnem svetu Zveze sindikatov o nalogah in delovanju jugoslovanskih sindikatov ter bo obiskala več delovnih kolektivov in ustanov v Sloveniji.
2. — Tudi včeraj številni govori vidnejših predstavnikov vseh političnih strank, ki so vsi obravnavali vladno politiko in njene nedavne ukrepe za premostitev sedanje neugodne gospodarske konjunkture. Med temi govori naj omenimo na kratko vsebino govorov najvidnejših političnih osebnosti: podpredsednika vlade Nennija, zunanjega ministra Saragata, Forlanija, La Malfe, Alicate in Malagodija.
Nenni je govoril v Palermu in utemeljeval med drugim nujnost vladnih ukrepov proti sedanji konjunkturi, ki je posledica «našega gospodarskega sistema«; to pa še ne pomeni,
pa še ne
da se vlada odpoveduje reformam strukture, ki so bistveni del njenega programa. V sedanjem trenutku je treba potrošiti manj na nekaterih sektorjih, na drugih pa proizvajati več; taka je danes nujnost, ki se ji ni moč izogniti, je poudaril Nenni in dodal, da so sedanje težkoče posledica «daljnih
in bližnjih neravnotežij, in je zato nemogoče odlašati z reformami strukture«. O teh vprašanjih je treba začeti čimprej razgovor s sindikalnimi organizacijami, kajti pred temi organizacijami niso danes le vprašanja zahtev posameznih kategorij, ampak »veliko in splošno vprašanje njihove vključitve v okvir splošnega načrtovanja«. S tega stališča bodo po mnenju Nennija »odloču.
joči bližnji meseci«. V polemiki' s KPI in Vecchiettijem pa je pripomnil, da je zaman iskati »naprednejšo večino od one levega centra, ker je ni«. Po mnenju Nennija je treba imeti «le dovolj poguma in se upreti izsiljevanju desnice«. Varčnost je danes sicer potrebna, vendar pa ne more in ne sme biti le enosmerna, izključ-i.a škodo delovnih ljudi. Se-
.........................................................................................nniinimmiMMimiiimmiimmliH
NADALJEVANJE RAZPRAVE 0 CIPRU
Resolucija nestalnih članov predložena Varnostnemu svetu
danje težlkoče zahtevajo požrtvo-valnost vseh, sorazmerno pa morajo k premostitvi sedanjih tež-koč prispevati največ tisti, ki so imeli najveoje koristi od tako i-menovanega gospodarskega čudeža.
Tudi Saragat je poudaril potrebo po sodelovanju med vlado in sindikati, ker brez sodelovanja sindikatov si ni moč zamisliti politike gospodarskega načrtovanja. Kar zadeva kritiko KPI vladnih ukrepov proti konjunkturi, je Saragat dejal, da je ta kritika «prav tako aprioristična, kot kritika desnice«: «Togliatti bi imel prav, če bi vlada ravnala res enosmerno, če bi res mislila na blokiranje mezd: toda to ni res. Nobene blokade mezd, ampak politika dohodkov, o kateri je treba diskutirati s sindikati in delodajalci.«
Vlogo sindikatov in nujnost njihovega samostojnega sodelovanja so poudarili tudi Pastore, Giolit-ti, Delle Fave in La Maifa. Gio-litti je označil sindikate Kot »odločujoč činitelj za ponovno uravno-
Pri izdelavi resolucije ni sodeloval češkoslovaški delegat • Zdi se, da ni bil dosežen sporazum o predloženi resoluciji, ki ne upošteva ciprskih zahtev ■ Odgovor Makariosa predsedniku grške vlade
NEW YORK, 2. — Skupina petih nestalnih članov Vamost-n> . sve a OZN (Bolivija, Bra. ilija, Slonokoščena obala, Maro-
Barlšnu im berlinskih resoluci. j ah ter o Rubi.
ko in Norveška) je predložila danes resolucijo o Oipru, ki so
jo pripravili med večdnevnimi posvetovanji. Pri pripravi resolucije ni sodeloval češkoslovaški predstavnik, ki je šesti nevtralni član Varnostnega sveta.
Načrt resolucije predvideva ustanovitev mednarodne sile,
katere odhod na Ciper bi morala prej odobriti ciprska vlada. Sestavo te sile in število vojaštva pa bi določil glavni tajnik OZN.
Naloga mednarodne sile na Cipru naj bi bila »preprečiti nove spopade in po potrebi prispevati k vzdrževanju in vzpostavljanju javnega reda«.
Načrt resolucije poziva vse države članice OZN, naj se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko poslabšala položaj na Cipru in ogrožala mednarodno varnost«. Medtem je U Tant sporočil, da so podaljšali za en mesec bivanje opazovalca OZN, indijskega generala Gyani-ja na Cipru.
Resolucijo je na nocojšnji seji Varnostnega sveta obrazložil brazilski kandidat Bernardes v imenu omenjenih petih držav. Izjavil je, da je prepričan, da bo resolucija prispevala k vzpostavitvi miru, ki je nujno potreben za temeljito proučitev ciprskega spora.
Seja je bila kratka, ker je govoril samo brazilski delegat. Noben drugi delegat ni namreč zaprosil za besedo. To pomeni, da ni bil še dosežen sporazum o pred-
Prihodnja seja
loženi resoluciji, bo jutri.
Grčija je od sobote v pripravljenosti, da brani Ciper pred vsakim morebitnim turškim napadom. Tz Smirne javljajo, da so grški vojaki, ki služijo v NATO, dobili ukaz, naj bodo pripravljeni, da zapustijo Smirno,. če bi se položaj na Cipru poslabšal.
Danes popoldne sta prispela v Atene ciprska ministra za zunanje in za notranje zadeve, ki sta izročila predsedniku grške vlade odgovor na njegovo poslanico Ma-kariosu. Kakor je znano, je Pa-pandreu sporočil, predsedniku Ma-kariosu, da bo Grčija podpirala ciprske Grke v njihovi borbi za svobodo in ozemeljsko celovitost. Predlagal je tudi koordinacijo dejavnosti obeh vlad glede vsega, kar se tiče Cipra.
Ciprska ministra sta izjavila, da sta prinesla Makariosov odgovor predsedniku grške vlade.
...............................iiiiiMiiiiitmimitiiiiiiiiiiiiimi...iiiiiiiihiiii..iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimmiuiimiiiiiiiiiiiiimiiimui»“"»
Začelo se je zasliševanje prič na procesu proti južnim Tirolcem
Zanimivo pričanje ini. Steinerja • «Der Spiegeh objavlja intervju z Amplatzom
De Gaulle sprejel Podgornija
MILAN, 2. — Na procesu proti skupini južnih Tirolcev pred porotnim sodiščem v Milanu se je zaključilo dolgo zasliševanje obtožencev in davi so začeli zasliševanje prič. Za danes so pozvali 31 prič civilne stranke in oškodovane stranke.
Važno je bilo zasliševanje inženirja Steinerja, v čigar avto-
PARIZ, 2. — Voditelj sovjetske delegacije, ki je na obisku v Franciji, Nikolaj Podgorni je imel danes razgovor z generalom de Gaullom. Pred dnevi je delegacija obiskala več francoskih mest.
Po razgovoru so Podgornija vprašali, ali sta z de Gaullom govorila o generalovem obisku v Moskvi. Podgorni je odgovoril, da nisia govorila o tem, da pa je vabilo Hruščova de Gaullu vedno veljavno. Dodal je: »Datum potovanja bo določen nekoliko pozneje«. Podgorni je dalje izjavil, da sta si z de Gaullom izmenjala poglede na vrsto vprašanj, ki zanimajo obe državi.
Se prej se je sovjetska delegacija razgovarjala s predsednikom vlade Pompidoujem o francosko-sovjetskih odnosih in pozneje z zunanjim ministrom de Murvillom. V zvezi s temi razgovori je Podgorni izjavil: »Uradno smo obiskali ministrskega predsednika in zunanjega ministra, katera smo prisrčno pozdravili ■ in jim poročali
mobil je bil, kakor je znano, postavljen eksplozivni naboj. Steiner je izjavil, da je dobil več grozilnih pisem. Dodal je, da so ga označevali za izdajalca.
Inženir Steiner je nato govoril o gibanju «Rdeči orel«, ki so jo ustanovili leta 1956. Izjavil je, da je šlo za politično gibanje, ki je nasprotovalo stranki «Volkspartei», «da bi ta stranka postala demokratična«. Povedal je, da je bil med ustanovitelji tega gibanja, ki je dobilo ime «neodvisno južnoti-rolsko gibanje za svobodo«. Smoter gibanja je bil, kakor je izja: vil Steiner: »Dokazati smo hoteli ljudski stranki, da so ljudje, ki mislijo drugače od njih. Naš program je bil: 1. Upreti se korupciji v pokrajinski upravi. 2. Hoteli smo miroljubno sodelovanje z Italijani, ker bi s propagando ljudske stranke zašli v borbo med obema na rodoma in v sovraštvo in bi opu stili vsa evropeistična stališča.«
Maja 1956 se je ustanovila nova ožja skupina pobornikov gibanja z novimi elementi. V tej skupim je bil tudi obtoženec Klotz. Pozne, je sta se skupini združili z name nom da razbijeta strnjenost ljudske 'stranke. Tedai so izbrali pet ali šest kandidatov.
Inženir Steiner je nato govoril o razgovoru med štirimi, katere mu je on prisostvoval na domu obtoženca Mutherja. Navzoč je bil tudi obtoženec Klotz. Tedaj je Steiner govoril o potrebi ustanovitve novega gibanja in je pri tem ponovil program, s katerim je nastalo prvo gibanje «Rdeči orel«. Toda razgovor se je zasukal v dru-
go smer: «Ni se govorilo več o ljudski stranki, temveč o akciji proti Italiji za priključitev bocen-ske pokrajine Avstriji.« Med diskusijo je prišlo do splošne zmede in Steiner je izjavil, da ne mara sodelovati pri predlaganem programu za upor. Med diskusijo je nekdo pokazal zveženj pisem in izjavil, da lahko računajo na podporo organizacije »Berg Isel Bund«.
Ko ga je predsednik vprašal, ali so govorili tudi o napadih na vojašnice, da dobijo orožje, je Steiner odgovoril: «Ko se je govorilo o revoluciji sem poklical taksi, da se vrnem domov. Ne vem pa, če mi je Klotz govoril na domu Mutherja ali drugje o napadih na vojašnice, da bi si priskrbeli orož-Povedal je tudi, da je slišal
govoriti o skupinah, ki oi kot turisti prišle z avtobusi na Južno Tirolsko, da bi potem izvrševale atentate po navodilih Klotza Po sporu na omenjenem sestanku so ga začeli ostali bojkotirati. Bil je odpuščen z dela'in ovirali so ga tudi pri izvajanju njegovega inženirskega poklica. Zaradi lega se je preselil v Avstrijo.
Inž. Steiner je dalje izjavil, da je na Dunaju zvedel za nekatere atentate. Tedaj je pisal z Dunaja in iz Gradca glavnemu uredniku lista «Dolomiten» Volgerju in mu čestital, ker »se je list ločil od atentatorjev«.
Državni pravdnik Je zahteval, naj Steinerja ponovno pozovejo pred sodišče, da predloži grozilna pisma, ki Jih ima še pri sebi. V ta namen je bilo določeno novo zaslišan le Steinerja na 16. aprila.
Sledilo Je kratko zasliševanje Steinerjeve- žene, za njo pa lastni-
ka nekega bara v zvezi z atentatom, ki je bil aprila 1961 izvršen proti njegovem stanovanju. Lastnik Ferrari Je poročal, da so mu očitali, da hoče italijanizirati ambient s televizijskimi oddajami v Italijan, ščini. Govoril je podrobno o eksploziji, ki je poškodovala njegovo stanovanje in o srečanju z atentatorjem Kollerjem v vojašnici karabinjerjev. Kofler mu Je rekel, da mu je žal in da je bil prisiljen izvršiti atentat. Zaslišani sta bili še dve priči, nakar je bila razprava odložena na jutri zjutraj.
Hamburška revija »Der Spiegel« objavlja intervju z južnotirolskim teroristom Amplatzom, na čigar glavo je italijanska vlada zapisala osem milijonov lir nagrade. Amplatz je sprejel dopisnika omenjene revije v svojem skrivališču na avstrijskem ozemlju. »Der Spiegel« objavlja intervju pod naslovom »Italijani so nam ukradli domovino«. Amplatz pravi, da bodo on in njegovi ljudje nadaljevali »osvobodilno borbo«, ker so Italijani pokazali, da niso vredni zaupanja glede spoštovanja pogodb Na vprašanje, ali si želijo Južni Tirolci priključitev k Avstriji, je Amplatz odgovoril: »V letih 1945 in 1946 je 155.000 južnih Tirolcev podpisalo resolucije za ponovno združitev s Severno Tirolsko Leta 1960 je anketni zavod v Allesbachu ugotovil, da je 82 odstotkov vprašanih za povratek k Avstriji«.
Amplatz pravi, da ravna Italija z južmotirolškinni Nemci, kakor «s koloniziranim prebivalstvom«. Zavrnil je trditve, da so južnoti-rolski teroristi pripadniki skrajne desnice. Govoril je zatem, o tehmi. ki atentatov in kako mu je uspe-lo zbežati aretaciji, Na vprašanje, ali so sklenili, da bodo mirovali v pričakovanju milanskega proce-sa, je Amplatz odgovoril, da tem ne more nič povedati.
HAAG, 2.	— Zahodnonemški
Ikaincler Erhard je prišel danes v spremstvu zunanjega ministra Schroederja in drugih članov vladne delegacije v Haag. Gre za prvi obisk nekega zahodnonemške-ga kanclerja na Holandskem po drugi svetovni vojni.
Erhard je med prvim razgovorom s predsednikom nizozemske vlade poročal o svojih razgovorih v Rimu in Parizu. Obrazložil je tudi svoj načrt za morebitno povezavo med zahodnoevropsko gospodarsko skupnostjo in EFTA. Govoril je tu-di o bližnjih pogajanjih v Okviru «Kennedyjeve runde«.
Popoldne je bil med zabodno-nemško in nizozemsko delegacijp nov razgovor, po katerem je zunanji minister Lun« izjavil, da se obe delegaciji strinjata o glavnih obrisih zahodnoevropske politike. Popoldne so govorili tudi o večstranski jedrski sili NATO, o od-nošah med Vzhodom in Zahodom
Erhard v Haagu
Branilec nacistov toži A. Rankovica
BONN, 2. — Zahodnonemški advokat Schotler je pred nekaj dnevi vložil v Karlsruhe tožbo proti podpredsedniku Jugoslavije Aleksandru Rankoviču zaradi domnevnega pokola nemških vojnih ujetnikov i pripadnikov nemške narodne man; šine v Jugoslaviji. Advokat Schotler je nedavno vložil enako tožbo tudi proti državnemu tajniku za zunanje zadeve Koči Popoviču. Sodišče
Miinchnu je po kratki razpravi prenehalo z nadaljnjim procesom, ker je ugotovilo, da so nepremagljive težave praktičnega značaja za organiziranje procesa proti Koči Popoviču. Najnovejša akcija advokata Schotler j a, znanega pravnega zastopnika nacistov ln ustašev v Zahodni Nemčiji, je samo del širo kih izzivanj proti Jugoslaviji, katerih cilj je rehabilitacija nacizma.
Ta obtožba, ugotavlja beograjski radio, je samo sestavni del razširjenega delovanja nacističnih sil Zahodni Nemčiji, ki se je zadnje čase trudila rehabilitirati zločince tretjega rajha in odvrniti pozornost, od nacističnih zločinov.
Soustelle izgnan iz Švice
ijoc cimteij za ponovna u«»uu-sšenje položaja«, ampak je opo-
BEJR1N, 2. — Švicarski zvezni pravosodni departma in švicarska polifcida sta sporočila, da so v soboto prijeli v Lausami Jacquesa Soustella in ga takoj izgnali. iz Švice. Svicarslke oblasti so 24. avgusta 1962 izdale ukaz za izgon Soustella. Uradno sporočilo pravi, da so Soustella spremljali do meije, «,ki si jo je sam izbral«. Švicarske oblasti so svoj čas odredile izgon Soustella in Bidaul-ta, ker so v Ženevi odkrili celico OAS, ka je imela namen uporabljati Švico kot oporišče za zaroto proti de Gaullu, Soustelle je zapustil Švico včeraj, Niso sporočili, v katero državo je odpotoval, domnevajo pa, da je odpotoval v Zahodno Nemčijo.
zoril, da «sindikatov ne bomo na-edli, na to, da bodo prevzeli na-e določene odgovornosti, če jim bomo govorili le z ozkega gledišča politike dohodkov«, ampak je potrebno načeti vprašanje »perspektive gospodarskega razvoja, porazdelitve dohodkov in naprednih socialnih pridobitev, ki naj jih jamči konkretna obveza gospodarskega načrtovanja«. Iste misli izraža tudi Lombardi v svojem nedeljskem uvodniku v glasilu PSI «Avanti!». Tudi Pastore je poudaril v svojem govoru da »ni moč zahtevati, naj sindikati sodelujejo, ne da bi jim dovolili, da odgovorno sodelujejo pri vseh najvažnejših političnih in gospodarskih odločitvah«. La Maifa pa je poudaril, da se morajo sindikati smatrati za najbolj zainteresirane na uspehu politike levega centra, hkrati pa je zanikal enostranski značaj vladnih ukrepov proti konjunkturi. Eorlani je zatrjeval med drugim, da je zaradi sedanjih težkoč še bolj očitna nujnost načrtovanja gospodarskega razvoja.
Malagodi pa je zatrjeval, da j'e sedanje stanje gospodarstva moč ozdraviti z uveljavljenjem liberalnega načrta«; liberalci so pripravljeni sodelovati z vlado, toda s pogojem, da preneha biti vlada levega centra in se odpove predvsem »lažnim in nesrečnim reformam, iz katerih izvira izguba zaupanja in inflacija«.
Alicata je poudaril v svojem govoru med drugim, da imajo vladni ukrepi proti konjunkturi »izrazito razreden značaj in dokazujejo, da je vlada podlegla izsiljevanju skupinam desnice in kapitalistične buržoazije«; da je tudi Con-findustria z njimi zadovoljna, ker da so uvod k novim ukrepom »v smeri premirja ali blokade mezd«. Kar zadeva poziv Mora in La Malfe, pa je dejal, da se vlada »moti, če misli, da bo mogla računati s privolitvijo delavskega razreda in srednjih slojev«. Alicata je zaključil, da je treba radikalno menjati politiko; v ta namen, naj vstane v deželi »obsežno množično gibanje, ki naj pokaže z borbo, ne le za boljše mezde, ampak tudi proti draginji v mestih in za grarno reformo na podeželju, da je nuino potrebno premostiti sedanje stanje in se podati odločno na pot demokratične obnove, na pot obrata v levo«.
V zvezi s pozivom, ki ga je predsednik vlade Moro naslovil soboto na vse prebivalstvo, je tajnik KPI Togliatti pisal predsedni. ku parlamentarne komisije za nadzorstvo nad RAI-TV in mu predočil potrebo, da o vprašanjih, o katerih je govoril predsednik
vlade, spregovorijo na televiziji tudi druge parlamentarne skupine in obrazlože svoje stališče in postavijo svoje predloge. Prepis tega pisma so ooslali tudi predsedniku vlade Moru in podpredsedniku vlade Nenniju.
Parlamentarni komisiji za pravosodje ln za delo bosta na četrtko-vi skupni seji proučili zakonski predlog za ureditev odpusta z dela. Ta zakonski predlog določa, da je za odpust potreben «pravičeri vzrok« ali «upravičen razlog«. Tak upravičen razlog je le tako hudo neizpolnjevanje dolžnosti delavca, da se delovni odnos ne more več nadaljevati ali pa da odpust zahtevajo objektivne potrebe gospodarskega značaja. Stečaj ali prisilna likvidacija podjetja ne predstavlja sama zase zadostnega razloga za odpust.
Včeraj se je začel vsedržavni kongres sindikalne organizacije PSDI UIL. Danes so posegli v diskusijo Preti, Tanassi In La Maifa, ki je ponovno poudaril potrebo po sodelovanju med vlado in sindikati pri uveljavljenju politike gospodarskega načrtovanja in pri uresničenju vseh bistvenih retonn vladnega programa ; zanikal je, da bi politika dohodkov, kar je v bistvu politika gospodarskega načrtovanja, pomenila tako imenovano blokado mezd. Njegov poziv sindikatom na sodelovanje pa da hoče biti le opozorilo delavskim sindikatom, naj u-ravnajo svojo akc^o, zlast! v tako kočljivem trenutku gospodarske ko. njunkture, na podlagi m. 4h pokazateljev, kajti le tl .ias morejo voditi v sedanji težki borbi«.
MOSKVA, 2. — Danes Je prispela v Moskvo na petdnevni obisk ameriška vladna delegacija, ki jo vodi podtajnik za trgovino Clarence Martin. Delegacija se bo pogajala za sporazum, da bi se mogle v sovjetskih pristaniščih zasidrati tudi ameriške ladje z veliko tonažo.
DANES
V Atenah so vedno pogostejše demonstracije proti NATO In proti ZDA zaradi Cipra. Slika kaže skupino demonstrantov, ki nosijo sliko ameriškega predsednika Johnsona s turškim fesom
Grčija je od sobote v pripravljenosti, da brani Ciper pred morebitnim turškim napadom; dva ciprska ministra pa sta prinesla včeraj v Atene odgovor predsedniku vlade Papandreuju, ki je sporočil Makariosu, da bo Grčija podpirala ciprske Grke v njihovi borbi za svobodo in ozemeljsko celovitost. Na seji Varnostnega sveta OZN je pet nestalnih članov (Bolivija, Brazilija, Maroko, Norveška in Slonokoščena obala) predložilo resolucijo, ki predvideva ustanovitev mednarodne sile, katere odhod na Ciper bi morala prej odobriti ciprska vlada, sestavo te sile pa bi določil glavni tajnik OZN. Resolucijo je obrazložil brazilski delegat in noben drugi delegat ni zaprosil za besedo, kar pomeni, da ni bil dosežen sporazum.
O ženevski razorožitveni konferenci je dal včeraj nekaj važnih izjav sovjetski zunanji minister Gromiko, ki je v glavnem dejal: 1. Potek razgovorov je bil doslej popolnoma negativen, ker zaradi nepopustljivosti zahodnih držav ni bil dosežen sporazum o nobenem vprašanju; 2. »Raketni atomski dežnik« (ZDA in SZ naj bi imeli določeno število strateških in drugih izstrelkov do dokončne izvedbe ukrepov o splošni razorožitvi) je SZ predlagala z namenom, da se premagajo glavni ugovori zahodnih držav, do sovjetskega razorožitvenega načrta; »dežnik« so ugodno ocenile ne samo socialistične, temveč tudi nevtralne delegacije ter tudi zahodne države, ki pa so ustvarile številne težave, ko se je začela diskusija;
3.	Butlerjev predlog za ustanovitev tehničnih komisij je treba zavrniti, ker je treba doseči najprej načelni sporazum o razorožitvi;
4.	Skrčenje vojaških proračunov v ZDA in SZ še ne pomeni razorožitve ampak le ukrep, ki lahko zaustavi oboroževalno tekmo in izboljša mednarodno ozračje; 5. SZ se bo kljub vsemu še dalje zavzemala za razorožitev v prepričanju, da je uspeh mogoč.
Od ostalih novic je treba omeniti prvi obisk kanclerja Erharda na Holandskem in sovjetskega vodilnega državnika Podgomega v Franciji. Prvi obisk verjetno ne bo imel važnih rezultatov, glede drugega pa pravijo, da hoče de Gaulle vzpostaviti s SZ prav tako dobre odnose kot s Kitajsko In naslednji korak v tej smeri bo de Gaullov obisk v Moskvi, za ka-terega pa datum še ni določen.
Za odnose med SZ in Kitajsko pa je značilna še ena čuenlajeva protislovna izjava, ki jo je oddajala včeraj angleška neodvisna televizija. Po eni strani je namreč izjavil, da je moskovska jedrska pogodba nesprejemljiva, češ da »vsiljuje ogroženim državam, naj paralizirajo svojo obrambo, ne da bi odpravila ameriško grožnjo,« po drugi strani pa je zatrjeval, da je »naklonjen prepovedi bi uničenju atomske oborožitve« ter da bosta «kitajsko in sovjetsko ljudstvo skupno premagovala vsak vihar pa naj se zgodi kar koli.« V Pekingu je romunska delegacija, za katero trdijo, da je njen glavni namen posredovati med SZ in Kitajsko.
Izouho ob neizkušenosti
O
nadomesti izreden elan
Kaj se dela in kako se živi v štev povečala za 82 odst., s sred-nekaterih vzhodnih državah, na-; njim letnim tempom 16,1 odst.).
vadno dosti ne vemo. Zaradi tega bt moral sledeči članek o Romuniji pritegniti zanimanje.
Naslonitev na mlade, sveže ka dre. na entuziaste, ljudi, polne elana, pripravljene na odrekanje, je bistvena komponenta sedanje industrializacije v Romuniji. Cio-vek se kar zmede, ko na zelo odgovornih mestih sreča mlade ljudi, ki so komaj pred letom dni dobili inženirske diplome. Povprečna starost delavcev in inženirjev zavoda «23. avgust«, ki šteje 11.000 ljudi, je med 21 do 25 let. V rafineriji v ploesti-ju, ki predeia na leto 2 milijona ton nafte, vodi proizvodnjo inž. Stefan Petrov, star komaj 31 let. Najmodernejši kombinat sintetičnega Kavčuka in petrokemičnih proizvodov v Onestiju, v katerem dela več kot 4000 delavcev, m.adinska organizacija pa šteje okrog polovico vseh članov kolektiva, vodi inž. Petru Bunea, star šele 34 let.
Usmeritev na mlade kadre je značilna za celotno državno, gospodarsko in politično življenje htimunije, v novih industrijskih panogah pa je to skoraj zakon, zlasti v kemični industriji. Neža dostne delovne izkušnje delavcev, tehnikov :n inženirjev so v tej fazi nedvomno vzrok tudi za določene izgube, ki pa jih pomembna nadomesti njihov elan. V planski komisiji so nam povedali, da so se zavestno odločili za mlade kadre, ker bodo te investicije v perspektivi bolj koristile državi. To, kar so porabili za njihovo šolanje in za pridobivanje izkušenj, se bo amortiziralo počasneje v daljšem času medtem ko bi prekvalifikacija in investiranje v delovno silo, ki bi bila aktivna še kakih deset let, bilo veliko manj perspektivno Hitra amortizacija delovne sile ni zaželena.
Razen tega je značilno tudi prizadevanje m veliko in kompleksno proizvodnjo, kjerkoli je to mogoče. V zadnji nekaj letih so v Romuniji zgradili več pravih gigantov Kemične industrije, razširjajo pa tudi že tako velike zavode črne metalurgije in'strojegradnje, tovarne za predelavo lesa itd. V tovarni konfekcije v Bukarešti dela na prifner 14.000 delavcev. V Galatiju gradijo velik metalurški kombinat, ki naj bi proizvajal na leto več kot 4 milijone ton jekla
Glede tega je zelo ilustrativen pregled strukture romunskih industrijskih podjetij (konec leta 1062 jih je bilo 1063) glede na število zaposlenih delavcev v ne-posredni osnovni proizvodnji (konec istega leta jih je bilo 1 milijon 034.000). Samo v 20 podjetjih z več kot 5000 delavci je bilo zaposlenih skupno 176.000 delavcev, v 217 podjetjih z več kot 1000 delavci pa je delalo konec istega leta v osnovni proizvodnji skoraj
720.000	delavcev oziroma več kot 70 odstotkov. Pospešeni proces koncentracije v romunski industriji se je začel že pred šestimi ali sedmimi leti. Leta 1955 je bila struktura še precej drugačna. Takrat je bilo 188 podjetij z več kot 1000 delavci, v njih pa skupno 377 tisoč delavcev ali nekaj več kot polovica vseh delavcev v osnovni proizvodnji.
V takšnih, grobo začrtanih okvirih, se je razvijala romunska industrija v prvih štirih letih šestletnega plana in takšen je bil njen položaj v predzadnjem letu. Za romunsko industrijo je bila tudi sicer že leta značilna zelo Visoka stopnja rasti, še zlasti pa v nekaj zadnjih letih, Poglejmo, s čim S'J Romuni začeli peto leto svoje šestletke.
Na koncu četrtega leta je državna statistika med drugim navedla tudi te podatke: leta 1963 so pridobili 1,7 milijona ton surovega železa, 2,7 milijona ton Jekla, 1,9 milijona ton končnih valjanih izdelkov, jeklenih cevi 478.000 ton, metalurškega koksa za visoke peči 1,1 milijona ton, 2,2 milijona ton železne rude, 10,2 milijona ton premoga, 12,2 milijona ton surove nafte 415.000 ton mineralnih olj, 10,1 milijona kubičnih metrov zemeljskega plina, 11,6 milijarde kilovatnih ur električne energije, 20.100 avtomobilov, 55.700 traktorjev, 191 tisoč ton papirja, 4,3 milijona ton cementa, 88.100 televizijskih sprejemnikov,
72.000	hladilnikov, 110.000 pralnih strojev, 10,4 milijona ton žita, od tega 3,9 milijona ton pšenice in rži, koruze pa 6 milijonov ton, in to s kakih 8,7 milijona ha zasejanih oovršin.
Najbolj je narasla proizvodnja kemične industrije in sicer za 30 odst., proizvodnja v industriji gradbenega materiala za 20 odstotkov itd
Industrijska globalna proizvodnja se je v prvih štirih letih šestletke povečala za 74 odstotkov, s povprečnim letnim 15-odstotnim tempom naraščanja (pri čemer se je proizvodnja proizvajalnih sred-
Spet je na prvem mestu kemična industrija s srednjim letnim povečanjem 24,3 odst., za njo pa so strojegradnja in kovinska predelovalna industrija z letnim prirastkom 18,3 odst., e-lektrična ’n termična energija s 17,6 odstotnim prirastkom, metalurgija s 16,9 odst.
Teh nekaj podatkov nakazuje glavne smeri romunske industrializacije. Vendar pa je vse skupaj premalo za točnejšo predstavo o moči romunske industrije v celoti. Kot ena izmed orientacij, vsaj približno točnih, nam lahko rabi romunski časopis »Ekonomski problemi«. Časopis je primerjal Romunijo z drugimi socialističnimi uržavami Vzhodne Evrope, članicami SEV. Ce vzamemo v DR Nemčiji indeks 100 v proizvodnji na prebivalca, potem bo v CSSR indeks 110, na Poljskem 60, na Madžarskem 55, v Romuniji pa 36. Spričo tega, da je medtem Romunija napredovala nekoliko hitreje, se je ta lestvica verjetno spremenila, vendar ne toliko, da bi izgubila sleherno vrednost kot pokazovalec.
Močan razvoj romunskega gospodarstva se je kazal tudi v nenehnem naraščaju zunanje trgovine. Le-ta se je lani povečala za 10,3 odst., kar pomeni, da je bil njen skupni obseg okrog 11.6 milijarde lejev, oziroma se je v primerjavi z letom 1959 povečal za 90 odst., medtem ko predvideva plan za leto 1965 stoodstotno povečanje. Značilno je, da je v prvih štirih letih šestletke romunska zunanja trgovina hitreje naraščala od družbenega bruto produkta, nacionalnega dogodka in od globalne industrijske proizvodnje.
Zanjo je bilo mimo hitrega naraščanja značilno tudi čedalje večje geografsko širjenje, čedalje aktivnejše povezovanje z državami Zahodne Evrope, Azije in Latinske Amerike, 'tako da se je delež ekonomske menjave z nesocialističnimi državami že povečal za okrog 35 do 37 odst. od skupne romunske blagovne menjave s tujino.
Posebno pozornost posvečajo nerazvitim svetovnim področjem — Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, Načrtno si prizadevajo bolje spoznati kulturo in jezike teh narodov. V inštitutu tujih jezikov univerze v Bukarešti že delajo ali pa bodo začele delati letos med drugimi tudi stolice za kitajski, arabski, hindu, španski in portugalski jezik.
O romunski industriji pravijo, da je napoči) njen čas. V modi sta kemična in petrokemična industrija. Poglavitna naravna bogastva Romunije — nafta, zemeljski plin in sol — ki so bila še pred kakim desetletjem relativno manj pomembna v industriji in gospodarstvu so danes kar se da pomembna.
Za romunske ekonomske potenciale je značilno, da so, z izjemo deficitnosti energetskih virov, v celoti skladni, raznovrstni. Med njimi je prav tako zelo pomembno kmetijstvo, Lani so imeli romunski kmetijci na svojo 11 milijonov ha površje, od te je bilo 1,9 milijona v posesti 637 državnih kmetijskih posestev, 91,1 milijona pa v lasti kolektivnih kmečkih gospodarstev. Konec leta je imelo kmetijstvo na razpolago 85.000 traktorjev, 32,100 kombajnov za žita z 62.000 strojnimi sejalnicami. Na romunskih poljih so pridelali 3,9 milijona ton pšenice in rži, 6 milijonov ton koruze, več kot 500.000 ton sončnic, 2,7 milijona ton krompirja in 1,7 milijona ton povrtnine.
Res je, 'ia v celotnem kmetijstvu niso dosegli obilnih pridelkov. Večino investicij in kemičnih gnojil so namenili državnim posestvom, na katerih pa so pridelali srednji pridelek — 19,7 stota pšenice in 28,4 stota koruze. Srednji pridelek na hektar je v vsem kmetijstvu znašal leta 1982 13,3 stota pšenice in 15,9 stot« koruze, medtem ko je bil petletni predvojni povpreček iz leta 1934 do 1938 10,3 oziroma 10,4 stota. Četudi srednji pridelki niso kdove kako obilni v primeri z najrazvitejš.mi kmetijstvi na svetu, pa ima Romunija vendarle dovolj kmetijskih pridelkov za prehrano prebivalstva in za industrijske surovine, tako da je lahko lani del presežka celo izvozila.
V Romuniji so storili zelo obsežne ukrep s da bi povečali kmetijsko proizvodnjo. V dolini Donave izsušujejo 97.000 ha zemlje, Naglo se razvija tudi industrija umetnih gnojil. Ponovno so razporedili strokovne kmetijske kadre, tako da jih je sedaj v kmetijstvu 18.000 z višjo izobrazbo. Po vaseh so organizirali omrežje kratkih tečajev iz poljedelstva. To zimo je po uradnih statističnih podatkih obiskovalo tečaje več kot 900.000 ljudi. Površine, ki niso primerne za poljedelstvo, zasajajo s sadnim drev-
jem: po hribih in pobočjih so lani zasadili 17.000 ha vinske trte,
50.000	ha pa z raznimi sadnimi vrstami, medtem ko so pogozdili 71.000 ha površin.
Od 18,87 milijona prebivalcev, kolikor jih je imela Romunija letos na začetku leta, je bilo 3,930 milijona uslužbencev in delavcev, od katerih je v industriji zaposlenih 1,6 milijona, v gradbeništvu 400.000, prav toliko tudi na državnih kmetijskih posestvih, v transportu 276.000 in v notranji trgovini 292X00. Lani se je zaposlilo 190.000 novih delavcev, od tega v industriji 70.000. Skupno je bilo v prvih štirih letih šestletke 870.000 nanovo zaposlenih ljudi. V Romuniji imajo v načrtu, da se bo v šestih letih s podeželja zaposlilo v nekmečkih poklicih pol milijona ljudi, razen tega pa bodo zagotovili delovna mesta tudi za normalen prirastek mestnega prebivalstva. Delovno silo v Romuniji planirajo, saj imajo organizacijo za delovno silo.
Odnos med mestnim in kmečkim prebivalstvom je bil 63:37 v lanskem letu. Nacionalni dohodek države se je povečal za 7 odst., delovna produktivnost v industriji za 8 odst., realne plače vseh zaposlenih pa so narasle za 4,6 odst. Razen tega so zgradili v štirih letih 161.000 stanovanj iz državnih skladov, medtem ko imajo za ietos v načrtu gradnjo
54.000	stanovanj.
Za letos so v Romuniji sprejeli nalogo, da bodo povečali obseg industrijske proizvodnje v primeri z letom 1959 za 1,95-krat, medtem ko je naloga šestletke, da ga povečajo za 2,1-krat. Na vrhu seznama je spet kemična industrija, ki bo morala povečati proizvodnjo za 23 odst., kolikor se bo morala povečati tudi proizvodnja električne energije, medtem ko bosta morali strojegradnja in lahka industrija povečati proizvodnjo za 15 oziroma za 9 odst.
OBREN MILIČEVIČ
lnijir/v ^ (flvilnlittčf
glub&u ^
Vsak dan demonstracije — to pot kaže slika kmetovalce-demonstran te v centru Astija. Kmetovalci protestirajo, ker ne morejo prodati svojih pridelkov
«Sodobnost» št. 3 Izšla je tretja Številka letošnje Sodobnosti. V leposlovnem, delu sodelujejo Smiljan Rozman, Pavle Zidar in Drago Grah s prozo ter Kajetan Kovič s pesmimi. Pod naslovom Kaj je narod je objavljen uvodni del in sklepne opombe razprave Rudolfa Mencina, medtem ko je France Černe avtor razprave Ekonomski razvoj in institucionalne spremembe. Kratek članek o Mešku je napisal Jože Šifrer. Številka objavlja nadalje prevod tretjega poglavja iz knjige Emmanuela d’Astiera O Stalinu; prevajalec Davorin Baze c je prevedel še drugi sestavek, ki je s tem nekako v zvezi, Stalin v domačem suknjiču, ki ga je napisal Otto Hahn. Janko Pleterski je napisal razpravo (ki se bo nadaljevala) Obletnica nove veljave retoromanskega jezika. Jože Si-
HiiiiiiiitilliiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiitiiiliiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillMliiiiiinliiiiMfiiiiiiiiiiiiiiliiiliilililiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NEW ORLEANS, TOKIO, INNSBRUCK, TAHOE
V štirih letalskih nesrečah je izgubilo življenje 246 oseb
Najhujši nesreči sta zadnji dve, ko sta se letali z več kot 80 oseb vsako zaleteli v gore
TAHOE VALLEY (Kalifornija), 2. — Neko letalo «Constellation», na katerem je bilo 85 oseb (od teh 4 člani posadki vsi ostali pa večinoma turisti), bi moralo v nedeljo dopoldne pristati na letališču v Meeks Bay ob obrežju jezera Tahoe. Jezero leži med hribi, kamor radi zahajajo turisti na kratek odmor v tamkajšnje številne gorske hotele.
Qb 11,25 je letalo stopilo v zvezo s kontrolnim stolpom ter prosilo dovoljenje za pristanek. Odgovor je bil, da se na letališču nič ne vidi, nakar je letalo nameravalo nekaj časa krožiti nad jeze-
Jv

Z ”}: V ''j
.INNSBRUCK/
št * $
»\ -
,*>■ ........
% PATSCHERKOFEl

r sM SMLZ
: s&h
Mf Medratz
mm
f :
\’V;'
r	ROSEN J
&
teinach "
Milders	S
J > 'V' c
km.*
p <4

Puščica kaže mesto, kamor je v soboto padlo letalo s 83 osebami
rom, da bi se vreme in vidljivost izboljšala. Štiri minute pozneje se je letalo znova oglasilo toda že po dveh treh besedah je bila zveza nenadoma prekinjena. Od tedaj ni bilo več glasu.
Začeli so letalo iskati, toda letala, ki so krožila tam okrog, so se morala vračati zaradi zelo slabega vremena. Ker ni nihče zagledal ostankov letala, se je že mislilo, da bi bilo lahko izginilo v mrzlih valovih jezera, ki je globoko do 450 m.
Danes pa je prišlo sporočilo, da so ostanke letala družbe »Paradi-se Airlines« zagledali na pobočju nekega hriba v bližini jezera Tahoe, kakih 60 km južno od Rena. Ni nikakih sledu preživelih med 85r osebami. Vse do tedaj je iskanje zelo oviralo slabo vreme. O-stanke letala je zagledal pilot nekega helikopterja, ki je pozneje pristal v bližini mesta nesreče.
INNSBRUCK, 2. — Delo pri iskanju trupel letala «Britannia», ki je v soboto padlo na tla na hribu Glungetzer pri Innsbrucku, je zelo težavno in nevarno. Reševalne skupine so prespale v bivakih in v planinski koči, danes pa so delo nadaljevale. Trupla so večinoma zakopana globoko v snegu ali pa so na težko dostopnih točkah. O-benem pa reševalci delajo v stalni nevarnost plazov.
V razmeroma kratkem času so se dogodile štiri letalske nesreče, ki sq zahtevale kar 246 mrtvih: v sredo je neko letalo z 58 osebami padlo v jezero Ponteatrin pri New Orleansu, dan nato je strmoglavilo neko japonsko letalo pri Tokiu, pri čemer je Izgubilo življenje 20 oseb, nesreči v soboto tn nedeljo pa sta zahtevali 83 in 85 smrtnih žrtev.
SUPERIOR iVisconsin), 2. — Re-
iiiiimiiiuiiiiiiiiniuiiiiiiiMimHiiiimiiiiHmmiiiiiiimmHiiiiiimiiiiiiiniiitiimiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiMiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiitiiiM
S PROCESA V FRANKFURTU
metali
togenj
Zdravnica dr. Lingens je izključila, da bi obtoženci ne vedeli za vse grozovitosti, ki so se dogajale v taborišču
Esesovci so žive otroke
FRANKFURT, 2	— Dr. Ella
Lingea, bivša politična jetnica v uničevalnem taborišču v Auschwit-zu, je danes pred sodiščem, ki sodi 22 esesovskih vojnih zločincev, izjavila, da je videla nekatere esesovce, ko so sežigali žive otroke. Priča, ki je bila kot zdravnica zaposlena v ženski ambulanti taborišča, je zatrdila, da je poveljnik Ausehwitza Hoeas ukazal sežgati otroke, ker plinske celice niso zadostovale za vse, ki jih je bilo treba pomoriti.
• Nekega dne, je povedala dr. Lingens. aem videla, kako se visok plamen dviga pred enim izmed krematorijev Skupaj z neko drugo jetnlco sem uspela priti, ne da bi me videli, do konca taborišča in videla sem, kako to nekateri esesovci nekaj metali v plamen« velike grmade. Mislila sem, da gre za stare obleke ali za trupla, toda nenadoma sem opazila, kako je neki esesovec vrgel v plamene nekaj, kar te je gibalo. Mislila sem, da je kaka žival, toda moja tovarišica mi je dejala: „Otrok je, živ otrok"I«.
Priča je povedala, da je pozneje zvedela, da je dal poveljnik taborišča sežgati žive otroke, ker v plinskih celicah ni bilo dovolj prostora.
Ijevala zdravnica, so nekega dne sklenili napraviti dezinfekcijo taborišča. V ta namen so v plinskih celicah pomorili vseh 700 ženslt, ki so prebivale v neki baraki, nato so dezinficiraii to barako ter preselili vanjo jetnice iz neke druge barake; in to se je nadaljevalo, dokler niso bile dezinficirane vse stavbe jetnic. To dezinfekcijo je moralo 700 žensk plačati z življenjem«.
Lingens je zatrjevala, da so vse Jetnice dobro poznale sistem mučenja, ki se je imenovala »Bogef* jeva gugalnica., kakor tudi njenega iznajditelja Wiihelma Bogerja, ki je sedaj na zatožni klopi. Tu je sodnik vprašal obtoženega Bogerja, če hoče kaj vprašati pričo. Boger, ki je sicer navadno nesramno predrzen, je vstal ter samo zamrmral: »Ne, hvala*, in je spet sedel.
Gerhard Bohne, bivši nacistični zdravnik, ki je bil na začasni svobodi je pobegnil, da mu ne bi bilo treba pred proces zaradi sodelovanja pri hitlerjevskem programu evtanazije; toda sedaj so ga v Buenos Airesu aretirali. To je sporočil prokurator Fritz Bauer. Zahodna Nemčija je od argentinske dl nečloveških in neznosnih raz- vlade zahtevala izročitev nacistič-mer v taborišču. Esesovci, je nada-1 nega zločinca.
Predsednik sodišča je nato vprašal zdravnico, če morda, po njenem mnenju, namestnik taboriščnega poveljnika (Robert Mulka, ki sedi na zatožni klopi), ni nič vedel o teh grozodejstvih. «To je nemogoče, je odgovorila priča, saj so vsi vedeli, kaj se tam dogaja*.
Linges je nato opisala žalosten položaj v ambulanti, ki je bila praktično brez zdravil. Povedala je, da so se otroci rodili na hodnikih polnih žensk, ki so bile bolne na tifusu, koleri in drugih boleznih. Med drugim je povedala, da je nekoč žena Hoessa poslala jopico za novorojenčka ter šop rož neki Jetnici, ki je rodila otroka.
■	Pravi paradoks v tistem peklu, kakršen je bil Auschwitz», je komentirala priča. »F.dina naša sreča, je dostavila, )t bil v tem, da so se esesovci pustili lahko podkupiti*. Ko Je govorila o stražah v taborišču, je lingens rekla: »Bile so hudobne 999.999-krat in dobre samo enkr.it*.
Dr. Lingens je nato izjavila:
■	Tolikšne so bile strahote, ki sem jih videla v taborišču v AUschwi-tzu, da me še sedaj spomnid nanje preganja kot mora. Nurmalni Jetnik ni imel pred seboj več kot tri do štiri mesece življenja žara.
akcijski lovec ameriškega letalstva je včeraj med poletom za vajo treščil na tla. Padel je na neko hišo. Od dveh oseb, ki sta bili na letalu, se je ena ubila, ena pa se je rešila s padalom. Edina oseba, ki se je nahajala v hiši, na katero je padlo letalo, pa je hudo ranjena.
Lovsko letalo s hitrostjo 3200 km
WASHINGTON, 2. - Predsednik senatne komisije za vojsko Richard Russel je v intervjuju po televiziji izjavil, da obstaja 11 ali 12 prototipov lovskega letala izredne hitrosti, o katerem je včeraj govoril predsednik Johnson na svoji tiskovni konferenci. Russel je povedal, da gre za letalo, ki je sposobnb doseči 3200 km na uro in ki ga izdelujejo že od 1959. Letalo je prestalo že vsakovrstne preskuse ter že prejelo značko ■ A-ll*. V kratkem bo prišlo v uporabo v ameriškem letalstvu.
Nekoliko slabše za grškega kralja
ATENE, 2. — Bolezen grškega kralja Pavla se je poslabšala zaradi neke komplikacije na pljučih. Zdravniško poročilo govori sicer o nespremenjenem stanju, vendar pa v dobro poučenih krogih zatrjujejo, da je okolica kralja zelo zaskrbljena.
Burns na Kubi «kot kak kralj»
HOLLYWOOD, 2. — Ameriški pilot Tre.vor Burns, ki ga je neka enota kubanske mornarice rešila iz Karaibskega morja, kamor je pred dvema tednoma treščilo njegovo letalo, se je včeraj vrnil v ZDA, Burns je dejal, da so z njim na Kubi sijajno ravnali ter da je zanj skrbel osebni Castrov zdravnik na izrecno zahtevo samega kubanskega premiera.
Kubanska enota ga je pobrala iz morja, ko je že, 28 ur plaval po morju, v katerem ne manjka morskih psov. Spravili so ga v neki hotel v Las Villas, potem pa v hotel »Habana libre* v prestolnici, kjer so z njim ravnali «kakor s kakim kValjem*. Dr. Marquez, osebni zdravnik F’dela Castra, mu je ob slovesu dal dve škatli cigar: eno za guvernerja newyorške države Nelsona Rockefellerja, drugo pa zanj. Burnsa, k’ je trgovski reprezentant, je prepeljal na Florido neki njegov prijatelj, ki mu je bilo dovoljeno piistati na nekem majhnem letališču blizu Havane.
Medalje za vojake ki so delali v Vaiontu
BOČEN, 2. — Zveza alpinov bo vsem vojakom, ki so pod poveljstvom generala Ciglierija delali po katastrofi v Vajo.itu delali na t,em področju, podelila bronasto medaljo. Vsega skupaj bo 17.000, ki jih bodo brez razlike podelili častnikom in vojakom. Na medalji no v ozadju jez ter napis: «Klicala vas je dolžnost, rašli ste bolečine, podpirala vas ,e ljubezen*. Medalje bodo podelili v sredo 4. marca.
Biologu Naesscnsu ukradli mikroskop
PARIZ, 2. ~r trancoskemu biologu Gastonu Natssensu, za katerega serum »anablast« so franc.> «ke zdravstvene oblasti izrekle
negativno sodbo, so včeraj na letališču v Nici ukradli mikroskop. Naessens in njegov odvetnik sta prišla iz Bastie ter sta čakala na letalo za Pariz. Naessens je imel svoj sporni »specialni* mikroskop (s katerim je baje lahko ugotovil virus raka in levkemije) v nekem zavoju, ki ga je postavil na tla pred seboj. Zavoj so ukradli tako rekoč izpred oči obeh. Danes bi morali mikroskop’ pregledati strokovnjaki v navzočnosti preiskovalnega sodnika, ki se ukvarja z Naessensovo zadevo.
Zares mraz samo v Moskvi
RIM, 2. — V pretekli noči -je bila v Italiji temperatura pod ničlo v Bocnu —4 in v l’Aqui'i —7. Davi pa je bilo v Moskvi —18, v Varšavi —7, v Berlinu in Pragi —4, v Oslu in na Dunaju pa minus 2.
Šestletna Viviana Stucchi je s pesmico II pulcino ballerino osvojila prvo mesto in «zlat cekin, na festivalu popevk za otroke v Bologni
frer in Andrej Tušek poroxa’a o knjigi Miška Kranjca Vrabci na dvorišču ter o Jožetu Ter-narja Sejalcu. Spelca Čopič je priobčila Misli ol razstavi Društva slovenskih umetnikov, Ivan Sedej poroča o razstavi Franceta Miheliča, Peter Vidovič pa o razstavi vraževerja na Slovenskem. Številko zaključuje članek Družba in upravljanje, ki ga je napisal N. G. Kot priloga na boljšem papirju je dodana reprodukcija Pejsaža VI. Andreja Jemca.
V	Milanu zelo zanimiva
umetnostna razstava
V	četrtek 5. marca bo v Milanu (Palazzo Reale) otvorjena prva velika umetnostna razstava tega leta. Prireja jo eustanova za milanske prireditve» (Ente Manifestazioni Milanesi1, Gre za razstavo 34 del evropske umetnosti, ki pripadajo neki ameriški zbirki, časovno pa zajemajo dobo od 15. do 19. stoletja. To so večinoma neznana dela, ki s° jih naslikali Gentile da Fabria-no, Sandro Botticelli, Andrea Mantegna, Raffael, Leonardo, Do-menico Morone iz Verone, Tizian, Giovanni Bellini, Bonifacio de’ Pitati, Tintoretto, El Greco, Peter Paul Rubens, Hans Holbein, Franz Hals, Hgacinthe Ri-gaud, Alessandro Longhi, Giam-battista Piazzetta, Giovanni Antonio Pellegrini, Giuseppe Maria Crespi, Jean Baptiste Greuze, Antoine Watteau, Francesco Guardi, Jan Van Huysum in E-mile Bernard. Pazstava bo odprta še ves april.
Nova zbirka UTET
V	četrtek bodo v prostorih milanskega novinarskega krožka predstavili novo zbirko zgodovinskih monografij «Socie ta e costume», ki jo izdaja UTET. V zbirki je zajeto obdobje 35 stoletij od stare Grčije do italijanskega ottocenta. Zbirko urejuje Mario Attilio Levi, sodelujejo pa Antonio Viscardi, Carla Guido Mor. Francesco Cognasso, Gian Luigi Barni, Ottavio Barič, Franco Valsecchi. O pomembnosti zbirke bosta govorila prof. Massimo Pallottino, ravnatelj Inštituta za etruščanske raziskave, ter ing. Gin o Mart inoli.
Noče velike dediščine
pisateljice Grace Metalious
LACONIA (Nem Hampshire). 2. — Angleški časnikar John Rees je sporočil svojo odločitev, da ne sprejme imetja, Ki mu ga je v oporoki zapustila pisateljica Grace Metalious, avtorica «Greš-nikov iz Peyton Placea«. Večer pred smrtjo je v bolnišnici pisateljica sestavila oporoko in zapustila vse svoje imetje (cen!e-no na 250.000 do enega milijona dolarjev) Reesu. Oporoka ni določala niti najmanjše zapuščine trem otrokom. Včeraj zvečer pa je Rees telefoniral svojemu pravnemu zastopniku ter mu sporočil sklep, da ne sprejme zapuščine. • * *
RIM, 1. — Pri vlomu v »*’-i antikvarjat v Rimu na Ul. Babui-no so tatovi odnesli nekaj slik. Kot kaže, imajo ti tatovi posebno nagnjenje za dela, ki so jih naslikali De Chirico, Carra, O-miccioli — ukradli so po eno sliko teh treh ter še tri druge slike. * • •
RIM, 2. — Zaključilo ze je zborovanje «Film in govorica». Govorili so Adriano Apra, Marco Delta Lena, Ettore Zoccaro, Roberto Alemanno. Zborovanje je zaključil režiser Vittorio De Seta.
• • *
Tržačanka Fulvia Franco bo spet igrala. Dobila je večjo vlogo v filmu «Q»rste pazze, pazze, pazze donne«, ki pa je te dni začel snemati Marino Girolami.
• * *
Cenzura v Manili na Filipinih ni dovolila predvajanja italijanskega filma eSvet ponoči«, ki ie bil določen za itteden italijanskega filma«, češ da je preveč razuzdan.
«Bilci» hoče omiliti negativno sodbo o italijanskem turizmu
BONN, 2. — Zelo razširjen list. «Bild* dopolnjuje trditev EN1T «Bild», ki je pred dnevi začel z objavo številnih pisem, ki hva-kampanjo, ki naj bi nemške turi- lijo italijanski čut gostoljubnosti
ste odvrnila od Italije, ter je pri tem med drugim zatrjeval, da se turisti vedno manj usmerjajo v Italijo, je danes objavil članek z naslovom »Italija je še vedno dežela turizma*. Po prvih dveh nadaljevanjih ankete, ki jo je napravil list, je delegacija EN1T v Nemčiji, ki ima sedež v Duessel-dorfu poslala listu »Bild* pismo, v katerem zatrjuje glede cen, da se letos kljub povečanim splošnim stroškom, v italijanskih hotelih in pensionih ne bo plačevalo več kot v Španiji in Jugoslaviji. Pismo nadalje označuje kot nepravične kritike glede hrupa v italijanskih letoviščih; pismo pripominja, da je treba pripisati prav željam, ki so jih ponovno izrekli nemški turisti, ki pridejo v Italijo in se hočejo zabavati, če so številčno narasli plesni lokali in če orkestri igrajo pozno v noč.
ter nasploh poudarjajo prednosti organizacije italijanskega turizma. V prejšnjih člankih so bile v objavljenih pismih skoraj same negativne sodbe in redakcija je obljubila, da bo objavila še druga pisma turistov, ki niso bili zad> voljni v Italiji. Tudi v današnji številki ne manjica negativnih glasov, toda list - najbrž na kak namig z visokega mesta — Jih skuša postaviti v ozaaje.
TARANTO, 2. — Iz Splita le prispel v Taranto jugoslovanski 7000-tonski plavajoči dok, ki so ga privlekli trije vlačilci. Dok je 125 metrov dolg in širok 35 m ter je last podjetja za popravila »Trogir* v Splitu. Na poti iz Splita se je ustavil samo v Brindisiju, kjer so se vlačilci oskrbeli z gorivom. V Tarantu bodo opravili neka popravila na doku.
3. marca 1964
Po razgovoru Maocetunga s francoskimi parlamentarci
ZASKRBLJUJOČE IN NEVARNE TEORIJE PREDSEDNIKA KITAJSKE KP
Tako imenovana «druga medcona» ali «tretji svet»9 oziroma s kom in proti komu - Enotna fronta med Francijo, V. Britanijo, Nemčijo, Italijo, Japonsko in Kitajsko - Krilatica o «papirnatem zmaju» razširjena na sovjetsko vodstvo
Med dogodke, ki so v največji meri pritegnili pozornost mednarodne javnosti in političnih opazovalcev, sodi nadvomno razgovor predsednika Maocetunga s francosko parlamentarno delegacijo. Nedavna objava posameznosti iz tega razgovora v svetovnem tisku, kakor tudi dejstvo, da doslej glede na objavljene verzije ni prišlo na kitajski strani do nobene negativne reakcije, predstavljata v Pekingu redko in svojevrstno zanimivost, ki je potisnila v senco vse ostale politične dogodke.
Resnici na ljubo pa je potrebno ugotoviti da so nekateri o-snovni elementi razgovora bili določenemu delu političnih opazovalcev znani znatno prej, kot je o njih začel pisati svetovni tisk. Toda, v kolikor niso francoski Parlamentarci, dokler so se nahajali na Kitajskem, ničesar hoteli povedat o razgovorih za potrebe tiska, so tudi mnenja in kcnmentarji o tem, kar je bil Predsednik Maocetung francoski delegaciji rekel, vse do pred nedavnim ostali le v mejah nekakšnega internega razpravljanja.
Zdaj pa so parlamentarci sami objavili nekatere nadrobnosti iz svojega srečanja s predsednikom Maocetungom, tako da je na o-snovi teh nadrobnosti, kot tudi na osnovi nekaterih prej dostop-nin informacij v Pekingu, vendarle moč sestaviti jasnejšo sliko o tem, kakšni so najnovejši pogledi predsednika CK KP Kitajske na nekatera temeljna vprašanja mednarodnega razvoja.
imo od bistvenih komponent v teh pogledih predstavlja teorija 0' tazo imenovani «drugi medcom« ati «tretjem svetu«, kot so te ideje bile imenovane v zadnjih poročilih o razgovoru predsednika Maocetunga s francoskimi parlamentarci. Po pojasnilih, ki jih v-ebujejo ta poročila, bi ta najnovejša zamisel predsednika Mao-eetunga o ustanovitvi nove svetovne skupine imela v skupni fronti zbrati Francijo, Britanijo, Nemčijo. Kalijo, Japonsko in Kitajsko V pekinški interpretaciji te zamisli je bilo govora tudi o ostvaritvi osnovnega ogrodja te nove skupine, katerega glavne oporne točke bi predstavljali Pa-r.z, London, Tokio in Peking. Po tem, kot je ta zamisel nadalje razvita, pa London še nima vseh kvalifikacij za enakopravno ude-lc^bo v omenjeni skupini, vendar Ko se bo nekega dne tudi Velka Britanija osvobodila ameriškega vpliva, kot je to že storila t-ancija, potem bi ta «tretji svet« s polno učinkovitostjo mogel odigrati svojo vlogo protiuteži med ooema največjima svetovnima si-Mma. Kitajska je, z drugimi be-s-dami in Drez slehernega pridržka, preko svoje najvišje politične osebnost: izrazila pripravljenost, da se skupno z ostalimi vodilnimi kapitalističnimi deželami ooenem in v enaki meri postavi Po robu tako ameriškemu imperializmu kot državnemu in partije s emu vodstvu SZ. In, kakor je težko verjeti, da se predsednik UK KP IC.tajske s takšnimi idejami obrača na predstavnike kapitalističnega sveta, pa doslej znana dejstva jasno govore v prid Polne verodostojnosti omenjene
verzije.
Nekako prav v času, ko je francoska parlamentarna delegacija dopotovala v Peking, je ta zami-Sel bila javno objavljena v glavnem partijskem organu «Zenmin-2;bao». Ob tej priliki je to glasilo tudi Hrvič nastopilo s for-ntuio tako imenovane «druge naedcone«, oziroma s tezo, da se vse kapitalist.čne dežele Evrope, dela Amerike in Oceanije lahko združijo v enotni protiimpe-rialističu fronti. Časopis je ob tej priložnost, celo imenoval nekatere vodilne državnike zahodnih dežel, kot so de Gaulle, Hotne, kancler Erhard, nekateri Predstavniki Japonske, pa jih o-2načil kot osebnosti in sile, ki je nanje v borbi proti ameriške-ntu imperializmu treba računati kot zaveznike.
Iz te široke fronte so izključeni s°vjetski voditelji, ki jih je,, nasprotno na osnovi najnovejše kitajske razporeditve sveta treba dvrstiti v isto kategorijo kot a-nteriške imperialiste. Tako se je “tretji svet«, oziromB »druga med-cona« kvalificirala v enaki meri za protiam.-riško kot protisovjet-s o skupino.
Drugo bistveno značilnost v Vseh zadnjih nastopih predsednika Maocetunga, pa predstavlja n.iegov ostri nastop proti sovjetskemu partijskemu in državnemu vodstvu, Objavljena tuja poro-Mia zatrjujejo, da je predsednik
to pot svojo teorijo o ((papirnatem zmaju« razširili tudi na sovjetsko vodstvo in posebno na Hruščova, vtem ko je na osnovi pekinških virov Maocetung šel še dalje, ker je baje ob tej priložnosti omenil tudi nujnost,' da se to ((papirnato strašilo« odstrani Tudi to stališče predsednika CK Kp Kitajske se zdi skoraj neverjetno, vendar je zanj moč prav tako najti potrdilo v kitajskem tisku. Se pred razgovorom predsednika Maocetunga s francoskimi parlamentarci, je partijsko glasilo «2enminžibao», namreč, objavilo članek, kjer je v sovjetskem vodstvu na čelu s Hruščo-vom bilo govora kot o ((papirnatem zmaju«. To je sicer bilo tedaj povzeto iz albanskega par-
tijskega glasila, kar pa ničesar ne menja na stvari.
Ta dva temeljna elementa — namreč teza o tretjem svetu in pa dokazovanje zahodnim predstavnikom glede «papirnate vrednosti« sovjetskega vodstva in sistema — ostajata še naprej v središču zanimanja pekinških opazovalcev, ,n to posebno v povezavi z verodostojnostjo objavljenih verzij glede razgovorov predsednika Maocetunga s člani francoske parlamentarne delegacije. V kolikor nadalje s kitajske strani ne bo prišlo kako morebitno pojasnilo a.i demanti, pa se bo postavilo vprašanje, kakšen bo pravzaprav osnovni cilj tega tako imenovanega ((tretjega sveta«.
ATOMSKA ENERGIJA V MIROLJUBNE NAMENE
Električna energija na vesoljskih ladjah iz «mikroreaktorja»
Dosedanji ameriški uspehi - Nažrti treh večjih «mikroreaktorjov»
Nigerijec Iman Bakre je star 120 let. 20 žena, kolikor jih je štel njegov harem mu je povilo 100 otrok. Ti pa so imeli 250 otrok, tako da ima Iman 250 vnukov. Na sliki častitljivi starec z najmlajšim vnukom
ZARES NEVSAKDANJI PRIMER IN HKRATI VELIK USPEH
Na ljubljanski kirurški kliniki rešili m	že zmrzlega človeka
Dragoceni predmeti odkriti v Pragi
PRAGA, 2. — Med restavracijskimi deli «Italijanskega doma» v Pragi so odkrili nekaj dragocenih cerkvenih oblačil, ke-likov in baročnih lesenih kipov. Po mnenju strokovnjakov gre za predmete pomembne umetniške in zgodovinske vrednosti. Gre za nekaj kelihov, okrašenih z dragocenimi kamni, za čudovito okrašene in izvezene duhovniške obleke, let izhajajo iz 17-stoletja, in še druge tovrstne predmete.
Predmete, od katerih imajo nekateri še datum, kdaj so bili podarjeni, So našit V neki napol skriti niši in so pripadali cerkvici, ki se nahaja sredi parka, ki obdaja palačo. Palačo je leta 1611 zgradila italijanska kongregacija v Pragi, po prvi svetovni vojni in sicer potem, ko je bila ustanovljena Češkoslovaška republika. pa je bila preaaaptira-na v «Italijanski dom».
Vse te dragocene predmete so seduj zbrali in jih prenesli na sedeč italijanskega veleposlaništva v Pragi, kjer jih bodo začasno hranili, nakar jih bodo prenesli spet v kapelo •Italijanskega doma*, čim bodo restavracijska dela v njem dokončana.
Na napol odprti kašči najden moški s komaj 25 stop. C. Kopanje v vroči vodi, umetno dihanje, transfuzija itd. Normalna temperatura, prvi znaki življenja in rešitev
Decembra lani so v okolici Ljubljane našli 60-letnega človeka, čigar temperatura je padla na 25 stopinj C, srce pa mu je bilo komaj 30-krat na minuto. Ko so ga prepeljali na kirurško kliniko, so mu nudili pomoč po najnovejših metodah in ga rešili. Prof. dr. Janez Milčinski je o tem primeru povedal tole;
Povsem spremeniti doktrino o nekem medicinskem vprašanju in to na naglo, kar čez noč, ni lahko. To je posebno težko doseči pri prvi pomoči, kjer reševalec — laik pogosto s težavo pride do nekega znanja in se ga nato krčevito drži. Ker nima potrebnih pogojev, da bi svoje znanje kritično ocenjeval, ga sprejema kot dogmo. Toda kako naglo lahko pride do trenutka, ko je treba dogmo ovreči in jo zamenjati z novimi spoznanji!
To se je v zadnjih letih zgodilo na področju umetnega dihanja, na področju ravnanja z opeklinami, v načinu reševanja zaradi zastrupitev, pa tudi pri nudenju pomoči pri okvarah zaradi nizke temperature, zaradi zmrznjenja.
Se pred kakimi desetimi leti
smo reševalce učili, da je treba zmrzle ieševati v zmerno toplih prostorih z odejami in termofori. Nadalje smo učili, da pri 26 do 28 stopinjah C notranje temperature praktično že ni več pomoči.
In čeprav je kirurgija v tem času s pomočjo umetnega ohlajevanja hrabro zniževala pacientu temperaturo, za določene operacije celo pod 20 stopinj C in pri tem dosegla fantastično mejo 9 stopinj C, so si njene izkušnje v tehniki prve pomoči razmeroma pozno, priborile’ mestOi ki ga zaslužilo.
Odločilna ugotovitev pri tem je naslednja: v pogojih, ko človekov termoregulacijski mehanizem odpove ali zaradi prevelike in prenagle izgube toplote, n.pr. v hladni vodi, ali zaradi zmanjšane obrambne sposobhosti zaradi neke bolezni, izčrpanosti, stanja pijanosti ali v hladnem am-bientu, telesna temperatura začenja upadati. Do približno 35 stopinj C se ohlajanje vrši počasi, nato pa temperatura naglo pada. Toda to ohlajanje se ne razvija enakomerno v vseh delih organizma, pač pa znatno hitreje na površini kot pa v notranjih organih. Da bi nazorneje prikazali ta proces, bomo uporabili primerjavo med lupino in jedrom.
Lupino bi predstavljali okostje, mišice in koža trupa ter udov, jedro pa notranji organi. Mogli bi reči, da človeški organizem pri kritičnem ohlajevanju žrtvuje lupino, da bi čim dalje ohranil pri življenju jedro. Ohlajevanje lupine ne predstavlja posebne neposredne nevarnosti za življenje, dokler se temperatura jedra vrti okoli 28 stopinj C ali pri višji temperaturi. Toda ta obrambni mehanizem človeškega in tudi živalskega organizma se uspava In očlpove, Če lupino postopoma segrevamo. Temperatura lupine se začenja izenačevati s temperaturo jedra, pri čemer se v precejšnji meri ohladi jedro. Ce temperatura jedra pade pod kritično mejo, ohladitev pomeni smrt. Ta ugotovitev je nakazala pot za reševanje zmrzlih oseb. Po uvodnih poskusih na živalih so Kilijan Judmaier ter še nekateri drugi že : leta 1951 in 1952 priporočali naglo in močno ogrevanje kot ukrep, ki naj prepreči usodno ohladitev jedra. Razume se, da je za resnično u-čihkovito ogrevanje edini način, kopanje v vroči vodi od 40 stopinj C Dovajanje toplote s pomočjo odeje, termoforov in podobnih sredstev je tako neznatno, d« kvečjemu pospeši reakcijo, katere se najbolj bojimo.
Po več kot petih letih, odkar so zdravniki slovenske planinske
; ■ ........... ....................... reševalne službe, med katerimi
Prvo sonce — prve sence	(Foto M. Magajna) tudi več kirurgov z ljubljanske
.........minulim,mn................................................................
STRELEC (od 22,11. do »0.12.1 Skušajte na svojem delovnem pod' ročju ustvariti kar najugodnejše pogoje za neko zdravo tekmovanje. Pred seboj imate več važnih vprašanj, vendar se kljub temu prej odpočijte,
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spoprimite se s svojo malodušnostjo, če vam je kaj do lastnega napredka. Lotite se takoj nekega družinskega vprašanja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) godne možnosti za umetnike, mani za trgovce in pridobitnike. Ce hočete utrditi neko prijateljstvo, bodite bolj ljubeznivi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ob po manjkanju materialnih možnosti, vam bo v oporo vaša domiselnost. Za to, da bo uničeno neko čustvo, bo krivda predvsem na vaši strani.
kirurške klinike, izdali navodila za reševanje zmrzlih oseb, je bilo prvič možno, da se ti ukrepi tudi v praksi preizkusijo.
Sredi decembra, v dneh ostrega mraza s temperaturo od 10 in še več stopinj pod ničlo, so našli na na pol odprti kašči 60-letnega moškega v nezavestnem stanju, ki je kazal znake umiranja. Prenesli so ga na kliniko, kjer so ugotovili, da mu srce še bije, toda s komaj 30 pulzi na minuto. Njegova temperatura je znašala 25 stopinj, v času priprav za ogrevanje pa je padla na 24 stopinj. Koža na Obrazu ln na trupu je bila hladna, na rokah In nogah pa ledena. Dešna noga je bila očitno močno zrmz-njena, brez vsakih znakov cirkulacije krvi.
Morda ni nepomembna okoliščina, da je bil tega dne dežurni kirurg — dolgoletni planinski reševalec, ki se je podrobno spoznal na teorijo zdravljenja in reševanja in navajen na nagle in odgovorne odločitve, kajti gotovo je, da se pri vsakem zdravniku pojavljajo dvomi in strah, če mora brez lastnih izkušenj in spoznanj potapljati v vročo vodo ohlajenega pacienta, čigar bitje srca je vedno bolj šibko, dihanje pa počasno in komaj opazno. Ali je to pravilno? Ali je zanj najboljše? Ali bo srce to obremenitev vzdržalo?
Naslednje tri ali štiri ure so predstavljale dramatično borbo za pozicije temperature, za krepitev srca, za normaliziranje dihanja. V do skrajnosti neprimernih pogojih tesne kopalnice je pacient dobival transfuzijo, kisik, umetno dihanje in to ves čas do vratu potopljen v vročo vodo. Pri tem pa je bilo treba varovati zmrzle ndge in roke pred toplo vodo In jih hladiti.
OVEN (od 21. 3. do 20.4.) Obdajte se s strokovnjaki, ki vara bodo odprli nova pota. Zadoščenje za vse, ki ljubijo presenetljive do-
g°BIkK (od 21.4. do 20.5.) Uporabite kar najbolje možnosti, ki se vam nudijo. Ugodno vzdušje za nadaljnji razvoj nekega custvene-
BaDVPOJCKt-(od 21.5. do 21.6, Glede predloga, ki ga imate v mislih, ne bo koristno, da ga iznesete, preden povsem ne dozori. Naj
vnm bo ori srcu tudi sreča drugih RAK (od 22.6. do 22.7.) V krat-kem boste prepričljivo dokazali svoje sposobnosti. Neiskreni nastopi vam ne bodo zagotovili sim-
PaLEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte v svojih sodelavcih zbuditi zam manje za neki skupni jpodvig. Žele
ugodne perspektive za vašo srečo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z UBpelim finančnim ukrepom boste nadoknadili vse. kar ste bili prej izgubili. Ognite se temu, da bi važen korak storili pod vplivom trenutnih čustev.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne bojte se pogumno povedati te ga, kar zavira ugoden razvoj podjetja. V čustvenem pogledu boste imeli bolj malo zadoščenja.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ce imate še kaj avtoritete, jo uporabite v primernem trenutku Spremenite čimprej svoje čustvene namene.
kot to narekujejo izkušnje. Po mnenju, ki prevladuje, more naglo segrevanje zmrzlih udov privesti tudi do nujne amputacije.
Po nekaj minutah, ki jih je pacient prebil v kadi, je temperatura prenehala upadati in se nato začela dvigati, stopinjo za stopinjo. Sledili so obrambni gi bi rok in prstov, pomeni vračanje k zavesti.
Po približno štirih urah je pacient imel že normalno temperaturo. Prenesli so ga v posteljo in ga toplo zavili. Odgovarjal je že na vprašanja, ni se pa spominjal, kaj se je bilo z njim zgodilo. Naslednjega dne se je že zanimal za hrano. Res, pozneje je prišlo do zapletljajev in težav, toda neposredna nevarnost za Življenje bila mimo.
Pacient še vedno leži na kliniki. Zmrzlo nogo so mu morali odtezati pod kolenom. Dragih posledic pži ni blld,	*
možganskih okvar, ki- so graglle prvi dan.	V*
Na kirurškem oddelku ni redek primer, da za nekega pacienta smejo reči, da je bil na pragu smrti. Mnogi celo tudi v hujših razmerah kot je bil naš zmrzli pacient. Toda tudi ta nam je zelo pri srcu. On je živa priča, da se more tudi sr enostavnimi sredstvi pomagati tudi tam, kjer smo še Dred nekaj leti bili brez moči. To je živa pobuda tisočim reševalcem, je primer kako nal. se sami zhaideio. ko bi nekoč bili v podobnih razmerah.
Ta pacient kirurške klinike v Ljubliani ni rekorder. Rekord nosi že dvanajst let neka ameriška črnka, ki so jo rešili pri rektalni temperaturi 18 stopinj C, na drugem- mestu pa je novorojenček. star štiri tedne, s temperaturo 18 Stopinj C.
Vsi ti primeri nakazujejo, da se ne smemo ustaviti pri »po pravilu ni več pomoči«, pač pa je treba poskušati z reševanjem vsakikrat ko obstaja tudi najmanjše upanje. Vedno je treba imeti na umu načelo, ki velja za vse postopke oživljan a: »Bolje je stokrat poskušati brez uspeha, kot izgubiti eno samo priložnost za rešitev človeškega življenja.«
Prof. dr. JANEZ MILČINSKI
Do pred nedavnim še je za delovanje merilnih inštrumentov, in radiotelevizijskih naprav na satelitih in vesoljskih ladjah uporabljala električna energija iz ba. terij, vgrajenih v satelite, odnosno kozmične sonde, ali pa energija, ki so jo proizvajale sončne celice. Potrebna sila teh energetskih sistemov je znašala npr. pri ameriških satelitih vrste «Ex-plorer« «Transit» in »Tiros« -i-pod 100 W. Ameriška kozmična sonda »Mariner II«. ki je v decembru 1962 letela mimo Venere, je bila opremljena s sistemom sončnih celic s skupno maso okoli 34 kg in s površino z vgrajenimi celicami od 2,8 kv. m.
Električna sila te naprave je znašala okoli 150 W. Pri poletih ameriških astronavtov v vesoljskih ladjah «Mercury» okoli Zem. lje je energetski sistem obstajal iz šestih baterij s skupno maso okoli 77 kg, kar je približno toliko kot znaša teža enega a-stronavta. Povprečna električna energija pa je znašala 300 W, v primerih posebne »ujnosti pa se je mogla povečati tudi do 700 W.
Za ameriške vesoljske ladje vrste »Gemmi« z dvema članoma posadke pa je v načrtu izvor električne energije z zmogljivostjo do 50Q W, dočim se za vesoljske ladje vrste »Apolon« s tremi člani posadke pripravlja energetski sistem z zmogljivostjo 1,4 do 2,4 kW. Za dolge vesoljske polete, za katere se potrebna elek trična sila vrti v' mejah med 500 W in enim kW, izvori električne energije po načelu sončnih celic ne pridejo več v poštev, ker bi to terjalo velike površine z. vgrajenimi celicami, pri čemer ri te celice morale biti stalno u-smerjene proti Soncu.
Uporaba radioizotopov v te namene prav tako ni primerna zaradi izredno velikih stroškov, ki bi jih terjala proizvodnja tako močne električne sile. Za silo med 1 kW in 40 kW so mali jedrski reaktorji in dinamični sistemi po načelu sončne energije enako pri-kladni. Toda nad to mejo sončne celice ne prihajajo več v poštev, kajti vgraditev velikih površin s celicami predstavlja- težak problem, razen tega se s tem poveča nevarnost pred udarci meteoritov.
To je bil glavni vzrok, zakaj je ameriška uprava za aeronavtiko in vesolje (NASA) že leta 1956 začela proučevati in razvijati kompaktno, lahko in dolgotrajno jedrsko napravo za opremo satelitov in vesoljskih ladij in to na čelu jedrskega reaktorja, ki je dobil ime «SNAP» (Sistems For Nuclear Auxiliary Power).
Nedavno je bila objavljena vest o uspešni izstrelitvi nekega ameriškega satelita, ki ima vgrajen majhen jedrski reaktor s silo okoli 25 W in ki bo najmanj pet let poganjal merilne instrumente za registriranje najrazličnejših po. datkov ter tudi naprave za pošiljanje teh podatkov na Zemijo.
NASA je razvoj takšnih jedrsko energetskih sistemov poverila ?-meriški družbi «Atomies International«. ki pripada znanemu koncernu «North American Aviation Inc«. Glavna naloga je v tem, da se čim prej izdelajo takšni sistemi, ki bi se dali vgraditi v kozmične sonde, pozneje pa tudi v vesoljske ladje «Apolon» za pole-
te okoli Lune, morda pa tudi za pristanek na Lunii bar bi se moralo, po ameriškem načrtu, uresničiti že do konca tega desetletja.
Lansko leto je bil v Denveru (ZDA) simpozij ameriškega a-stro-navtskega združenja, na katerem so bili prikazani nekateri rezultati o raziskovanjih na tem področju. Baje se kot del načrta, ki spada v program za raziskovanje Lune, sedaj preizkušajo trije tipi pedrskih reaktorjev E5NAP. Dva tipa sta namenjena satelitom in kozmičnim sondam, eden pa za proizvodnjo električne energije za potrebe ameriškega oporišča na Luni.
Najmanjši tip «SNAP 10 A« je dejansko miniaturni jedrski izvor toplotne energije, ki more skozi leto dni neprestano proizvajati električne energije s silo' okoli 5C0 W. Kot »proizvodni fluid* služi zmes natrija in kalija (Na-K 78). Posoda reaktorja je izdelana iz posebnega jekla, njen premer znaša 30 cm, v dolžino pa meri 41 cm.
Kot fiksijska snov je predvideno jedrsko gorivo na temelju uran-circonhidrid 37. Vlogo reflektorja igra obloga iz berilija, za upravljanje delovanja reflektorja pa služijo štiri pomožne plošče prav tako iz berilija Skupna masa ali teža takšne naprave znaša okoli 397 kg. dolga pa je 3,3 m.
Večji tip «SNAP 2» je predviden za proizvodnjo električne e-nergije 3 kW. Doslej največji a-menški načrt majhnega reaktom za navedene namene pa Do imel silo kakih 35 kW. Je to «SNAP 8». ki je predviden tudi za proizvodnjo' električne energije na površini Lune, torej za ameriško oporišče na Luni, ker bi zaradi štirinajstdnevnega trajanja Lunine no. či bilo oskrbovanje energije preko sončnih baterij bilo povezano z zelo velikimi težavami.
Dr. D. BEZJANEC («Sience et vle» Pariz)
Radio Trst A
11.45 Ital. akvarel; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel p.v. Franca Russa; 17.20 Lahka glasba; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.15 Umetnost in književnost; 18.30 Sodobna ital. glasba; 18.50 Orkester Jacques Hellian; 19.15 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.30 Stare melodije v novi izvedbi; 21.00 Pregled ital. dramatike: 21.50 Slov. in jug. solisti; 22.40 Plesna glasba.
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Kot juke box; 13.40 N. Per-no in E. Benedetti; «La valigia delle Indie«; 13.55 Pianist G. Sa-fred.
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Za delovne kolektive; 9.30 Orkestralne melodije; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Glasbeni mozaik; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Slovenski oktet; 14.00 Popularne melodije; 14.30 Zabav ne popevke; 15.30 Komorno popoldne; 16.15 Glasbeni paberki; 16.45 Popoldanski zmenek; 17.00 Operna glasba' 17.40 Glasbene sanie: 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Piero Focaccia; 19.30 Prenos RL; 22.15 Operetne melodije; 22.40 Blaž Arnič; 28.00 Prenoa RL.
TOREK. 3. MARCA 1964
lf«Lai.fjai a»>aMu«	8.35 Nekaj domačih; 8.55 Radij-
Nacionaim program	ska šola; 9 25 Tak0 pojo v Mo.
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.25 skvi; 10.15 Plesne miniature; 10.40 Jutranji pozdrav; 8.50 Strani iz Iz opere Nikola Šubic Zrimški: albuma: 9.15 Pesmi; 10.30 Sola; 11.00 Pozor, nimaš piednosti!;
11.00	Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 1.45 Iz Gounodovih del; 14.55 Vreme na ital. morjih: 15.15 Likovne umetnosti; 16.00 Program za najmlalše: 16.45 Komorna glasba: 17.25 Simf. koncert; 1910 Oddaja za delavce; 20.25 Rossini: Pepelka; 22.30 Plesna glasba.
//. program
7.35 Jutranja glasba: 9.00 Ital. pentagram: 9.15 Ritmi; 9.35 Glasbeno popotovanje; 10.35 Nove ital. pesmi: 11.00 Vesela glasba:
14.00	Pevci; 15.15 Izbrani motivi:
15.35	Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija- 16.35 Kolesarske dirke po Sardiniji; 16.50 Ital. narodne pesmi: 17.00 Filmske novosti;
17.35	Mala enciklopedija: 17.45 Vaš juke box; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Veliki vs'*'-!: 21.10 Jazz.
III. program
18.30 Ruska kultura: 18.45 Ci-marosa-Malipiero: 19.15 Tuji periodični tisk: 20.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revi); 20.40 Schubertove skladbe; 21 20 Tele-mann, Mozart, Bach; 22.15 Izak Babel: Ljudje iz Odese; 22.45 Solisti in zhor zagrebške RTV.
Slovenija
8.06 Vrtiljak zabavnih zvokov;
12.05	Zabavna glasba; 12,15 Vrabl: Razkuževanje semen; 12.25 Domače pesmi- 13.3o Med suitami:
14.05	Radijska šola: 14.35 Skladbe
Antona Lajovica; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 V torek na svirfeme: 16.00 Vsak dan za vas: 17 05 Koncert; 18.00 Aktualnosti: 18.10 Indonezijska zabavna glashR; 18^20-Plesni orkester RTV; 18.45 Na mednarodnih križpotnh; 19 05 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert mariborskega komornega zbora; 20.20 Radijska igra; 21.18 Trije hrvatski glasbeni avtorji; 22.10 Glasbena medigra:	22 15
Zabavni ansambli; 2305 Za vsakogar nekRi.
Ital. televizija
Od 8.30 do 14.10 Sola: 17.30 Program za najmlaiše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19 00 Dnevnik: 19.15 Umetnost; 20 15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film »F.doardo mio figlio«; 22.45 Četrt ure z Bru nom Martinom; 23 00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00 Dnevnik: 21.15 O Argentini; 22.05 Orazio Fiume: »II tam buro di panno«, ob koncu Športne vesti.
Jug. televizija
NI SPOREDA.
Protislovje naše dobe
Znanost se utaplja v znanosti
V eni svojih zadnjih publikacij UNESCO cbjavlja zanimiv članek o enem izmed protislovnih, vendar zanimivih pojavov naše dobe in sicer o tem, da sodobni znanstveniki razpolagajo s preooi-lico podatkov in to s tolikšno količino podatkov, da niso več sposobni jih spremljati, osvajati, »aj šele da bi te znanstvene podatke uporabljali v svojem vsakdanjem znanstvenem delu. Problem ul nov in v znanstveni javnosti se že zdavnaj računa, da samo elektronski stroji za obdelavo in sistematizacijo podatkov morejo re. siti znanstvenike m raziskovalce iz slepe ulice, v kateri se bodo v kratkem znašli.
Nekateri podatki v članku, ki ga je obj ivila publikacija UNESCU, se dovolj jasno in nazorno prikazuje resnost problema, la obstaja v sledečem;
Splošna ugotovitev npr. ta, da se celotna količina človeškega znanja v naši dobi vsakih deset let podvoji, pri čemer količina znanstvenih podatkov raste še i večjo naglico
Samo na področju fizike in biologije izhaja danes 7U.000 listov m revij, ki redno izhajajo vsak mesec, tako da gora novih podatkov in informacij u teh znanstvenih področij raste fizično ta 50(j m na mesec.
Stroški raziskovalne dejavnosti glede posameznega problema so pogosto manjši kot so stroški iskanja in brskanja po ogromni masi, po veliki, gon podatkov, da bi se pravočasno izločili že doseženi rezultati.
Po izjavi dr. Freda R. Caglea, koordinatorja znanstveno raziskovalnega dem na vseučilišču Tula-ne (Nevv Orleans), Ki je proučeval tak problem za potrebe ameriškega -nštituta bioloških znanosti, je treba rešitev iz tega prL ča-:ovati v novih dosežkih, v ustanovitvi in izdelavi ((elektronskih arhivov« m bibliotek, toda ne bibliotek, polnih knjig, pat pa bibliotek mikrofilmov V tem pr«-me:u bi specializiram informacijski centri za posamezna področja znanosti dobivali poročna neposredno od znanstvenikov, hkrati pa bi ta središča dajala znanstvenikom na razpolago zbirke čUnkov, kratke vsebine študij, poročila in podatke same. Znanstveniki vseh držav bi dobivali na mikrofilmih Informacije o problema, ki jih zanima. N« osnovi sedanjega stanja elektronske obdelave podatkov in arhiva z mikrofilmi pa se more m-šitev pričakovati šele tam nekje do leta 1976,
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.4, naijnlžja 4.9, o-b 19. uri 8.4; vlage 68 odst., zračni tlak 1021.1, stalen, veter 2 km jugozahodnik, nebo jasno, morje mirno, tempera-tura morja 7.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 3. marca
Milena
Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 17.54. Dolžina dneva 11.13. Luna vzide ob 23.12 in za one ob 9.10 Jutri, SREDA, 4. marca Kazimir
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Sredi prihodnjega meseca odgovor o gradnji naftovoda Trst-Dunaj
Resolucija strank levega centra za sedež bodoče deželne uprave - Težave pri vzdrževanju mestne čistoče - Proslava 20-letnice odporniškega gibanja
Na sinočnji seji tržaškega občin-fjcega sveta je župan dr. Franzil odgovoril na vprašanje, ki sta mu ga postavila na prejšnji seji liberalca Trauner in Morpurgo glede vprašanja gradnje naftovoda Trst-Dunaj, odnosno Trst-Dunaj z odcepom na Bavarsko. Svetovalca sta menila, da so pravkar nastale nekatere težave glede tega naftovoda, zaradi konkurenčnih ponudb Francije in Jugoslavije. Župan je orisal celotni dosedanji potek razgovorov občinske uprave s pristojnimi organi glede gradnje omenjenega naftovoda iz Trsta proti srednji Evropi. Poudaril je, da je družba ENI najprej proučila načrte za gradnjo naftovoda Trst-Dunaj, nato pa so se v zadevo vmešale tudi nekatere mednarodne zasebne petrolejske družbe, ki so prišle na dan z načrtom za gradnjo naftovoda iz Trsta proti Dunaju in proti Bavarski. Ob tej priložnosti so se pojavili razni predlogi, kje naj bi zgradili od-, premne naprave, kot na primer v Marseillu, v Benetkah, v Trstu in celo v Kopru.
Občinska uprava, je dejal župan, je vložila svoje napore, da bi izbrali tržaško področje. V ta namen so bili občinski predstavniki nedavno v Rimu, kjer so se sestali z ministrom za industrijo Me-dicijem, in ga zaprosili za posredovanje, da bi izhodiščne naprave za naftovod zgradili v Trstu. Minister se je za stvar zanimal, hkrati pa je sporočil tržaškim predstavnikom, da je že pooblastil generalnega ravnatelja ministrstva, naj osebno spremlja to vprašanje in naj pripravi vse potrebno za sklenitev zadevnih dogovorov. Ali bodo odpremne naprave naftovoda zgrajene v miljski, tržaški ali kaki drugi občini tržaškega področja ni važno, je dejal župan. Važno je, da se naftovod začenja v tržaški pokrajini.
Sicer pa je to vprašanje mednarodnega značaja, je poudaril župan. Zato so v Rimu zagotovili, da bodo sporočili dokončne sklepe najkasneje v poldrugem mesecu.
Drugo važno vprašanje, ki je bilo načeto na sinočnji seji, je vprašanje sedeža bodoče deželne uprave. V ta namen so načelniki svetovalskih skupin levega centra Stopper (KD), Dulci (PSDI), Seni-gaglia (PSI) .n Cumbat (PRI) predložili resolucijo, v kateri je rečeno, da bodo 10. maja deželne volitve, s katerimi bo dokončno uresničena avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina. Upoštevajoč dejstvo, pravi resolucija, da je parlament izbral Trst za glavno mesto dežele, s čimer je bila mestu priznana gospodarska, politična in upravna važnost; upoštevajoč tudi dejstvo, da ima Trst kot glavno mesto dolžnost, da nudi bodočemu deželnemu svetu in deželnemu odboru ugleden in funkcionalen sedež, da bo lahko deželna uprava od svojega nastanka našla v našem mestu vse možnosti za izvrševanje svojih nalog; poziva občinski svet vlado, naj v najkrajšem času poskrbi za zadevo. V ta namen predlaga občinski svet palačo v Ulici del Teatro Romano* kjer je bila nastanjena bivša ZVU, kot najbolj primerno za sedež deželne uprave, hkrati pa pooblašča župana, naj takoj posreduje na pristojnih mestih, da bo ta zahteva v najkrajšem času sprejeta.
Resolucija je zelo jasna in je iz nje tudi razvidno, da so se štiri stranke levega centra, ki bodo tudi v deželni upravi imele večino, odločno zavzele, da dobi bodoča deželna uprava že od svojih prvih nog ustrezen sedež, kot je prav stavba, kjer je sedaj nastanjena kvestura,
Odbornik za industrijska podjetja dr. Verza pa je odgovoril liberalcu Traunerju na njegovo vprašanje glede mestne čistoče. Odbornik je priznal, da postaja mesto Trst vedno bolj umazano, toda krivda za to ni samo v pomanjkanju zadostnega števila pometačev, ampak v dobršni meri tudi na samih prebivalcih, ki vedno manj pazijo na čistočo svojega mesta, Nato je dr. Verza podal nekaj podatkov o številu zaposlenih oseb pri mestni čistoči in o vedno večjem delu zaradi naglega širjenja mesta. Leta 1952 je bilo v Trstu 69.809 stanovanj, avgusta lani pa je mesto štelo že 86.500 stanovanj. Število koristnikov te občinske služnosti se je od leta 1952 do lani avgusta povečalo od 62.000 na 82.720; dejansko število
zaposlenih uslužbencev pa se je celo za malenkost znižalo, in sicer od 416 (1952) na 411 (1963). Ce pa upoštevamo, da se je število koristnikov v zadnjih desetih letih povišalo za 35,5 odstotka, se je število uslužbencev za več kot omenjeni odstotek znižalo. Zato se tudi pojavljajo težave zlasti pri čiščenju ulic, ker mora uprava mestne čistoče zaposliti največ osebja za pobiranje smeti po hišah. Odbornik je dejal, da so ti uslužbenci sedaj zaposleni po 12 ur dnevno, kar presega zakonske predpise o nadurnem delu. Občinska uprava, je dejal odbornik, si že mnogo let prizadeva, da bi povečala število teh uslužbencev. Zaradi pasivnega proračuna pa so nadzorne oblasti doslej zavrnile vse te predloge. Zato je odbornik pozval tudi prebivalstvo, naj pazi na čistočo mesta, seveda v kolikor je to mogoče.
Komunistični svetovalec Calabria je predložil županu vprašanje, v katerem želi vedeti, ali namerava občinska uprava dati pobude za dostojno počastitev 20-letnice odporniškega gibanja. Svetovalec je želel predvsem vedeti, če namerava občii^ka uprava ustanoviti v ta namen poseben reprezentativni odbor, ki naj bi skupno s Federativnim, svetom odporniškega gibanja in partizanskimi organizacijami uresničil program proslav. Hkrati pa je svetovalec želel vedeti, če namerava občinski odbor predložiti občinskemu svetu v odobritev izredno denarno nakazilo za izvedbo raznih pobud in programa.
Zupan je odgovoril, da bo o tem vprašanju razpravljal odbor in da bo o sklepih odbora obvestil občinski svet. Socialdemokratski svetovalec Lovero pa je obvestil župana in odbor, da namerava uprava avtonomnega podjetja državnega monopola ukiniti svoje upravne urade v Trstu. Prav tako naj bi ukinili upravne urade tudi v Vidmu. Za vse potrebe pa bi se morali potem lastniki trafik obračati na urade v Benetkah, kar bi bilo za celotno deželo zelo neprijetno. 2upan mu je odgovoril, da se bo za stvar zanimal in da mu bo odgovoril na eni od prihodnjih sej.
Vprašanje Bernetičeve o dobavi protez poliomielitienhn bolnikom
Poslanka KIPI Marija Bemetiž je vprašala ministra za zdravstvo, ali ve, da bodo ortopedslke delavnice Variolo iz Vidma in njihove podružnice v Trstu, Gorici, Tržiču in Pordenonu s 16. marcem prekinile dobavo protez in drugih ortopedskih pripomočkov polio-mielitiičnim invalidom, za katere skrbijo ministrstvo in centri za
za 103.342.133 lir proti 2948 protestom za 87 milijonov lani. Zaposlenih je bilo 97.721, to je 3.5 odst. več kot lani v januarju. Brezposelnih je bilo 8064, to je 1598 manj kot lani.
rehabilitacijo v Furlaniji-Julijski krajini, ker ni pristojno ministrstvo od leta plačalo računov, ki znašajo 25 milijonov lir. Na to vsoto pa je moralo podjetje vseeno plačati davke, čeprav je ni vnovčilo.
Poslanka je opozorila ministrstvo na resen položaj poliomieli-tičnih bolnikov, del katerih že trpi posledice zakasnele uporabe cepiv Salk in Sabin v Italiji. Zato naj ministrstvo čimprej posreduje, da se tem bolnikom zagotovi nadaljnja dobava ortopedskih pri-pomočkov, ki so zanje neogibno potrebni.
Gospodarski položaj v januarju
Iz poročila trgovinske zbornice za januar posnemamo, da so proizvedli 15.300 ton litega železa in 30C« ton jekla. V rafinerijah so predelali 121.378 ton surovega olja. Trgovina na drobno se je v januarju kot vsako leto nekoliko skrčila. Y trgovinah s čevlji in obleko se je proti koncu meseca nekoliko povečal promet zaradi razprodaj. Bilo je 21.324 nočitev italijanskih turistov (15.7 odstotka več kot lani) in 10.166 nočitev tuj ib turistov (39.7 odst. več). Meničnih protestov je bilo 3636
ZAČELA SE JE VELIKA OFENZIVA PROTI P0LI0MIELITISU
Že prvi dan več sto otrok cepljenih po metodi «Sabin»
Samo na občinskem oddelku za zdravstvo so cepili včeraj 144 otrok, v «Burlo Garofolo* 65, v Nabrežini v nedeljo okrog 50 itd.
Pristaniške olajšave za tranzit sadja
Tiskovni urad vladnega generalnega komisariata sporoča, da je ministrstvo za kmetijstvo sklenilo, da prizna tržaški luki izjemne olajšave, ki bodo pospešile tranzit sadja in agrumov.
Skozi tržaško pristanišče bo vse leto dovoljen tranzit suhega sadja iz katere koli države (po predpisih sta na splošno prepovedana uvoz in tranzit sadja iz dežel onkraj Sueškega prekopa in Gi-braltarske ožine. Dovoljenje bodo v okviru proste luke začasno vskladiščenje in manipulacije s tranzitnimi agrumi. Končno bo v izjemnih primerih dovoljen skozi tržaško pristanišče tudi tranzit a-grumov iz Sredozemlja v razsutih tovorih.
Ti novi predpisi, katerih namen je pospeševati tržaški pristaniški promet, se pridružujejo prejšnjim predpisom, ki so že lajšali tranzit južnega sadja (agrumov), paradižnika, melancan in paprike.
Gledališča
VERDI
Jontri ob 20.30 za red B v vseh prostorih draga predstava Puccinije-ve opere «Turandot» z istimi nastopajočih™ kot pri prvi predstavi. Dirigent Nino Verchi.
Pri blagajni gledališča se nadalju-je prodaja vstopnic za jutrišnjo predstavo, kakor tudi za predstavo 8, id 11. marca.
V pripravi je opera «Seviljslki brivec«.

Številne mamice so včeraj prinesle svoje malčke k cepljenju proti otroški paralizi z živim Sabino-
vim cepivom
IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA
Uspeli stavki gradbenih delavcev in uslužbencev avtobusnih podjetij
Gradbincev in pleskarjev je stavkalo 95 odstotkov, uslužbenci tržaških avtobusnih podjetij pa so stavkali vsi
Včeraj se je pričela štiridnevna stavka uslužbencev prevoznih avtobusnih podjetij v Tržaški pokrajini. Prav takšna stavka je tudi v videmski pokrajini; le v gorički pokrajini so nekoliko spremenili potek stavke: stavkali so namreč en dan že v nedeljo ter bodo nadaljevali od danes do vključno četrtka. Menili so namreč, da bolj prizadenejo delodajalce v hčdeljo, ko je več prometa' z avtobusi, medtem ko ga je v Vidmu več ob ponedeljkih, ker prevažajo mnogo delavcev na delo, Tržaški uslužbenci pa so se prilagodili videmskim.
Zaradi tega so včeraj prišli iz Gorice in se vrnili tja avtobusi podjetja Ribi iz Gorice, medtem ko niso vozili iz Trsta v Gorico in nazaj avtobusi tržaškega podjetja, ki skrbi za to zvezo. Poleg tega je prišlo na avtobusno po-
iiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiuiiimiiMiiiiimuMiuiiiiiiiiiiiriiiiiMiiiiiiimiiiiiimiMimmiiiiiiimmiiiiiiniiii
PRISTANIŠKI PROMET V PRVIH DVEH MESECIH
Promet Javnih skladišč se je povečal za 44 odstotkov
Znašal je 446.000 ton proti 309.000 istega lanskega razdobja
Vse kaže, da se je tudi v februarju zvišal celotni pristaniški promet v primeri z istim mesecem leta 1963. Po prvih začasnih podatkih je znašal samo promet skozi Javna skladišča (pri čemer m vštet promet skozi lesno pristanišče, 'petrolejsko pristanišče, industrijsko pristanišče, pristan Uve itd.) 220.000 ton nasproti 167 tisoč tonam v februarju 1963. Od tega odpade na raztovorjeno blago 166.000 ton in na natovorjeno
54.000	ton.
Skozi Javna skladišča je šlo torej letos v prvih dveh mesecih
446.000	ton blaga proti 309.000 tonam v prvih dveh mesecih lanskega leta, kar pomeni 44 odstotkov poviška.
Ce delimo promet v prvih dveh mesecih po vrsti blaga, veljajo naslednje številke: premog, rude in železni odpadki 146.000 ton proti 130.000 tonam, žito in oljnata
■imiiliiliiitniliinii......................................................
VČERAJ DOPOLDNE « PRISOTNOSTI PREDSEDNIKA SODIŠČA
Izžrebanih deset porotnikov za zasedanje porotnega sodišča
Med izžrebanimi je 6 Tržačanov, trije so iz Tržiča in 1 iz Gradiške
Vče-aj ob 11,30 so v posvetovalni dvorani tržaškega porotnega sodišča izžrebali imena desetih ljudskih sodnikov-porotnikov, ki bodo sodili obtožencem, na bližnjem zasedanju porotnega sodišča.
Žrebanju so poleg predsednika porotnega sodišča dr. Rossija in zapisnikarja Rachellija, prisostvovali pomočnik javnega tožilca dr. Ballarini, dva odvetnika in predstavniki tiska.
Iz zaklenjene skrinjice, katero je odprl pred prisotnimi, je predsednik Rossi izvlekel deset lističev. Izžrebane so bile naslednje osebe:
I. Guido Meton, star 44 let, iz Trsta - Ul. Guerrazzi 4; 2. Boris Rak, star 45 let, iz Tržiča - Ul. Piave 15- 3. Italo Pasudetti, star 34 let, iz Tržiča - Ul. Deseda 8; 4. Severino Slavini, star 54 let, iz Gradiška - Ul. Mercaduzzo 90; 5. Luciano Pittana, star 44 let, iz Trsta - Ul. Colombo 14; 6. Renata Petrini, stara 38 let, iz Trsta - Ul. Kandler 8; 7. Nella Mecchia por Candusso, stara 33 let, iz Tržiča -
Ul. Petrarca 23; 8. Ermanno Pado-van, star 42 let, iz Trsta - Ul. Franca 3; 9. Pietro Morin, star 40 let, iz Trsta - Ul. Campanelle 58; 10. Sergio Agostini, star 50 let. iz Trsta - Ul. Ginnastica 61.
Ce bo šlo vse po sreči, bo nastopilo na sodišču, v vlogi porotnikov, prvih šest izžrebancev. Pravimo če bo šlo vse po sreči, ker se utegne zgoditi, da kakega izmed njih ne najdejo na navedenem naslovu, ali pa celo v tem trenutku nima več pravice, da bi opravljal tako odgovorno službo. Na vsak način ostanejo še štirje namestniki, s katerimi bodo za polnili morebitne vrzeli.
Porotno sodišče bo začelo zasedati 23. t. m. Prva razprava bo zadevala znani umor pri Borštu, kjer je izgubila življenje 14-letna Ada Spadaro. Pred porotniki se bo moral zagovarjati njen bratranec Mario Primi. Kot smo že poročali, so zdravniki mnenja da je mladenič popolnoma nezmožen pravilnega presojanja in hotenja.
semena 81000 tom proti nič tonam, les 27.000 toin proti 23.000 tonam in končno razno blago 192 tisoč ton proti 155.000 tonam. Pri lesu je še vedno opaziti šibko strukturo pri natovarjanju, ki je padlo od 17.000 na 15.000 ton, med. tem iko so raztovorili 12.000 ton v primerjavi s 6000 tonami.
Znatno razliko med lanskima in letošnjima prvima mesecema si je mogoče razlagati s povečanim prihodom žitaric predvsem za Madžarsko kakor s povečanjem prometa rud. Povečal se je tudi promet z raznim blagom, na kar so med drugim znatno vplivali precejšnji prihodi sladkorja za no-tramji tirg.
Porast števila nalezljivih obolenj
Zdravstveni oddelek tržaške občine sporoča, da so v zadnjih devetih dneh februarja ugotovili naslednje primere nalezljivih bolezni 2 primera davice, 41 škrlatinke, 247 ošpic, 30 noric, 4 oslovskega kašlja, 24 priušesne slinavke, 1 rdečk, 6 vnetja jeter in 2 primera šena.
Zastrupitev s plinom
Sinoči so na tretji medicinski oddelek nujno sprejeli 48-letno Reden-to Rossi por. Melidoro iz Ul. Tom-maso Luciani 4 zaradi zastrupitve s plinom. Rossijevo so prepeljali v bolnišnico z avtom RK in jo sprejeli s pridržano prognozo. Sprem ljal Jo Je njen 51-letni brat Luigi Rossi, ki stanuje eno nadstropje višje in Je povedal, da Je malo prej našel sestro v kuhinji na tleh, medtem ko je iz pečice uhajal plin. Rossijin brat Izključuje, da sl je hotela sestra vzeti življenje, temveč, da se je dogodila nesreča.
stajo tudi nekaj avtobusov, iz dm-gih mest onkraj dežele Furlanija-’~'ijska krajina, ker je tokrat vka v okviru pokrajin in ne po vsej državi hkrati.
Udeležba uslužbencev v tržaških podjetjih je bila popolna in ni zato vozil noben tržaški zasebni ay-tobus. Zato ni bilo voženj na progah na Kolonkovec, v Rovte, h »ostrini «Gloria», k Rumeni hiši, t sanatoriju na Trsterfiku, v Lo-njer, v Miramar itd., prav tako pa tudi ne v okoliške vasi. Na crasu so vozili le avtobusi občinskega podjetja, openskega tramvaja, kakor je odredil vladni generalni komisariat skupno s tržaško občino. Vozili tudi niso avtobusi v Jugoslavijo. Na progah med Italijo in Jugoslavijo so zato vozili le jugoslovanski avtobusi.
Včeraj je bila tudi enodnevna stavka gradbincev in pleskarjev, ki se je je udeležilo 95 odstotkov delavcev, kar je zelo veliko številp, če upoštevamo, da je v gradbeni industriji zaposlenih približno 8.000 delavcev. Ob 10. uri so se stavkajoči delavci sestali na enotni skupščini na sedežu Delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta, kjer sta jim tajnika obeh sindikatov pojasnila potek pogajanj in vzroke njihovega razbitja, o katerih smo že poročali. Po poročilih se je oglasilo kakih 10 delavcev, ki so vsi poudarili, da je treba stavkovno borbo zaostriti. Z njimi so strinjali vsi udeleženci zborovanja. Danes se sestaneta tajništvi obeh sindikatov, ki bosta določili potek nadaljnjih borb.
Združenje jadranskih pristanišč
Caidassi in Steinbach na zborovanje v Pescaro
Danes bosta odpotovala v Pescaro -predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi in njen glavni ravnatelj Steim-bach. V Pescari se bodo sestali predstavniki trgovinskih zbornic, ki sodelujejo v Združenju jadranskih pristanišč. Na dnevnem redu je vrsta vprašanj tehničnega značaja.
V četrtek se bo sestal tudi poseben odbor trgovinske zbornice, ki pripravlja osnutek statuta za pristaniško ustanovo.
* Na sedežu združenja Italija-So-vjetska zveza v Trstu, Ul. S. Nicolč ll-II., tel. 29403 se zbirajo naročila za vstopnine za predstave zbora Rdeče armade v Bologni dne 7. v soboto, ali nedeljo 8. marca. Naročila se sprejemajo do vključno torka 4. marca od 17.30 do 20. u-re. Ker Je število mest določenih za Trst omejeno, prosimo interesente, da se čimprej prijavijo.
co so ga prepeljali z delodajalčevim avtom ter so ga sprejeli na ortopedski oddelek.
Pretepli so ga
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj ponoči sprejeli 34-let. nega jugoslovanskega državljana Milana Bodjo Iz Besanje pri Beogradu zaradi udarcev po čelu in levem sencu. Bodja, ki začasno stanuje v našem mestu v Ul. Fosco-lo 3, je s težavo povedal, da so ga v Ul. Madonna del Mare na vogalu Ul. Cavana iz neznanih razlogov na. padli štirje neznanci ter ga zbili na tla. Bodjo so v bolnišnico prepeljali z avtom RK.
Z avtom v zid .
Včeraj zvečer so v bolnišnici nudili prvo pomoč 30-letnemu šoferju Dinu Ferlugi iz Ul. dei Baiardi 70 zaradi rane na nosu in čelu. Ferlu-ga, ki bo okreval v 10 dneh, je povedal, da se je malo prej pri Pa-dričah vozil v Fiatu 1100 TS 61161 iz Bazovice proti Trstu. Avto je šofiral 27-letni Giorgio Jerina iz Ul. dei Baiardi 38. Tedaj je iz nasprotne smeri privozil avto s prižganimi žarometi, ki so zaslepili Jerino Ta je izgubil nadzorstvo nad avtom in trčil v obcestni zid na levi,
Z lestve je padel
Od 8 do 30 dni se bo moral zdraviti 65-letni Luigi Delise iz Ul. Com. merciale 30, ki Je včeraj popoldne padel z lestve z višine dveh metrov. Delise je obrezoval drevo na vrtu vile Riccarda Sossija v Ulici delle Rose 27/1 in se je povzpel na lestev. Ker pa Je lestev zdrsnila je Delise padel in si pri tem hudo poškodoval desni komolec. V bolnišnl-
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat »VI, it. Frančišku 20 Telefon «1-7»«
NOVO:
Shakespeare:
Hamlet, Macbeth,
Othello	L	1.700
Ksenofon ;
Anabasis —
Kirova vzgoja	L	1.000
E. Ferber:
Velikan	L	670
K. Mansfield:
Družba v	vrtu	L	2.350
H. Kesten:
Casanova	L	1.700
Proslava desetletnice «Jadranskih delfinovi
Taborniška družina «Jadranskih delfinov» rodu Modrega vala je slavila v soboto zvečer deseto obletnico svojega obstoja. Za to priložnost so taborniki in tabornice priredili proslavo v dvorani p. d. «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu.
Program je bil zelo obsežen in pester, saj je obsegal poleg taborniške himne, ki je otvorila prireditev, razne skeče, šaljive prizore, recitacije, glasbene in pevske točke. Po otvoritveni himni je glavar družine Miran Hrovatin spregovoril nekaj besed in opisal delovanje družine v zadnjih letih. Sledile so recitacije Neve Lukeševe, Brede Pahorjeve, Danice Coljeve, Sergija Premruja in Bogomile Kra-vosove.
Nato so nastopili Franko Drasič, Boris Gombač in Stojan Colja s skeči in še taborniški kvartet Beal-des s kitarami in baterijo. Program sta zaključila pevca Colja tn Gombač ter kitarist Drasič s srbsko narodno pesmijo.
Proslavi je sledila loterija z bogatimi darili nato pa ples do pozne ure.
V nedeljo je bil uradni začetek brezplačnega cepljenja otrok proti otroški paralizi z živim Sabinovim cepivom. Na sedežu občinskega oddelka za zdravstvo in higieno v Ulici Duca d’Aosta 1 so v prisotnosti predstavnikov oblasti in prizadetih zdravstvenih ustanov cepili otroke predstavnikov oblasti. Občinski zdravnik dr. Fabiani je najprej osebno cepil svojo hčerko, nato otroka župana dr. Fran-zila, pokrajinskega predsednika dr. Deliseja in občinskega odbornika za zdravstvo m higieno Pred začetkom cepljenja, ki je zelo enostavno, saj dobi otrok cepivo kar skozi usta, in sicer dve kapljici na kocki sladkorja, je odbornik dr. Blasina imel kratek nagovor, v katerem se je najprej zahvalil vsemu zdravstvenemu osebju občine in drugih ustanov, ki bo nudilo svojo pomoč, da bodo v najkrajšem času vsi tržaški otroci cepljeni proti tej zahrbtni bolezni, ki žanje v Italiji še vedno toliko žrtev, zlasti med najmlajšimi. Dr. Blasina se je zahvalil tudi vsem tistim, ki se na kateri koli način udeležujejo sedanje kampanje za cepljenje in ki to cepljenje propagirajo med prebivalstvom. Poudaril je svoje prepričanje, da se bodo starši zavedli pomembnosti cepljenja svojih otrok proti otroški paralizi in da bodo vsi storili svojo dolžnost.
2e pri cepljenju otrok s Salko-vim cepivom, so Tržačani pokazali svojo zrelost. Od leta 1958 do lanskega leta je bilo na Tržaškem cepljenih z omenjenim cepivom 93 odstotkov otrok od 4, meseca do 6. leta starosti. Ort teh jih je 85 odstotkov dobilo dve injekciji, 80,3 odstotka tri injekcije, 75 odstotkov pa še četrto injekcijo. Zato je dr. Blasina pozval staiše, naj sedaj cepijo vse svoje otroke, tudi tiste, ki so že bili cepljeni, s Sabinovim cepivom, da ne bo ostal necepljen niti en otrok v tržaški pokrajini.
Pokrajinski zdravnik dr. Scerri-no pa je v nedeljo dopoldne cepil otroke v begunskih taboriščih.
Nedeljski začetek je bil bolj simboličen in je imel tudi namen, dokazati javnosti, da cepljenje o-trok proti poliomielitisu z živim Sabinovim cepivom ne predstavlja za otroke nobene nevarnosti za kake .morebitne druge posledice. To je treba nujno poudariti, da se odpravijo še zadnji ostanki predsodkov, čeprav malega števi-
la ljudi, glede cepljenja otrok z živim cepivom.
Včeraj pa se je začelo množično cepljenje v vseh ambulantah, ki smo jih navedli v seznamu tudi v našem listu. Hkrati Se je začelo cepljenje tudi v občinskih in drugih zdravstvenih ambulantah v okoliških občinah. Cepiva je dovolj na razpolago. Ministrstvo za zdravstvo je poslalo v Trst prvo pošiljko 15.000 doz. Ker imajo zdravstvene oblasti na razpolago dovolj cepiva, so sporočile, da lahko starši pripeljejo cepit vse otroke pod 20. letom starosti in ne samo otroke od 4. meseca do 6. leta starosti, kot je bilo to prvotno sporočeno, ki pa imajo seveda prednost.
Po prvih podatkih so cepili včeraj na občinskem oddelku za zdravstvo 144 otrok, v občinski ambulanti pri Sv. Soboti 18 otrok, v ambulanti na Opčinah 17 otrok, v ambulanti Križ-Prosek 6 otrok.
V	otroški bolnišnici «Burlo Garo-folo» so cepili' včeraj 65 otrok in precej otrok tudi v dveh domovih ONMI (Zavod za matere in otroke). V Nabrežini so cepili v nedeljo okrog 50 otrok, in se l?o cepljenje nadaljevalo ves teden.
V	Miljah so cepili včeraj okrog 20 otrok. Razposlali so sicer 50 vabil, toda mnogo otrok ni prišlo zaradi stavke avtobusov. Te dni bodo začeli cepiti otroke tudi v Dolini.
Nazionale 15.00 «11 cardinale« Tech-nlcolor. Tom Tryon, Romy Schnel-der.	„
Arcobaleno 15.30 «11 castello in 9v«-zia» Teebnicolor. Monica Vitti, Ourd Jurgens. Prepovedano mladini.
Excelsior 15.30 «Letti separati« Me-trocolor. James Garner, Lee R<-mick.
Fenice 16.00 «La donna scimmia« Ligo Tognazzi, Annie Girardot. Prepovedano mladini.
Grattacielo 16.00 «1 vi>ncitori» Vincent Edwards, George Hamilton, Mellna Mercourl.
Supercinema 16.00 «Lo strangolato-re d’i Londra«. Prepovedano mladini
Alabarda 16.00 «La dea del peccato« Technicolor. Šarita Montiel.
Filodrammatico 16.00 «11 principe dei Vikinghio Technicolor, Antonio Vi-lar.
Aurora 16.30 «Sandokan la tigre dl Monpracem«.
Cristallo 16.30	«Alta	infedelta»	UgO
Tognazzi, Nino Manfredi, Monica Vitti. Prepovedano mladini.
Capitol 16.00 «Mondo di notte No. 3» Technicolor Prepovedano mladini.
Garibaldi 15.00 21.30 «11 priu grande spettacolo del mondo« Cornel VVil-de Technicolor.
Massimo 16.00 «11 terrore dei man-telli rossi« Technicolor. Alfonso Rojas. Carla	Calo.
Zadnji dan.
Impero 16.30 «Silvestro e Gonzales matti e mattatori«.
Mcderno 16.30	Luoio	Carano,	Letizia
Boilanti v reviji «Ultranu<iissime». Na platnu «Prepotentii piu di pri-ma». Zadnji	dan.
Astoria 16.30 «Leoni al sole« Technicolor,
Astra 16.30 «11 gabinetto del dottor Callegari«., Prepovedano mladini
Vittorio Veneto 16.00 «Sciarada». Ga-ry Grant. Technicolor.
Abbazia 16.00 «11 castello maledetto«.
Technicolor. Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «L’orribile segreto del dottor Kikok«. Technicolor.
Marconi Danes zaprto.
NADI in EDIJU 2ETKU
se je rodila ljubka hčerkica. Srečni mamici in očetu iskreno čestitajo prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje tudi Primorski dnevnik.
Danes 3. t. m. ob 21. uri bo v Slovenskem klubu v Ul. Geppa 9 (Gregorčičeva dvorana) predaval
novinar SLAVKO FRAS iz Ljubljane
o «PORABSKIH SLOVENCIH* Vljudno vabljeni!
CEPLJENJE «SABIN» TUDI OB TORKIH IN PETKIH POPOLDNE
Tržaško županstvo sporoča, da je zaradi velikega števila prošenj za cepljenje s cepivom Sabin odredilo, da bodo cepili otroke razen dopoldne, kot je bilo že javljeno, tudi ob torkih in petkih popoldne od 16. do 17. ure in sicer na sedežu občinskega zdravstvenega oddelka v Ul. Duca d’Aosta št. 1.
iiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiitiiiiiiin, mini, m,m,,ihuii,timnimuin miimininniinMim iiiitmiin
PROTESTNA MANIFESTACIJA VOJNIH INVALIDOV
Invalidi zahtevajo izboljšanje pokojnin
Zborovanje v kinu «Arcobaleno» in povorka po mestu
Zvišanje cen življenjskih potrebščin je sprožilo splošno gibanje: delavci raznih strok stavkajo, ali so že dosegli poviške plač, CG1L je napovedala po vsej drža. vi manifestacije upokojencev in v tem okviru je bilo tudi zborovanje upokojencev INPS v Trstu, sedaj pa so se zganili celo vojni invalidi, ki so napovedali v nedeljo številne protestne manifestacije po raznih krajih v državi. Takšna deželna manifestacija je bila v nedeljo tudi v Trstu in se je je udeležilo okrog 2000 invali-dov. Prišle so tudi delegacije in-validov iz Tržiča, Gorice, Vidma in drugih krajev v deželi.
Invalidi so se zbrali pred domom bojevnikov na Trgu Ober-dan ter so odšli v povorki z zastavami in transparenti po Ulici Carducci v kino »Arcobaleno«, kjer sp imeli zborovanje. Na e-nem izmed transparentov je bil napis: »Vojnih invalidov se spom-nijo samo v patriotičmih govorih.«
V kinu je spregovoril podpred-sednik vsedržavnega združenja invalidov odv. Eugenio Marotta, ki je dejal, da morajo invalidi sko-
raj po 20 letih od konca vojne še vedno prositi »miloščino« ter da izkoriščajo njihovo žrtvovanje le za retorične namene. Govornik je omenil razne zakonske ukrepe, ki pa so bili vsi pomanjkljivi. Manifestacije v Trstu in drugod naj bodo pristojnim oblastem v opomin, da je treba čimprej rešiti razna vprašanja invalidov ter da ne sme biti pri tem več nobenega odlašanja. Odv. Marotta je nato navedel glavne zahteve in validov, ki so: odobritev enotnega besedila zakona, ki naj preuredi in združi številne, često nasprotujoče si predpise o invalidskih pokojninah; revalorizacija o-snovnih pokojnin sorazmerno z zvišanjem cen življenjskih potreb, ščin ter uvedba pregibne lestvice; izboljšanje vseh dodatnih nakazil ter 13. pokojnina vsem osmim kategorijam vojnih invalidov.
Po zborovanju so se invalidi znova uvrstili v povorko in mimo šli po ulicah Torri in San Laz-zaro ter po Korzu Italia na Trg Unitš, kjer so tiho stali v znak protesta pred vladnim generalnim komisariatom. Nato so se v popol. nejn r^du razšli.
V prostorih prosvetnega društva »SLAVKO ŠKAMPERLE* bo v četrtek, 5. marca ob 20.30 predaval prof. France Habe o temi
»OD TRIGLAVA
DO DURMITORJA* Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi.
Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 1. in 2. marca se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 30 oseb.
UMRLI SO; 33-letna Ferdinanda Bastiani, 50-letna Paola Ferlu-ga, 95-letna Anna Pajer, 74-letna Olga Domda vd. Massek, 57-letni Antonio Doz, 76-letna Maria Ma-niago vd. Bensi. 70-letna Eugenia Schlaun vd. Mazzucato, 66-letni Giuseppe Derin, 71-letna Carolina Hranuelll vd. Tommaseo, 75-letni Andrea Di Bari, 65-letni Primilia-no Degrassi, 63-letni Vittorio Del-fiol, 39-letna Emilia Bossi, 70-let-ni Giuseppe Ive, 61-letna Antonia Zanni por. Ferrara, 76-letna Olga Noe vd. Colombani, 75-letna Romana Luzzatto vd. Ritossa, 67-let-na Santina Banci vd. Carpani, 78-letni Romano Bertoli, 79-letni A-lessandro Rossi, 76-letna Filome-na Peverš vd. Palombita-Segat, 73-letni Pietro Nacolussi, 2 meseca stari Gianfraneo Celin, 66-letni Ci-rillo Gregori, 53-letni Mario Feb-bro, 49-letni Ferdinando Škabar, 52-letni Giovanni Russignan, 61-letni Michele Gustinčič, 79-letni Agostino Germani, 84-letna Bea-tnce Franzi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
(2. — ».)
Alta Salute, Ul. Giulia 1; Benussi, Ul. Cavana 11; Plcciola. Ul. Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura 10; D’Am-bnosi, Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasint, Trg Libertš 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
D'Ambrosl, Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul, Settefontane 39; Ravasini, Trg Lihe rta 6, Testa d'oro, Ul. Mazzini 43.
Razna obvestila
OBVESTILO
BIVŠIM DEPORTIRANCEM
V NACISTIČNIH TABORIŠČIH
Bivši deportiranci v nacističnih taboriščih so vabljeni na sestanek, ki ga sklicuje Združenje bivših deportirancev v nacističnih tabori* člh, in ki bo v četrtek, 5. marca t.l. ob 19.30 uri v BOLJUNCU — v novi hiši — za deportirance iz vseh vasi občine Dolina.
Na programu bo razprava o izplačilu odškodnine bivšim deportirancem ter druga važna vprašanja-
Na sestanek so vabljeni tudi bivši partizani, katerim bo razloženo vprašanje glede novega zakona o izplačilu pokojnine in odškodnine.
Odbor
* * *
Tajništvo Mladinske iniciative obvešča vse člane, da bo danes dne 3. marca ob 20.30 v Ul. Geppa 9 seja glavnega odbora.
Slovenski klub v Trstu priredi 2 dnevni majniški izlet v Hrvaško Primorje na Reko, v Bakar, Kraljevi-co Crikvemco In Senj v soboto 16. >n v nedeljo 17. maja 1964. Cena izle" ta za vožnjo, prehrano (kosilo v Crlkvenlcl, večerja in kos.lo v Senju. pokušnja vina v Šilu na otoku Krku) in prenočevanje v hotelu Nehaj v Senju Je 5.500 lir za osebo (polovica vsote ob vpisu). Slovenski klub vabi k udeležbi. Prijave Prl turističnem uradu AURORA. URca Cicerone ali pismeno na Slovenski klub. Ul. Geppa 9.
Planinsko-smučarski izlet SPDT.
Na Jožefovo 19. t.m. priredi SPD1 planinski izlet na Krvavec za smučarje in nesmučarje. Pot tja in haZaj skozi Ljubljano. Vpisovanje v Ulici Geppa 9-II. v dnevnih urah.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša drago mama in nona
Lucija Purič
Pogreb nepozabne pokojnice b<> danes ob 15.30 na domače pokopališče.
Žalujoče družine: Purič, Škabar in Bandel
Repentabor, 3.III.1964.
2. t. m. je nenadoma zapustil svoje drage
Nando Škabar
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 3. t. m. ob 17. uri na Repeh-tabru.
Globoko užaloščeni; žena, otrok8 Janko in Silva, mama In vsi sorodniki.
ReDentabor. 3 III.1964.
Mali oglasi
POKRIVANJE PODOV ln podi Iz plastike, guma, Hnoleum od 450 lir dalje kv. meter. Preproge ln plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah Zagotovljena namestitev Izkušenih delavcev A.R.B ITALPLAST. Trst, Trg Ospedale 6. telefon 95-919,
+
1. t. m. nas je zapustil naš dragi
Ciril Grgič
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 3. t. m. ob 16.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost k cera v Bazovici.
Žalostno vest sporočajo, žena hanca, hčerka Vera, vnuk Oskar * ostali sorodniki.
Bazovica, 3.III.1964.
NA SEDEŽU TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI
Predavanje senatorja Adamolija o perečih vprašanjih pomorstva
KPI bo v program svojih predvolilnih govorov vključila tudi vprašanja tržaškega pristanišča
V nedeljo dopoldne je bilo na sedežu tržaške avtonomne federacije KPI zanimivo predavanje o vprašanjih, ki zadevajo razvoj pomorstva in ladjedelstva v Italiji ‘n na Tržaškem. Predaval je bivši genovski župan sen. Adamoli, ki ?e je med drugim dotaknil položaja, ki ga zavzema italijanska zastava v svetovnem trgovinskem brodovju in je ugotovil, da delež italijanske mornarice nenehoma Upada, tako da Italiji pripada danes samo še 3,84 odst. svetovne trgovinske mornarice. Položaj je toliko bolj težaven, ker je v italijanskem brodovju mnogo starih ladij, ki niso več rentabilne, in Premalo novih.
Tudi položaj v ladjedelstvu ni Posebno ugoden. Kakor znano, namerava vlada v nekaj letih občutno skrčiti skupno zmogljivost ladjedelnic, ki znaša danes nekaj čez 700.000 brt, da bi tako osredotočila proizvodnjo in znižala proizvodne stroške. KPI je mnenja, da bi morala vlada težiti rajši za tem, da bi ladjedelnice modernizirala. Govornik je nato polemiziral s predsednikom Fincantieri »en. Tupinijem, ki trdi, da ima delavstvo, zaposleno v ladjedelnicah, Prevelike mezdne zahteve in da m lahko vsako novo povišanje Plač pomenilo usoden udarec za marsikateri obrat. Po mnenju govornika je treba iz italijanske ladjedelske industrije odpraviti vrsto škodljivih pojavov, kakor na Primer tistega, ki ga predstavlja dobava pločevine ladjedelnicam. JJržavne ladjedelnice namreč kupujejo potrebno pločevino pri Fin-»ider, ki je prav tako kakor Fincantieri v državni režiji, po določenem ceniku. Nekaterim velikim zasebnim podjetjem, kakor na pri-djer Fiat, pa dovoljuje Finsider °b nakupu pločevine visok popust, tako se dogaja, da je poslovanje zinsider vsako leto aktivno, poslovanje Fincantieri, ki spada v isto državno režijo, pa močno pasivno. Da bi rešila ladjedelstvo iz edanjih težav, bi morala vlada spremeniti tudi svojo politiko pod-v°r’, .t je znano, priznava država ladjedelnicam posebno premile za razdiranje starih ladij, brodarjem pa drugo premijo za gradijo novih plovil. Doslej so v ta amen porabili ckoli 200 milijard Ir javnega denarja. Po govorniko-l mnenju, bi s temi sredstvi ahk0 občutno izboljšali in moderirat?'* opremo ladjedelniških o-
Glede tržaškega pristanišča -je sovornik om-iil, da bo KPI livad-v svoj predvolilni program za ezelne volitve zlasti razprave o Prasanjih: blagovni in potniški Promet skozi Trst, oba v nevarni111 zastoju že nekaj let: moder-i“zacija ladjedelnic v Trstu in n^lcu’ modernizacija pristaniških racionalna ureditev pri-amsk? ustanove:	industrijsko
I ‘staniš2e in industrijska prosta na; pristaniški stroški in tari-: »tan^ klasifikacija tržaškega pri-
Ženski v laseh zaradi sedeža v kinu
Predvčerajšnjim sta se dve žen-*kt stepli zaradi sedeža v nabito Polni kinodvorani. Dogodek se je Pripetil v nedeljo popoldne v kinematografu »Moderno« v Istrski u-Hci. Gledalci so napeto sledili do-Sajanju na platnu in bilo je tudi Jfcc takih, ki so stali ob strani. i?ed temi sta bili 71-letna Anna rallacara vd. Avellis iz Ul. del ftiv.Pl 7 in 38-letna Enrica Del Pin J* Ul. Baiamonti 38. Sredi pred-'*fve je Fallacarova opazila, da je neki gledalec vstal in zapustil dvo-rano, zato se je približala vrsti, p® bi zasedla prost sedež. Toda i-t'o je storila tudi Del Pinova in ifPi ona hotela zasesti prostor. Jjatera od obeh je imela prednost?
»aka si je hotela priboriti pro-,l.0r in beseda je dala besedo doti1 se nista stepli. Morali so pri-i! Policisti, da sta ženski ločili, aiiacarovo pa so morali še spre-ri v bolnišnico, kjer so ji nu-
■•»»•lil
dili prvo pomoč zaradi udarca na desnem očesu ter lirični. FaHaca-rovo so n‘ato odslovili s ptognozo okrevanja v 5 dneh.
Samomor kmetovalca zaradi živčnih motenj
Ker je dalj časa bolehal zaradi živčnih motenj, se je predvčerajšnjim zvečer' 49-letni Ferdinand Škabar iz Repna štev. 30 . zastrupil s strupom, ki si ga je sam pripravil. Okrog 1 ure ponoči je njegova 44-letna žena Zofija Ravbar poklicala rešilni avto RK s katerim so nesrečnika odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli s pridržano prognozo na drugi medicinski oddelek, Kljub zdravniškim negam je nesre.čpi Škabar po petih urah agonije .umrl. Njegova žena je povedala, da je predvčerajšnjim popoldne ■ opazila moža, ko je pripravljal strup z nekim sredstvom v prahu , proti zajedalcem. Mislila je, da pripravlja strup za kmetijske potrebe, Škabar pa je pozneje strup popil.
Prošnje za službe v poletnih kolonijah
Prefektura obvešča osebe, ki se zanimajo za sprejem v razne službe v poletnih kolonijah, ki jin bodo organizirale v prihodnjem poletju razne ustanove, naj vložijo prošnjo na navadnem papirju na urad za kolonije na prefekturi, soba štev. 16, najkasneje do 30... aprila letos.
Prošnji, v kateri morajo prizadeti navesti osebne 'podatke,,, naslov in dokončano šolo, je treba priložiti -tudi potrdilo o italijari-skem državljanstvu. Tega doku. rnenta ni .reba priložiti učiteljem, ki poučujejo v šolah na tržaškem področju, .n osebe, ki sq . ga predložile- lansko leto. Hkrati , pa morajo prizadeti označiti v .prošnji, pri kateri ustanovi- bi bui radi zaposleni. Za vsako posamezno ustanovo pa je treba napraviti prošnjo zase,
Pijanec jo je sunil
Ko se je 38-letna šivilja Aure-lia Gulich iz Ul. S. Sebastiano 15 predvčerajšnjim okrog 20. ure vračala doipov',. .jo je tv bližini doma močno snil neki,pijanec, ,ki se je tedaj • zaletel vanjo. Zaradi sunka je ..Gulioheva padla In ’ si pri teni,, zlomila levo zapestje. Guli-eheva je'nato šla ddmov, toda ker ji bolečine niso prenehale se je včeraj., zglasila v bolnišnici, kjer so jo 'sprejeli na ortopedski oddelek s.prognozo.okrevanja v 20 dneh.'«
Gorlško-foenešk! dnevnik
/ OBČNEGA ZBORA SPD V GORICI
SPD pomaga ljubiteljem narave da se seznanijo z njenimi lepotami
Lani so priredili 19 izletov, med njimi nekaj visokogorskih tur - Planinska predavanja zanimajo občinstvo • Porast članov z večjo udeležbo mladine
iiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiMiiiuiniiitlfltilfliiniilliiiiiiliiiimuiimtiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
-V OKVIRU P. D. PROSEK-KONTOVEL
Lepa prireditev šolskih otrok in harmonikarjev na Kontovelu
Nastopili so učenci tretjega razreda in pa gojenci glasbene šole podružnice GM
Mladi harmonikarji glasbene šole na Proseku - Kontovelu
Prizorček z nastopa šolskih otrok s Proseka - Kontovela
V nedeljo popoldne je bila v zadružni dvorani na Kontovelu zelo uspela prireditev, na kateri so nastopili otroci tretjega razreda slovenske osnovne šole s Pro-seka-Kontovela ter učenci glasbene šole podružnice GM na Prose-ku-Kontovelu. Kljub lepemu vremenu, ki je mnoge zvabilo v naravo, se je prireditve udeležilo veliko število staršev in prijateljev otrok, ki so bili z izvajanjem
.   „	i, miiti, mmiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiimiiifiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiHiitiiii
NEDELJO na tržaških cestah in ulicah
Na ovinku	pri	Orehu
avto v drevo in	čez nasip
Avto zelo razbit, potnika le malo ranjena Avto povozil dijaka pri Sv. Jakobu
. ^.dedeljo zvečer okrog 20. ure ,® Je na glavni cesti pri Orehu “Ogudila avtomobilska nesreča, ki na srečo ni zahtevala hujših žr-Ob tisti uri se je s svojim 1100 TS 57815 vračal proti frstu 51-letni kmet Elvino Barto-iz Ul, Timignano 26, v avtu pa vf Je vozil tudi 33-letni Antomo uelloste i2 ui. Giardini 5. Ko je privozil na ovinek pred fcostilno, je zaradi trenutne nepozornosti izgubil nadzorstvo nad k* je najprej trčil v dre-nwob cest* in se nato prevrnil po asipu ter se na dnu jarka prevr-,ter obstal s kolesi navzgor.
»raj nesreče so prihiteli agenti Qj»tne policije in bolničarji RK.
boln .,P°nesr •enca so	v
[Vi na^dmgT km^rTk^oddekik, riaf ie bo moral zdraviti 8 dni za. snm g*°boke rane nad levim oče-j , • na ustnicah in zaradi zloma “Sega zgornjega sekalca. Na isti in z isto prognozo so tudi Dellosteja, ki se je ra">l Po čelu.
“koda na avtu je precejšnja,
* * *
,2 rte v hude prometne nesreče Postal predvčerajšnjim 14-letni , Lak Ernestu Sčhender iz Ul. Bat-Xjjr® 28, ki je neprevidno prečkal • San Giacomo in Monte pred
hišno štev. 12. Nesreča se je zgodila okrog 14. popoldne, ko je po omenjeni ulici z avtom TS 30469 privozil 28-letni Nicola Dipinto iz Ul. Puccini 14, ki je bil namenjen v središče mesta. Dipinto je prepozno opazil fanta sredi ulice in čeprav je pritisnil na zavore, ni utegnil ustaviti vozila ter je Schendra podrl. Zaradi močnega sunka je fanta vrglo nekaj metrov vstran, kjer je ranjen obležal. Na Kraj nesreče so prihiteli bolničarji RK, ki so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejel' na ortopedski oddelek. Sčhender, ki se je pobil- po prsih in si verjetno zlomil levi del medenice, se bo moral zdra viti ,30 dni, , , ,
63-ietno gospodinjo Palmiro Pel-larin por. Iszevvski iz Ul. Giulia 12 je predvčerajšnjim z avtom TŠ 55090 povozil 33-letni France sco Ferreri iz Ul. Catullo 12. Nesreča se je dogodila okrog poldne, ko je Pellarinijeva prečkala Ul. del Ronco v bližini cerkve. Tedaj je privozil Ferreri, ki je s prednjim levim kolesom avta zavozil na Pellarinivo desno nogo. Pone-srečenko so z avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč zaradi udarcev od stiska na desnem nartu. Okrevala bo v 20 dneh.
KlWO «IK1S» PROSEK
...   -   1 11 " ..... mm,m '
Predvaja danes 3. t. m. ob 19.30 Url barvni film:
«V1A MALA»
Ipajo1	Po ronlanu ',ohna Knlttla
Kristina Kaufman, gert troebe in joachin hanso^
Mladini pod 18. letom vstop prepovedan
mladih igralcev in harmonikarjev zelo zadovoljni.
Program se je začel ob 17. uri in kot prvi so nastopili učenci tretjega razreda, ki so zaigrali igro •Pogumni Tonček». Igro v štirih dejanjih je pripravila učiteljica Marija Daneu, ki poučuje tretji razred, pomagali pa so ji člani prosvetnega društva Prosek-Kontovel in pa tudi matere, ki so pripravile nekatere obleke. Truda in dila so imeli s to igrico prav gotovo vsi — največ učiteljica in pa mladi igralci. Toda uspeh je bil takšen, da bodo na trud kmalu pozabili.
Glavno vlogo nialega Tončka te odigral Andn Starc, ki je bil res prisrčen in ljubek ter je s svojo igro izzval navdušenje in smeh. Seveda so lepo zaigrali tudi vsi ostali, kot na primer v vlogi berača Valter Prašelj, v vlogi matere Zdenka Starc, v vlogi Minke Sara Zuccoii, v vlogi kralja Valter Škrk, v vlogi Povodnega moža Igor Stoka, v vlogi Zelenega moža Sergij Husu, v vlogi poslanca Mauro Daneu, v vlogi Župana Viviana Lukša. Nastopile so še vile, ki so lepo zaplesale v drugem dejanju
Igri je sledil nastop sedmih u-čencev glasbene šole na Proseku-Kontovelu, ki so vsi nastopili harmoniko. Tudi ti so se- lepo izkazali ■ ter so pokazali že prav lepo znanje Nastopili so: Vilma Orel, Bruno Verša, Valter Regent, Jordan Ciippelli, Mario Kemperle in Rajko Pipan, vst gojenci drugega razreda, glasbene šole m Drago Ukmar, ' gojenec IV.' razreda glasbene šole. Vsi so učenci Ignaca Otte. ki šolo vodi.
Ob koncu se je vsem izvajalcem, kot tudi Številnemu občinstvu, zahvalil član prosvetnega društva Bruno Rupel.
Trije padci na domu
V nedeljo so pripeljali z avtom Zelenega križa v goriško civilno bolnišnico 62-letnega Stefana Kosiča iz Podgore, Ul. IV novembra 39, ki je padel nedaleč od svojega doma. Pridržali so ga na opazovanju zaradi precejšnje rane na čelu in pretresa možganov.
Tudi 52-leUna Viktorija Devetak z Vrha je padla na domačem dvo. 'rišču ter so jo morali prepeljati v goriško bolnišnico. Tu so ji u-gotovili ra-no na desnem stegnu ter so Ji nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v desetih dneh.
Huje se je poškodovala 75-letna Elisabetta Mucci iz Stražic, Ul. Matteotti 13, ki ji je spodrsnilo v nedeljb doma, da je padla in si pri tem zlomila desno nogo v stegnu. V bolnišnici so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju,
V nedeljo dopoldne nekaj po 10. , uri je bil v prostorih kluba S. Gre- j gorčič v Gorici 17. letni redni občni ; zbor Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Zbrane člane, ki jih je bilo nekaj več kot lani, je pozdravil predsednik Karlo Kumar in poudaril, da vse člane veže ljubezen do^ planin in njihovih krasot, da pa bo teh krasot v največji meri deležen le tisti, ki hodi v planine in v naravo na splošno. Prav to pa je namen društva. Predsednik je pre-čital tudi zapisnik lanskega občnega ' zbora, ki so ga prisotni člani odobrili.
Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je podala Jožica Svetova. Iz njenega poročila povzemamo, da je lani pristopilo v društvo 24 novih članov, med katerimi Je v večini mladina. Takb šteje sedaj SPD 191 članov. Odbor je imel lani 13 sej in priredili so 19 izletov, katerih se je udeležilo skupno 481 izletnikov, članov in nečlanov. Prvi lanski izlet je bil 24. februarja na Vogrsko, društveno delovanje pa se je zaključilo z' martinovanjem na Lokvah dne 15. novembra, katerega se je udeležilo 170 ljudi. Prisotno je bilo tudi Planinsko društvo iz Ajdovščine. Člani so priredili lani precej visokogorskih tur, ki se jih je udeležila tudi mladina. Omenimo naj ture na Bogatin, Škrbino, Kri* ške pode, Triglav, Prisojnik in Jalovec. Trije društveni izleti pa so odpadli, ker je bilo premalo vpisanih.
Društvo je organiziralo tudi predavanja, med katerimi naj omenimo Antona Mahkote iz Ljubljane, ki je predaval o odpravi PZS na Kavkaz z vzponoift na' Elbrus. Predavanje je poslušalo okrog 100 ljudi, ker so ga prišli poslušat tudi taki, ki ne morejo na vrhove.
Blagajniško poročilo je podal Stanko Medvešček In prof. Doktorič je v imenu nadzornega odbora potrdil, da je našel društvene račune v redu. Tudi po poročilu gospodarja Petra Čermelja ni bilo mnogo novosti, ker je društveni inventar imel le malo sprememb.
Pri debati so se pogovorili o nekaterih društvenih problemih in med drugim je bil sprejet sklep, da bodo za prihodnje leto povišali čla-, narino na 500 lir, za dijake pa na 200 lir letno, kar bo društvu orno-1 godlo še boljše delovanje.
Nato so izvolili volilno komisijo* ki ji je predsedoval Bernard Bra-toš. V novi odbor so bili izvoljeni po večini dosedanji odborniki, katerim so se pridružila še dva mladinca, in sicer Karlo Nanut i? Stan-dreža ter Nataša Pavlino.va iz Gorice. Začasni predsednik društva je, kot najstarejši odbornik, Peter Čermelj, ki je sklical prvo odborovo sejo za četrtek, 5. t. m. zvečer Na tej seji si bodo odborniki porazdelili delo in izvolili predsednika.
Pred zaključkom zbora so se dogovorili za popoldanski izlet v Groj-no in na Kalvarijo. Lepo vreme je omogočilo, da se je izleta lahko udeležilo lepo število ljubiteljev narave, ki so se seveda ustavili tud) v najbližjem gostišču.
V Dolu nameščajo vodovodne števce
Delavci podjetja, ki napeljuje vodovod po Dolu, so pričeli te dni nameščati števce v jaške pred posamezne hiše. Z delom so nameravali pričeti že prejšnji teden, vendar se jim je zavleklo zaradi slabega vremena. Cim bodo števce namestili, bodo potrošniki lahko začeli z uporabo vode.
SKLEP TRGOVINSKE ZBORNICE
Kmetfe lahko uvažalo živino za zakol iz SFRJ
Za takšno olajšavo to te zelo potegovali kmetovalci iz Standreža
Goriški kmetovalci so se delj časa potegovali, da bi lahko na Svojo roko uvažali živino iz Jugoslavije. Standreški živinorejci so večkrat zahtevali to ugodnost na svojih sestankih kakor tudi preko našega lista. Pomagala jim je tudi organizacija Coltivatori diretti. Pred kratkim je trgovinska zbornica iz Gorice izdala kmetovalcem goriške pokrajine dovoljenje, da uvažajo iz Jugoslavije živino, ki bi jo redili za zakol. Uvožena žival ni selekcionirane vrste in zato tudi ni primerna za pleme. Nanjo se ne bo zaračunavala trošarina. Standreško kmetsko društvo opozarja svoje člane, ki bi želeli uvoziti živali, naj se zglasijo pri predsedniku.
in sindikalnih organizacij, da proučijo zahtevo pokrajinskega tajništva FIDAE-CGIL, naj se za nameščence termične centrale izvaja pogodba kot za samostojne proizvajalce.
10. marca se bodo nadaljevala pogajanja za obnovo delovne pogodbe nameščencev trgovskega sektorja.
SINDIKALNA KRONIKA
Izplačilo predujma tekstilnim delavkam za proizvodno nagrado
Tajništvo FIOM-CGIL je sporočilo Zvezi industrijcev v Gorici in Tržiču zahtevo po sestanku, da proučijo zahtevo o izplačilu predujma na proizvodno nagrado za leto 1964 tekstilnim delavkam iz Podgore, Ronk in Sovodenj, kakor tudi delavkam v INTES v Zagra-ju ter CILFIT iz Tržiča: izplača naj se za velikonočne praznike.
Drugi sestanek, na katerem bodo na sedežu Intersinda v Trstu razpravljali q proizvodni nagradi metalurgov livarne SAFOG v Gorici, bo v petek 6. marca ob 10. uri. FIOM-CGIL zahteva predujem na proizvodno nagrado, ki naj se izplača za velikonočne praznike.
4. marca se bodo na Uradu za delo v Gorici sestali zastopniki ravnateljstva Tržaške predilnice
Z občnega zbora SPD v Gorici, na katerem so podali Obračun lanskoletnega dela, Izvolili nov odbor in se pomenili o delu v letošnjem letu
•■tlfllllll>llll■l>■ll>l*•■>•l>■■>>>■•>■•<>■■•>l,all■rB**lllllllll’lt*al,ll,,,lll,IIIIIM,,ll,llllllllllll,llll,a>,>l>>,llll,llll,,al,ll>l,l,,l,lll>lla>>>,>l,,a>lal>,>llll>lailla>>,a,Vlall>l>l>aall*llat>1
PO OBISKU DELEGACIJE SZDL IZ KOPRA
V Gorici bo predaval strokovnjak o delavskem samoupravljanju v SFRJ
Vpisovanje otrok v vrtec v Števerjanu
Otroški vrtec v Števerjanu je e-dini vrtec na Goriškem, ki ima različen šolski urnik. Namesto poletnih ima zimske počitnice, ki trajajo ves zimski čas. Vpisovanje o-trok za to šolsko leto se vrši danes in jutri 3. in 4. marca od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure v prostorih vrtca, ki Je pri osnovni šoli v Števerjanu.
Kot smo že javili, je bila v soboto popoldne in zvečer na prijateljskem obisku v Gorici delegacija okrajne SZDL iz Kopra, ki jo je vodil tov. Lapajne, v njej pa sta bila še dr. S. Polič in M. Abram. Bila je gost pokrajinske federacije PSDI. Poleg predstavnikov goriške federacije te stranke, med katerimi sta bila tudi poslanec Zuccalli in pokrajinski tajnik PSDI Candussi, sta bila prisotna tudi predstavnika PSDI iz Trsta Cesare in Lonza.
S tem sestankom so gostje iz Kopra vrnili obisk delegacije PSDI, ki je bila pred časom v Kopru in jo je vodil poslanec Zuccalli. Ob tej priložnosti so se pogovorili o raznih vprašanjih in izmenjali svoje mnenje predvsem glede obmejnih problemov, kot so n. pr. nadaljne olajšave glede potnih listov, izmenjava sektorskih obiskov med obema strankama itd. Načelno so se sporazumeli tudi o tem, da bo prišel 21. marca neki jugoslovanski izvedenec v Gorico ter bo imel tu predavanje o delavskem samoupravljanju v jugoslovanskih podjetjih. Pozneje pa bo deželna delegacija PSDI obiskala nekatera jugoslovanska podjetja in bo tudi prisotna pri sejah in delu delavskih svetov v nekaterih podjetjih.
V nedeljo dopoldne pa so imeli predstavniki PSDI zborovanje v dvorani Petrarca v Gorici, na katerem so govorili poslanec Zuccalli, odv. Devetag in drugi. Predstavili so tudi svoje kandidate za bližnje deželne volitve, ki jih je sedem: Eldero Bon iz Tržiča, Giuseppe Boscarol iz Ronk, Agostino Candussi iz Gorice, Cesare Devetag iz Gorice, Danilo Disette iz Gradeža, Odone Marangon iz Kr-mina in Sergio Rovis iz Gorice.
tirna, ki se je drne 21. februarja poškodoval pri cestnem incidentu v Gorici, v Ul. Leopardi. Visin-tio, ki se je popoldne okrog 17.30 tistega dne peljal s svojim skuterjem po Ul. Leopardi proti domu, je nedaleč od uradov bolniške blagajne hotel prehiteti voz s konjsko vprego, ki je šel v isti smeri pred njim. Vtem pa mu je prišlo nasproti drugo vozilo in da bi se rešil, je Visintin skočil s svojega vozila ter se pri tem poškodoval. V bolnišnici so raču-
PSBI predstavila svojih sedem kandidatov za deželne volitve
.	v	■ /. I ... V	r tf.TfflfV f
li v civilno bolnišnico v Gorici 66-letno Olgo De Carlo iz Standreža Ul. sv. Mihaela 271. Zenska je doma padla po stopnicah in si pri tem zlomila desno ključnico.
Pridržali so jo za 20 dni na zdrav, ljemju.
Ob 10.45 so pripeljali v bolnišnico 57-letnega Henrika Pinterja iz. S te-ver jan a, Sovenca 16, ki se je ponesrečil na delu. Zdravniki so ugotovili, da si je mož verjetno zlomil .desno stegnenico in =o ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. . j*
Včeraj popoldne okrog 16.30 je bil 14-letni Roberto Alt, doma tz Caprive, v vaškem mlinu, kjer ga je zgrabilo za desno roko kolesje ter ga ranilo na sredincu in prstancu. Odpeljali so ga v bolmi nico kjer so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Tudi 40 letna Ana Sgubin iz Gorice Ul. Favetti 18 se je morala zateči v bolnišnico zaradi nezgode na domu. Ko je odpirala okno se je zdrobilo steklo v. njem ter se je pri tem ranila na desnem mezincu. Pridržali so jo za 10 dni.
Ob 20. uri so sprejeli za 12 dni na zdravljenje 27-letnega Antonia Bordona, ki je imel rano na nosu.
Izjavil je, da se je ranil, ko je bil na izletu v Sloveniji.
Ker je jedel pokvarjeno meso, je moral ob 20.40 sinoči v bolniš-nico 34-letni Sergio Zanon iz Slo-vrenca. Pridržali so ga na opazovanju.
Ob 21. uri pa so prav tako sprejeli na opazovanje Giovannija Fa-bretta iz Kazermet na Svetogor-ski cesti. Fabretto je padel v stranišču kina Verdi, kjer se je precej močno udaril in dobil tudi pretres možgan.
Župan na obisku v zavodu za bolničarke
Goriški župan dr. Gallarotti je v nedeljo popoldne obiskal zavod za bolničarke pri civilni bolnici v Gorici. Spremljali so ga nekateri odborniki in občinski tajnik. V zavodu pa ga je med drugimi pozdravil poleg ravnateljice tudi dr. Carrara.
Predstavniki občine so si ogledali novo poslopje in se pohvalno izrazili o njegovi ureditvi. Trenutno obiskuje šolo v zavodu kakih 100 gojenk ter je zelo na glasu po vsej državi in prihajajo povpraševanja z vseh strani po gojenkah, ki so dovršile to šolo.
Zborovanje Pajette v nedeljo v Gorici
V kinodvorani «Vittoria» v Gorici je bilo v nedeljo dopoldne zborovanje KPI, na katerem je pred polno dvorano govoril član tajništva stranke Giancarlo Pa-jetta. V uvodu je polemiziral s Krščansko demokracijo, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah 28. aprila obljubila «srečna leta« drugi del svojega govora pa posve. til deželnim volitvam, ki bodo 10. maja. Seznanil je prisotne z zakonskim osnutkom, ki so ga komunistični parlamentarci predložili vladi, po katerem naj bi se v desetih letih investiralo v deželo Furlanija-Julijska krajina 400 milijard lir.
Z avtom je zavozil v kanal pri Štivanu
V nedeljo zvečer se je vračal z avtom fiat 1100 iz Trsta proti Tržiču 25-letni Dario Mori iz Sta-rancana Ul. Libertži 34. S seboj je imel tudi 27-letnega Antonia No-centa, ki je doma iz Ronk, Ul. Berini 30. Blizu tovarne papirja pri Timavu, pa je Mori iz neznanih vzrokov zdrsnil s ceste in zavozil v obsetni kanal na levi strani.
Na kraj nesreče je prišla cestna policija iz Tržiča, ki je odpremila oba ponesrečenca v bolnišnico v Tržiču. Pri tem pa je prišlo do majhne panike, ker se je Mori po nezgodi tako prestrašil, da je skušal pobegniti. Ko ga je policija ustavila, so ugotovili, da je imel pri sebi samokres, kar je bil tudi vzrok njegovega pobega. Po zaslišanju na policijskem ko-
naii, da bo v nekaj tednih zopet | mlsaHatu pa SQ fudi njega
okreval. Vendar pa so nastopile komplikacije in v soboto je podlegel poškodbam. Komaj tri me. sece prej je umrl tudi njegov oče.
DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna ALESSANI, Ul Carducci št. 12, tel. 22-68
slali v bolnišnico v Tržiču.
Zdravniki so ugotovili, da st je Mori verjetno zlomil levo ramo in dobil druge manjše poškodbe ter bo moral ostati na zdravljenju sedem dni. Prav toliko časa pa bo ostal v bolnišnici tudi Nocent zaTadi rane na levem sencu in pretresa možganov.

V NEDELJO POPOLDNE V GOBICI
Avto se je zaletel v prikolico tovornika
Štiri potnike to pridržali v bolnišnici na zdravljenju - Trčenje fiata 600 v tricikel
Kratke iz bolnišnice
Včeraj dopoldne okrog 10.15 so z avtom Zelenega križa pripelja-
Podlegel poškodbam cestnega incidenta
Včeraj popoldne so v Moši pokopali 21-letnega Giuseppa Višin-
iiiKHiimiHimmiiKiiHUHHiimMmmmitiKUKHimmmmHMHMMumHmHiiMmnnHnmimHMnHHmHmHHmHnnmHMMmummnHHiMHnuHMmuMmmf
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA V GORICI
Kaznovan šofer, Ki je zaupal vožnjo avtomobila mladoletniku
Globa za grofa Tommasija, ki je podpisoval čeke brez kritja na banki
Šofer Luciano Zatti iz Ul. Brigata Treviso je bil 28. oktobra lani zelo truden in je zaprosil 17-letnega B. G. iz Ul. Ugo Foscolo, naj pelje njegovo ardeo. Naključje je naneslo, da ju je ustavil mestni stražnik ter ju prijavil sodišču, ker je mladoletnik vozil brez vozniškega dovoljenja, ki ga zaradi mladoletnosti med drugim tudi ni mogel imeti.
Zattijevo opravičilo je veljalo samo do neke mere. Sodnik na o-: krajnem sodišču dr. Bassi je upošteval zahtevo branilca mladoletnega B. G., naj ga oprostijo kazni, na 20.00Q Ur gl«bc pa je ob-
sodil Zattija. Mladoletnika je branil Bernot, Zattija pa Turel.
Sodišče je včeraj obsodilo grofa Alberta Tommasija iz Vignana, bivšega administratorja podjetja Alcea, na 265.000 lir globe, ker je izdajal nekrite čeke. Grof je v beneškem zaporu in se prostovoljno ni hotel udeležiti sodne obravnave. V Gorici je grof izdal tri nekrite čeke po 1,9 milijona, 1,5 milijona in 1,1 milijona lir. 2e poprej je v kraju Guastalla izdal dva nekrita čeka po 900.000 in
950.000	Ur. Pretor v Guastalli ga je za prekršek že obsodil na
125.000	lir globe. Prekršek se smatra kot enkratno dejanje, in-ker
je Tommasi zadnji ček izdal v Gorici, ki je izven njegove jurisdik-cije, se je včerajšnji proces zaradi treh izdanih čekov vršil v Gorici.
Na razpravi so zaslišali funkcionarja Banca Cattolica del Ve-neto Alda Feronata, ki je izjavil, da so zaprli tekoči račun na podjetje Alcea, in ne osebno na Tom-masijevo ime, že januarja 1963, ker so prihajali tisti čas čeki visokimi vsotami, ne da bi bilo na banki potrebno kritje. Po sodbi državnega pravdnika bi moral Tommasi odgovarjati za dve ločeni kaznivi dejanji, vendar je sodnik sodil, da gre za eno samo.
V nedeljo popoldne je avto fiat. 1100, ki je prihajal po Ut, Mo-nte-santo proti Trgu Medaglie d’oro, z vso silo trčil od zadaj v prikolico težsega tovornlK-a, ki je bila naložena z deskami in ustavljena na tem trgu
Avto je vozil 28-letni Giuseppe Sussig iz Gorice, Ul. Cappuccini 2. Z njun so bili v vozilu še 28-letni Stanko Černigoj iz Gorice, Ul. Sile 16 in njegova žena 20-letna Loredana Dačo tej njeni dve sestri in sicer 15-letna Alida in 12-letna Ambra, ki stanujeta v Kazermetah v Ul. Montesanto '133.
Šofer je po vsej verjetnosti Vozil malo prenaglo po Ul. Monte-santo in ko je privozil do ovinka pred uršulinskim zavodom, mu je vozilo nekoliko zaneslo. Ko je opa-zil pred seboj ustavljen težak to-vomik, je skušal ustaviti avto, vendar je bilo že prepozno in z vso silo se je s svojim vozilom zaril pod prikolico tovornika na desni strani. Avto je pri tem utr-pel precejšnje poškodbe, pa tudi vsi potniki so bili huje ali laže ranjeni.
Najbolj jo je izkupil Stanko Černigoj, ki si je zlomil levo ro-ko v zapestju, se ranil na čelu in dobil pretres možganov ter so ga v goriški civilni bolnišnici pri-držali za mesec dni na zdravljenju.
Njegova žena Loredana je dobi. la poškodbe na čelu ter pretres možganov in bo ostala v bolnišnici 12 dni, Sussig bo prav toliko
časa v bolnišnici zaradi pretresa možganov in številnih manjših prask, enako tudi Alida Dačo, ki je dobila poškodbe na desni nogi in pretres možganov. Najbolj srečna je bila 12-letna Ambra Da. co, ki je lahko odšla takoj domov prognozo okrevanja v 4 dneh zaradi manjšega udarca nad očesom.
Na križišču Korza Verdi in Ul. S, Chiara je tudi trčil od zadaj avto fiat 600 v tricikel, ki ga je vozil 29-letm Florindo Miliavec iz Gorice, Ul. Fpfmica 44. Avto je Šofirala 40-letna Donnka Grazia-ni iz Gorice, Drevored 20 septem. bra 66. Na srečo ni bil pri tem trčenju nihče ranjen.
VERDI. 17.30: «11 mondo di nott« n. 3». Ital. barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CORSO. 16.30: «Ieri, oggi, domanls, Sofia Loren, M. Mastroianm, T. Pica. Italijanski kinemaskopski film v barvah.
VITTORIA. 17.00: «L'ldolo di Aca-pulco«, E. Presley in U. Andress. Ameriški barvni film v kinema-skopu. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00; «11 sentiero del dlsperati«, C. Aznavour in M La-foret. Ital.-franc. koprodukcija ? barvah.
PRISPEVAJTE ZA OIJASKO MATICO I
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 18 stopinj nad ničlo ob 15.55 url in najnižjo eno stopinjo pod ničlo ob 6.45 uri. Povprečna dnevrta vlaga je dosegla 40 odst.

IZIDI
•Atalanta-Mantova Messina-*Bari LR Vicenza-'Lazio Bologna-‘Milan •Modena-Genoa Juventus-'Roma 1 nter-*Sampdoria •Spal-Fiorentina •Torino-Catania
0:0
1:0
1:0
2:1
2:1
2:1
5:1
0:0
0:0
LESTVICA					
Bologna	23	14 8	1	39 13	36
Inter	23	14 6	3	29 14	34
Milan	23	13 7	3	40 19	33
Juventus	23	12 6	5	38 23	30
Fiorentina	23	11 8	4	32 14	30
Vicenza	23	9 6	8	26 22	24
Roma	23	8 7	8	27 24	23
Atalanta	23	6 10	7	19 28	22
Torino	23	5 11	7	22 25	21
Spal	23	5 10	8	21 22	20
Mantova	23	4 11	8	23 33	20
Genoa	23	5 9	9	23 25	19
Catania	23	5 9	9	20 30	19
Modena	23	5 9	9	21 31	19
Lazio	23	6 6 11		15 21	18
Sampdoria	23	7 2 14		27 40	16
Bari	23	3 10 10		10 24	16
Messina	23	4 7 12		19 38	15
Prihodnje tekme (8. t. m.)
Juventus - Atalanta; Inter - Bari; Fiorentina - Lanerossi; Catania -Milan: Lazio - Modena; Messina -Roma; Bologna - Sampdoria; Mantova - Spal; Genoa - Torino.
IBSMi
Atalanta-Mantova
Bari-Messina
LR Vicenza-Lazio
Milan-Bologna
Modena-Genoa
Roma-Juventus
Sampdoria-Inter
Spal-Fiorentina
Torino-Catania
Lecco-Foggia In.
Udinese-Varese
Piša Livorno
Pescara-D.D. Ascoli
KVOTE
13 — 64.316.000 lir 12 —	1.495.700 »
(0:0)
(0:1)
(1:0)
(1:2)
(2:1)
(1:2)
(1:5)
(0:0)
(0:0)
(1:1)
(0:0)
(2:2)
(2:1)
1. —
2. —
3. —
4. —
5 —
Hurst Hanover
Behave
Iseo
Agello
Gian Burrasca Siusi
Odile De Sassy Ebanite Med a 11 o
6. —
1. Elisa
1.	Buganza
2.	Verona KVOTE
12 — 4.213.247 lir 11 —	216.063	»
10 —	17.023	»
2
2
X
1
1
2 2 1 1 2 X 2


NA POHORJU
V NEDELJSKEM 6. POVRATNEM KOLU
Bologna utrdila položaj leaderja
Visoka zmaga Inter ja - Tudi Juve in Messina zmagovita na tujem
Bologna je napravila korak naprej in z njo tudi Inter. Bolonj-čani so premagali nič manj kot Milan na njegovih tleh, Inter si je šel po visoko zmago v Genovo. Tudi Juventus je napredoval, pa čeprav je gostoval pri Romi.
Najbolj pričakovana tekma je bila seveda v Milanu, kjer so gostovali Haller in tovariši. Gostje so bili ves čas boljši in so začetnemu golu Milana odgovorili z dvema, ki sta jim prinesla nepričakovano zmago.
Zmago na tujih tleh je v Bariju zabeležila tudi Messina, medtem ko je Catania odščipnila gostiteljskemu Torinu točko. Tudi Spa-lu se je posrečilo, s Fiorentino v gosteh, rešiti točko. V zelo izenačeni tekmi z Laziom se je Lanerosi posrečilo zmagati s pomočjo 11-metrovke, medtem ko Se je Genoa zaman trudila, da bi v Modeni rešila točko
V 3. povratnem kolu odbojkarskega prvenstva B lige
Tudi
Po navdušujoči igri
Bor premagal
padovske gasilce 3:2
V tretjem povratnem kolu odbojkarske B lige nam je moška šestorka Bora pripravila prijetno presenečenje: premagala je ekipo padovskih gasilcev. Začetek igre in sploh prvi set je predstavljal za domače barve popoln polom. Domači igralci se niso mogli nikakor znajti in so prepuščali pobudo nasprotnikom. Drveli so proti katastrofalnemu razmerju v točkah, ko so pri stanju 13:1 končno zavrli igro tekmecev in nanizali nekaj točk. To pa je bilo vse, kar so lahko v tem setu storili, ki je bil tudi edini, ki so ga nasprotniki osvojili s popolno premočjo.
V drugem nizu je kapetan Bora
slalom za M.Goitschel
MARIBOR, 2. — Na Pohorju, kjer je ponoči med soboto in nedeljo snežilo, se je v nedeljo zaključilo FIS tekmovanje za ženske za ((Pohorski pokal«. Kot je bilo pričakovati, se je tudi drugi dan zaključil z zmagoslavjem Francozinije Marielle Goitschel, ki je zmagala tudi v slalomu. Po odličnem času, ki ga je dosegla Belgijka Patrizia du Roy de Blicquy, je Marielle divje zaplesala v gozdu palic in zabe-
ležila najboljši čas. Marielli se je najbolj približala Nemka Henne-bergerjeva, medtem ko so druge precej zaostale.
V drugem teku je najboljši čas dosegla njena sestra Christine Goitschel, medtem ko sta Marielle in Hennebergerjeva prismučali na cilj z istim časom, s čimer sta potisnili Belgijko na 4. mesto.
(Fr.)	101"*
menjal postavo. Igra je bila boljša in borovci so sprožili silovito ofenzivo, s katero so spravili v zcdrego nasprotnike, ki niso priČa-
MI IH H IHHHIIHHIHIHIIHHIHIHHIIII.....IHHHIMIH......
S POMOČJO PRISOJENE ENAJSTMETROVKE
Padova samo enkrat ranila Triestino
Carminati v drugem polčasu strelec gola
STRELEC: Carminati v 11 p. iz enajstmetrovke.
PADOVA:	Bazzoni; Rogora,
Barbiero; Pestrin, Sereni, Bar-
bolini; Carminati, Mazzanti, Ca-
vicchia, Abbatini, Koelbl.
TRIESTINA: Di Vincenzo; Fri-geri, Vitali; Pez, Varglien, Sadar; Ferrara, Dalio, 'Orlando, Porro, Novelli.
SODNIK: Gonella.
KOTJE 8:2 (4:1) za Padovo.
Padova je zmagala in to upravičeno. Sicer samo s pomočjo 11-metrovke, ki io je sodnik morda prisodil bolj Dod vtisom kričanja navijačev, kot zaradi resnosti prekrška. Kljub porazu pa je Triesti-na lahko ponosno zapustila igrišče Appiani. Tržačani so se poslužili edino primerne igre, da se rešijo
• •		A*	LESTVICA							
•	IZIDI		Foggia	23 10		10	3	28 14		30
			Brescia*	23 15		6	2	41	13	29
•			Verona	23	9	11	3	27	15	29
•	•Cagliari-Alessandria	1:1	Padova	22	9	9	4	21	9	27
	•Lecco-Foggia	1:1	Varese	23	8	11	4	22	11	27
	•Verona-NapoU	0:0	Cagliari	22	8	10	4	15	12	26
	•Pro Patria-Parma	1:0	Lecco	22	9	8	5	20	18	26
	•Brescia Potenza	2:0	NapoU	22	8	9	5	25	22	25
	•Cosenza-Prato	2:0	Potenza	23	7	9	7	22	19	23
	•Catanzaro-Simmenthal	1:1	P. Patria	23	7	9	7	25	22	23
	•Padova-Triestina	1:0	Triestina	23	7	8	8	19	22	22
	•Udinese-Varese	0:0	Udinese	23	7	8	8	17	20	22
	•Palermo-Venezia	0:0	Catanzaro	23	8	6	9	26	31	22
	Prihodnje tekme		Palermo	23	5	10	8	17	17	20
	(8. t. m.)		Venezia	23	6	8	9	21	25	20
	Catanzaro - Brescia;	Prato -	Alessand.	23	4	9	10	15	29	17
	Foggia; Cagliari . Padova; Lee-		Parma	23	3	10 10		19	31	16
	co - Palermo; Varese -	Parma;	Simmenth.	23	2	12	9	13	25	16
	Napoli - Potenza; S. Monza - Pro		Cosenza	23	5	5 13		13	31	15
	Patria; Triestina - Udinese; Co-		Prato	23	2	10 11		11	28	14
	senza - Venezia; Alessandria - Ve-		• Kaznovana	z	odvzemom sedmih					
točk.
poraza. Začeli so stisnjeni v o-
brambi s Ferraro namesto Ranca-tija na krilu, z Varglienom v vlogi prostega strelca in s Sadarjem,
................................................I...HHHIIHtllllHIIIIHHH...............................................HHIHIIHIHHIHHHI......Hlinil
ZOPET ŽIVO NA JUGOSLOVANSKIH NOGOMETNIH IGRIŠČIH
Poraz za Crveno zvezdo
Pol ducata golov Maribora gostujoči Bosni
Po dolgem premoru so v nedeljo oživela tudi nogometna igri-v Jugoslaviji. Ne sicer vsa, ker so bile prve borbe le na igri-
ščih klubov I. in II zvezne lige. Začetek ali bolje nadaljevanje prvenstva za državni naslov je bilo precej mlačno in ne brez presenečenj. Vodilna Rdeča zvezda je morala položiti oicžje na tleh šibkega Hajduka in tudi Partizan ter Dinamo sta se morala zadovoljiti, pa čeprav sta nastopila pred lastnimi navijači, le izidom. Brez premaganca in tudi brez zmagovalca sta se zaključili
z neodločenim
tudi tekmi Beograd - Sarajevo in Zeljezničar - Radnički. Rijeka pa je tokrat visoko odpravila Treš-njevko, medtem ko sf je novosadski derby med Vojvodino In Novim Sadom zaključili z zmago slednjega.
V II. zvezni ligi je Maribor zasul gostujočo Bosno pod pol ducata žog. Domačini so bili absolutni vladarji na igrišču in so goste
brez prestanka obstreljevali. Se posebno v drugem polčasu, ko je slednjim zmanjkalo sape in kondicije.	.	, .
Ljubljanska Olimpija pa je slabo startala. Gostje Čelika so imeli celo pobudo v svojih rokah in so tudi prvi prišli do gola. Ljubljančani so se precej trudili in končno so v drugem delu igre tudi izenačili. Drugih golov ni bilo in tako sta se tekmeca razšla s po-lovčinim izkupičkom.
I. ZVEZNA LIGA
Hajduk-Crvena zvezda	3:2	(0:1)
Dinamo-Vardar	0:0	
Partizan-Velež	0:0	
Zeljezničar-Radnlčki	1:1	(1:1)
Rijeka-Trešnjevka	3:0	(1:0)
Vojvodina-Novi Sad	1:2	(0:1)
Beograd-Sarajevo	2:2	(1:0)
II. LIGA (ZAHOD)		
Varteks-Zagreb	0:1	(0:0)
Olimpija-Celik	1:1	(0:1)
Maribor-Bosna	6:0	(3:0)
Sloboda-Borovo	3:2	(1:1)
Slavonija-Istra	2:0	(1:0)
Famos-Sparta	5:0	(4:0)
Lokomotiva-šibenik	3:3	(2:1)
BSK-Borac	0:0	
ki je bil postavljen za varuha srednjemu napadalcu Cavicchi. V napadu pa je trener prepustil proste roke Porru in Novelliju ter seveda Orlandu. Kljub tej taktiki pa je morala Triestina kloniti, a šele v 11’ drugega polčasa, ko je Pez ustavil nevarno akcijo Koel-bla. Padovski igralec je padel in sodnik ni okleval. Carminati pa je prevzel nalogo strela in žoga je končala v mreži odličnega
Di Vincenza.
O vratarju Triestine bi morali napisati celo poglavje. Tržaška mreža je bila večkrat na tem, da se zatrese. Vratar pa tega ni dovolil in je z neverjetnimi posegi, tako plovnimi kot pod noge nasprotnikov večkrat prestregel zelo nevarne žoge.
Priznati pa je treba, da so bili padovski igralci bolj živahni in da je z njihovih nog prišlo ogromno število nevarnih napadov. Toda tržaška obramba je bila ves čas na mestu, mirna in je brez usmiljenja, pa čeprav včasih tudi nekoliko grobo, preprečevala nasprotnikom, da bi prišli do gola. V 11’ pa ji je sodnik zvezal roke in tudi vratar Di Vincenzo ni mogel ničesar proti dobro usmerjeni žogi, ki je prinesla domačinom zasluženo zmago.
Dodati je treba, da je sodnik v drugem polčasu izključil iz razlogov, ki niso ne znani ne jasni, Vitalija. Triestina se je morala zadovoljiti z igranjem v desetih in prav v tem obdobju je znala vnesti z napadalci nekaj zmede v Vrste padovskega moštva.
kovali takega odgovora. Slovenski odbojkarji so vzpostavili varno razmerje, ki so ga proti koncu še povečali, ne da bi jih gasilci kdaj resno ogrožali.
Tretji set je bil izredno razburljiv in je precej utrudil obe ekipi, ki sta neprestano tolkli in reševali nemogoče žoge. V uvodnih minutah so borovci nekoliko zaostali, a so se kmalu opomogli m bili gasilcem vedno za petami, dokler jih niso pri 12:12 dohiteli. Igra je postajala iz trenutka v trenutek bolj mrzlična, ker se je vnel boj za vsako žogo. Borovci so po zasluženi prednosti dovolili, da so jih nasprotniki dohiteli in čeprav so imeli zmago skoraj v rokah, so morali prepustiti, bolj zaradi pomanjkanja izkušenj kot neznanja, set njihovim trdovratnim gostom.
Položaj je bil za borovce zelo težaven, še posebno, ker so se vsi bali, da je neuspešni zaključek domačine poparil. Z veseljem pa je bilo takoj opaziti, da to ni vplivalo na njihovo moralo. Zopet so začeli z velikim elanom in pustili za seboj nasprotnike, ki niso mogli, kljub poskusom, nadoknaditi razlike.
Treba je bilo torej igrati še zadnji set, ki je predstavljal za obe ekipi zadnjo možnost za zmago. Vsi igralci, tako v plavih kot v belordečih dresih, so se zavedali važnosti trenutka, zaradi česar smo bili priča zelo izenačeni in tudi ostri borbi. Pri stanju 8:7 za Bor je prišlo do zamenjave igrišča, kar pa ni motilo domačine, ki so se ob navdušenem spodbujanju številnih navijačev razigrali, tako da nasprotnik skoraj ni prišel več do besede in je bil prisiljen, zaradi silovitih tolčenih žog, ostati v previdni obrambi. Borovci tokrat niso dovolili nasprotniku, da si nabere niti točke več in so tako prepričljivo odpravili padov-ske tekmece, ki_ spadajo med najmočnejše udeležence prvenstva.
Končno smo videli vigrano ekipo, kjer so vsi skoraj vedno složno sodelovali. Hib je bilo zelo malo in tudi blok je bil tokrat odličen in je posebno v odločilnem setu že v kali preprečil ofenzivo nasprotnikov. Tudi v obrambi so se tokrat borovci izkazali, da ne govorimo o napadalni ostri-ni, ki je dosegla v nekaterih trenutkih višek. Žal je imela nedeljska tekma tudi negativno stran; sojenje je bilo namreč zelo slabo, kar je precej motilo igro. Se posebno, ker gosti niso znali prenesti krivic tako kot so jih igralci Bora, zaradi česar so zaradi nešportnega obnašanja precej razočarali občinstvo. To pa vseeno ne Kazi velike zmage Bora in njegove zasluge, ker so nam slovenski igralci kot vedno pokazali zgledno športno obnašanje.
Izid:
BOR —- Gasilci (Padova)
15:7, 14:16, 15:9, 15:7).
R. ŠKRINJAR
iiiimiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiimuiinmiiiiiiHriiiiiiiiuiiiiiiiiii
FIS 1-A TEKMOVANJE V KRANJSKI GORI
F rancoz Arpin
prvi v slalomu
* Avstrijec Digruber na častnem mestu
KRANJSKA GORA, 2. — Po zmagi Francoza Killya v veleslalomu FIS 1-A tekmovanja, je v nedeljo pripadel uspeh v veleslamu njegovemu rojaku Arpinu, je bil v drugem spustu hitrejši od avstrijskega alpskega smučarja Digruber ja, ki je v prvi manchi zabeležil najboljši čas. V Kranjski gori je na srečo pritisnil mraz, ki je strdil pripravljeno progo. Progo za prvi spust je določil italijanski smučarski strokovnjak in
trener reprezentance Nogler, drugo progo pa jo je določil jugoslovanski zvezni trener Magušar, ki je na strmini nad Bukovniškim travnikom namestil kar 70 vratič.
3:2 (6:15,
DIRKA PO SARDINIJI
CAGLIARI, 2. — Medtem ko se je prva etapa kolesarske dirke po Sardiniji, ki so jo tekli od Rima, do Neaplja končala z zmago Italijana Adriana Duranteja, je bil danes prvi na cilju druge etape Oristano -Cagliari Antonio Bailetti, ki je 108 km dolgo progo prevozil v 2 urah 54’16”. Zmagovalcu so sledili Mar-coli, Carlesi, Belgijci Vannitsen, Van Looy, Sorgeloos itd. Slednji je tudi novi leader lestvice.
Francozi se v nedeljo niso zadovoljili samo s prvim mestom, ker so po Digruberju in vzhodnonemškem smučarju Scherzerju u-vrstili Jauffreta na 4., Mauduita pa na 5. mesto. Izredni uspeh je dosegel tudi Italijan Martino Fill, kateremu je pripadlo 6. mesto, medtem ko je njegov rojak Mahl-ckneht zasedel deveto.
Jugoslovan Lakota je. bil tu pa tam preveč počasen in se je moral zadovoljiti s 15. mestom, medtem ko so drugi njegovi rojaki še bolj zaostali. Od 55 tekmoval-
cev jih je brez napak prismučalo na cilj 31.
Izdi:
1.	Arpin (Fr.) 100”76
2.	Digruber (Av.) 100”78
3.	Scherzer (NDR) 101”89
4.	Jauffret (Fr.) 102”38
5.	Mauduit (Fr.) 102”81
6.	Fill (It.) 103”27
7.	Litzendorf (NDR) 104”06
8.	Riedl (NDR) 104"33
9.	Mahlckneht (It.) 104”74
10.	Mollard (Fr.) 105”05
11.	Holm (Norv.) 105”27
12.	Fersch (NDR) 106”09
13.	.Von Allman (Švica) 107”40
14.	Favre (Švica) 107”55
15.	Lakota (Jug.) 108”31; 20. A. Klinar 114”29; 22. J. Cop 118”15; 23. M. Klinar 118”17; 24. Soklič
118”25; 25. Pustoslemšek 120”23.
...................................................................................
Izid:
1.	M. GOITSCHEL (49”0, 52”8)
2.	Ch. Goitschel (Fr.) 102”6 (52"»
3.	Henneberger (ZRN) 103”4 (50”ft 62”8)
4.	du Roy de Bliquy (Belg.) 104"! (50”0, 54”0)
5.	Eder (Av.) 105”8 (51’’3,54”5)
6.	Brauer (Av.) 108”2
7.	Rohrbaeh (Av.) 110”1
8.	Adolf (Svi.) 112”9
9.	Terraillon (Fr.) 113”5
10. Galica (VB) 116”6, 1,1. Schv/eizet (Arg.) 119”3, 12. Sellay (Sv.) 119”8, 13. Coquoz (Svi.) 121’% 14. Schiiss (NDR) 122”1, 15' Hwammen (Norv.) 124”9, 16. F®-rington (VB) 125”0, 17. Ankele Jug.) 125”3, 18. K. Fanedl (Jug.) 125”6, 19. Hapborn (VB) 125’% 20. Jarek (Polj.) 127”2 itd.
ABETONE, 2. — Italijanka Pia Riva, ki je bila v soboto zaradi padca med smukom prisiljena odstopiti, se je v nedeljo oddolžila *a razočaranje z zmago v slalomu ** pokal Foemina. Avstrijka Ingebort Jochum, ki je zmagala v smuku je bila v nedeljo sicer šesta, a to je zadostovalo, da je v lestvici kombinacije zasedla prvo mesto pred Italijanko Lidio Barbieri - Saccons-ghi, medtem ko se je na tretje nW sto uvrstila Francozinja Florence Steurer.
V lestvici narodov, za sestavo katere so upoštevali prve tri najboljše udeleženke posameznih držav, pa se je na prvo mesto uvrstila Avstrije pred Švico, medtem ko je tretje mesto pripadlo Italiji.
NOGOMET
MILAN, 2. — Danes so prispel) na letališče Linate igralci Partizana, ki bodo v sredo nastopili v povratni tekmi četrtfinala za pokal evropskih prvakov proti Interju. % Milan so prišli vsi nogometaši, ki so igrali v Beogradu z izjemo H»-šanagiča, katerega bo verjetno zamenjal Becejac.
Tekma bo ob 15.30 v San Siru.
EKIPNO POKRAJINSKO PRVENSTVO V KROSU
Ret prvak med janiorji
Odlične uvrstitve KOŠUTE, SANCINA in ŠVABA
Lepo sonce in burja sta spremljali v nedeljo atlete, ki so nastopili na pokrajinskem prvenstvu v krosu na Opčinah. Kot vedno so nastopili atleti v treh različnih kategorijah. Proga je bila zelo lepa in tudi težka, na cilju pa je burja pihala atletom naravnost v prsi.
Prvi so startali mlajši mladinci.---------------
Vodstvo je takoj prevzel Peres, med
zasledovalci pa se je odlikoval Aleksander Košuta, ki je nato tudi sam ostal na drugem mestu. Peres je nenehno večal prednost, po prvem krogu pa je lažjo krizo preživljal Košuta. K sreči se je atlet kmalu opomogel in bil na cilju drugi z sigurnim naskokom nad ostalimi. Do. bro je tekel tudi Pahor Milan, ki se je uvrstil na 7. mesto.
Za mlajšimi mladinci so startali juniorji. Vseh je bilo okoli 30. Start je bil kot vedno zelo hiter in prvi krog so skoraj vsi pretekli v strnjeni skupini. V drugem krogu so se ločili Sancin in Bortolotti, njima pa je kot senca sledil še drugi borovec Švab, ki je na odličnem 3. mestu vzdržal vse do 500 m pred ciljem. Hiter ritem je trojici prinesel veliko prednost. Na ciljno rav-
nino je prvi pritekel Sancin, Borto-lutti pa ga je dohitel. Zadnjih 50 metrov sta atleta pretekla ramo ob rami in tudi na samem cilju ni imel nihče jasne prednosti. Ker je Bortolutti z nogo prvi prestopil cilj. no črto, so sodniki prisodili zmago njemu, čeprav pravila zahtevajo, da se upoštevajo prsi. Približno 30 metrov za dvojico je na cilj pritekel Švab, katerega tek je bil naravnost fantastičen. Z malo krajšo progo bi imel Švab z nedeljsko formo veliko možnosti tudi za zmago. Zelo dobro se je v tem teku uvrstil še tretji borovec Koren Uroš, ki je bil 11. Ekipno je v kategoriji juniorjev zmagalo ŠZ Bor.
Člani so morali preteči 7 km dolgo progo. Vodstvo sta v prvih krogih prevzela Tonetti in Gottardo. 2 kroga pred ciljem je ostal To-
netti sam )n kazalo, je, da bo tudi zmagal. V zadnjem kilometru je začel sprintati Intemperante, ki je bil sicer kakih 100 m za vodeči®-Sprint je bil res izreden. Intemperante je še svež prvi pritekel skozi cilj. Tonetti je bil drugi z kakimi 40 m zaostanka, Gottanjo P8 tretji. Ekipno je med člani zmagala Ginnastica Triestina, ki je prvo mesto pobrala tudi v kategorij* mlajših mladincev.
IZIDI:
Mlajši mladinci: 1. Peres (CSD-2. KOŠUTA Aleksander (Bor), ?• PAHOR (Bor).
Ekipno: 1. Ginnastica Triestin»i 2. CSI, 3. BOR.
Juniorji: 1. Bortolutti (S. Giaco-mo), 2. SANCIN, 3. ŠVAB (ob8 Bor), 11. KOREN (Bor).
Ekipno: 1. BOR, 2. S. GiacomO-
Člani: 1. Intemprante (S. Giaco-mo), 2. Tonetti (Acegat), 3. Gottardo (Ginnastica).
Ekipno: 1. Ginnastica Triestina-
B. KRIŽMAN

JOŽA H OR V A T:
nad $ emom

2.
Trrrrrr ...!
Na bližnji zidanici za njegovim hrbtom izčrta zidove ustali rafal. — Kar, kar... le streljajte! Razmetavajte z municijo, a zapomnite si, fantje, da boste naboje še potrebovali! Ehej, pa še koliko! Včeraj so vas rešili tanki in oklopniki, a danes bo druga pela. še kako! Za hrbet smo vam poslali cel bataljon, da vas le malo obkoli, da vas zaobide, potem bomo... na drobno. Malo od spredaj, malo od zadaj, o majko vam razbojniško, plačali mi boste za včerajšnji strah! — Malo se je privzdignil in pomolil Izza zaklana tisti dolgi krivi nos, če b: le kje zagledal kolono tretjega bataljona Kalničke brigade, ki je že pred kakšno dobro uro šla na pohod okoli sovražnika. Nič! še sledu nikjer. In zdaj, kot da je vsa sovražna bojna črta opazila Kaparo, ga opazila in obstala ob pogledu na njegov dolgi krivi nos. Vse je ta hip zamrlo. Nihče več ne sproži strela. Borba potihne, nepričakovano ugasne vzdolž vse fronte kot pes, ki laja na luno; laja, pa se utrudi, potegne jezik v usta, zapre gobec, a vsi vedo, da bo spet zalajal, ker je pes, zalajal bo spet, ker je pes, ki laja na luno, a luna Je še zmeraj na nebu in ni zbežala.
Kjerkoli je bil Kapara in kar že koli se Je odigravalo okoli njega — na pohodu, v bitki, pri dremanju, ob jurišu — moral se je s kom meniti in Izmenjavati misli, če koga dru-
gega ni bilo, se je največkrat sam s seboj, kdaj pa kdaj z bogom, z luno, z drevjem, z listjem, s svojo puško, z vojaškim pasom, z gozdarji... Misel se mu je odvijala v pogovoru, najsi je bilo s tem ali z onim ali o tem ali onem. Tako tudi sedaj. Zmedla ga je tišina, vznemirilo ga je, ker Je sovražnik prenehal z ognjem. Trepnil je z očmi, zaskrbelo ga je: — Hmm... Kaj je zdaj? Zakaj so umolknili? Da morda niso odkrili naš tretji bataljon? Zdaj bi že bil nekako čas, da se jim znajdejo za hrbtom. Nemara pa ne vidijo bataljona, nemara so se samo utrudili — psi. Kmalu bo poldne. Od Paveliča bodo dobili krompir in fižol, a tebi Kapara, so nocoj tvoji tovariši ukradli čutarico in tisto malo žganja, ki si ga hranil za črne dni. Da, banda bo zdaj prejela obroke in menda so zato utihnili. Kje pa je naša intendanca, vrag jo pocitraj! Sovražniku krompir in fižol, ti, Kapara, pa lahko grizeš lastni jezik! Kaj morem za to?... Pa naj! Naj se banda le okrepi, nahrani in pride k moči, to bo veselje, bolje se bomo dajali. Kakšno zadovoljstvo pa Je, če se tolčeš s slabim sovražnikom. Nesmisel! Le naj se krepijo, naj žrejo! ... Kaj pa če jim je zmanjkalo nabojev in
so zato utihnili. Njim? Da, njim! Kakor da se njim ne morejo
rila
izprazniti mitralješki trakovi in torbice z municijo. No, to bi bila lepa zgodba! Kuharji so pripeljali fižol in riž, vojska pa brez nabojev! Eh, da bi vsaj .enkrat to dočakal! če potrebujejo nabojev. Jih jim bom Jaz dal. Naj kar prosijo. Samo eden od njih naj pomoli gobec, pa mu brž pošljem kroglo. Tu sem, pripravljen...!
Trdno Je stisnil karabinko, ostro napel oči, a sovražnik ni prosil Kapare, ni potreboval nabojev. Samo potajil se je in umolknil, že ve, zakaj. Ni se utrudil, ni čakal fižola, ni se bal obkolitve, čakal je...
Tišina. Iz vinograda, kjer je ležal, je Kapara lahko z očmi preletel ves kraj. To je tudi naredil, a ni videl ne z ži-tom pokritih polj ne vrst skoraj zrele koruze ne zlato, obkroženih vinogradov. Ničesar. Gledal je, kako se v dnu doline po vrbovju
vije potok, videl je neštevilne široke holme, kako valujejo m se lahko prelivajo, a prav nič ni občutil lepote tega kraja, ki ga je ob tej poldnevni uri sonce oblivalo s preobilno toplino in sijajem. Cerkvice po hribčkih, vasice, gozdiči, zidanice, gorice, Zagorje... Zagorje na pragu jeseni. Kako čudovita pokrajina! Igra oblik, čudovitost barv ... Kakšna čudovitost, kakšna pokrajina — neumnost! Kapara ve, da v vojni ni ne pokrajine ne čudovitosti barv. V vojni Je samo odkrit prostor, mrtvi kot, pripraven ali nepripraven teren za premikanje — to je vse. Cerkvice na hribčkih... ? Da, to je lepo, ali je pa morda na zvoniku težka sovražna strojnica? Za to gre, prav 'za to gre. Kapara gleda, kako se potok vije po vrbovju, in razmišlja — če bi v tem trenutku prišlo povelje na juriš, kam bi se zagnal in v kateri smeri bi se najlaže premikal. Kajti zdaj, ko ni streljanja, zdaj je treba pregledati vsak grm, vsak jarek, luknjo, vsako drevo, vse, kar v takem in takem trenutku lahko obvaruje telo in pripomore, da se kar najmanj opazljivo približaš sovražniku ali pa se mu umakneš. Ve to Kapara, star maček je!
Med vinogradom in zidanico se počasi primakne k njemu velikanski hrust, mitraljezec Martin Veriga. Svoje orožje položi na tla, premeri oddaljenost od sovražnika, naravna muho, zavali se in pretegne kakor hrastov hlod. — čemu je zdaj ta prišel? Da morda nima nabojev pa je prišel, naj mu jih posodim? Ne dam! Pa če me na kolenih prosi, ne dam! Ko bi mi ukazal komandir — kakšen komandir — ko bi mi ukazal komandant divizije in rekel: — Kapara, daj mitraljezcu svoje desetnije Martinu Verigi, daj mu, no. deset nabojev, bi še njemu odgovoril — ne dam! Denarja in žensk na svetu ni nikoli dovolj, v vojni, v partizanski vojni, nikoli dovolj nabojev! ... Nemara pa Martin ne potrebuje nabojev. Kdo ve... ? čemu se Je pa potem priplazil?
— Martin, ali misliš, da je v tem vinogradu grozdje že zrelo?
— Mislim, da ne.
— še kislo je, poskusil sem ga... Ali pa si mi prišel pravit,
kdo mi je davi sunil čutarico?
— Nisem ne.
— Kaj pa potem hočeš? Zakaj si prišel? Menjaš položaj? — Ne. Prišel sem, da padem — mirno pove mitraljezec.
— Da padeš?! — pogoltne Ilija. — Sem sl prišel, da padeš? — Da sem, prav sem.
— Zraven mene?
— Zraven tebe, da... Zame ni rešitve, čutim, da bom pad«J v tej borbi, čez kak trenutek se bom stegnil.
Uija Kapara ni maral smrti. Vse, samo tega ne! še to m*1 ni šlo, da bi kdo vpričo njega o tem govoril. Zato vpraš* mračno:
— Kako pa veš, da boš padel?
Martin se najprej prepriča, če je šaržer dobro nameščen v strojnici, nato porine kapo na zatilje, da se obvaruje sonca, k* je neusmiljeno žgalo. Potem prepričljivo odgovori:
— Vem... Vselej kadar se mi je sanjalo o tebi, vselej k« sem v sanjah videl ta tvoj ostri, krivi nos, sem vselej s krvjo plačal take sanje Dvakrat sem bil ranjen in trikrat je za 1&S manjkalo, da nisem živ prišel sovražniku v pesti in vse to saifl0 zavoljo tvojega nosu.
Kapara vzroji:
— Kaj hočeš, da si ga odrežem?
Martin ne odgovori, pač pa mirno nadaljuje misel:
— Kar se mi je pa nocoj sanjalo, je hujše kot vse drugo-Sanjalo se mi je, da vozim kamion, tisti svoj stari kamion, 1 katerim sem pred vojno prevažal opeko...
— Zato pa sl vozač, da se tl sanja o kamionu. Meni sanja o gozdu, o tovoru, o konjiču... Vsakdo sanja o svojeb1-
— čakaj — seže vmes Martin — čakaj in poslušaj I v kamionu, v kabini sva bila midva sama. Na lepem se znajde^9 na pokopališču.
— Na kakšnem pokopališču? Kje? ............... ....
(Nadaljevanje sledu
___________________ k ' k	^
Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur — Vnaprej: M***'
7 700 l^^I-Tfi-dnu^in" m^ečL^dlf—"N^Z*NSm^,“,mn!<TetnriO920^PiueILT^O^*^t^emo^Amn^%^t^LtekoVC) m^Z^.nritvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, OZsTLJublj** Stari trg 3/1? telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: - Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 hr - M»ll oglasi 40 lir beseda. - Oglasi tržaške in goriške pokrajine
naročajo prr umavi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije' pri »Societk PubbUcitk Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst