1*4*1» ofcrejm .i.tbci Soclellstiene ureze delovnih l|odl v Trbovljah — Urejuje hi odgovarja uredniški odbor — Odgovorni erednlk: Stane Suit« — Tiska Mariborska tiskarna v Maribora — Naslov uredništva lo uprave: »Zasavski tednik* Trbovlje I. uprava rudnika — Račun pn podrutmrl Narodne banke r Trbovljah SU-T-U8 - Ust Izhaja vsako soboto — Letne naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletne 100 din. mesečna 40 din -Posamezna številka 10 din - Rokopisi morajo biti v uredništvu nalkasneir vsak torek dopoldne In tib ne vračamo Štev 24 Trbovlje, 18. junija 1655 Leto Vlil Prisrčen sprejem visokega gosta od Dobove do Zagorja U NU MED NAM V BREŽICAH, VIDMU, BRESTANICI, SEVNICI. ZIDANEM MOSTU, HRASTNIKU, TRBOVLJAH IN ZAGORJU JE BX RMANSKEGA DRŽAVNIKA U NUJA IN NAŠEGA PREDSEDNIKA VLADE TIT.* POZDRAVILO NAD 15.000 LJUDI S CVETJEM, ZASTAVAMI IN GODBAMI ZIDANI MOST je pričakoval visoke goste ves v zastavah, cvetju in zelenju. Postaja v Zidanem mostu je bila polna ljudi, ki so prihiteli od blizu in daleč. Iz Celja je prispel poseben vlak, s kamioni, avtobusi, kolesi in peš pa so prihiteli Uutlje iz Radeč in ostale okolice. Okrog 9. ure dopoldne je pri-brzel v Zidani most na postajo modri vlak. Železničarska godba iz Zidanega mosta je zaigrala burmansko in našo himno — v$i zbrani pa so navdušeno pozdravili visoke goste z vzkliki U Nuju in Titu. Odlične goste ao pozdravili in sprejeli v Zidanem mostu predsednik okraja Trbovlje Tine Gosak, predsednik celjskega okraja Riko Jerman, oba okrajna sekretarja ZKS Viktor Kovač in Franc Simonič, sekretar SZDL okraja Trbovlje Janez Jesenšek in ostali. Po izročitvi pozdravov, popkov in daril ter med navdušenim vzklikanjem je modri vlak odhitel dalje protj Ljubljani. V HRASTNIKU se je prav tako zbrala na postaji velika množica ljudi, med njimi vsi predstavniki kraja. Mimo postaje je vlak vozil počasi, tako da »o tudi Hrastničani lahko pozdravili ljube goste. SPREJEM NA TRBOVELJSKI POSTAJI Kljub slabemu vremenu se je »bralo na trboveljski postaji več tisoč ljudi, ki so navdušeno pozdravili dragega gosta, predsednika Burme, In njegovo sopro-8o. Vlak se je ustavil ter so Pionirji podarili predsedniku U Nuju šopke nageljnov, prav tako tudi njegovi soprogi. Vitkega giosta je v imenu Trboveljčanov pozdravil predsednik •nestne občine Lojze Dular. ^Tedsednlk U Nu in predsednik Tito irista bila skupaj v istem Vo*u- Ko so ljudje zagledali niartaia Tita nekaj vagonov na-**L k| se je pojavil pri oknu vesri in nasmejan, so bili veseli *n zadovoljni tudi vsi tisti, ld niso doslej videli našega dra-*e*a predsednika. Tudi v ZAGORJU je pričakovalo odlične goste preko dva »oč ljudi e godbo. Za minuto Taborniki Rodu temnega hrasta v Hrastn ku |*®do imeli pod pokroviteljstvom 7***eJ» Kraigherja slovesno bor"o prireditev s razvitjem zastave rodu Pod pokroviteljstvom tovariša ®**8ej* Kraigherja, starešine okZnUtOV Jugoslavije in v wu proslave občinskega aznika občine Hrastnik se bo-* “kirnlki »Rodu temnega Prcdstavtli občinstvu z -.,7° bi slovesno taborno prl-j7®tvUo v Dovcah nad Ilrast-*onu Slavnostni del sporeda eri Prične dne 19. junija ob 20. sU?l 8p®redo je med drugim ostni taborni ogenj z raz-bor*"LZastave’ zaobljubo In tankim programom ob ognju. *° dneva, in sicer s pri-”b 8- uri zjutraj bodo Vanj tabonukl rodovo tekmo-Ju. y v Zborniškem mnogobo->uui enote roda m za tekmo še n-.*!"1” vneto pripravljajo, mujT^ebej M u namestitev «*jek tj *a Zbora s posebnimi udeUai!^^0 vZimo, da s obilno Tem,,-,, . n«*radl tabornike Uvoo rasZ za njihovo ak- se je vlak ustavil tudi tukaj in zagorski občani so navdušeno pozdravili oba predsednika, ki sta bila skupaj pri enem oknu. Prekratki so bili trenutki — še zadnji pozdrav in vzkliki obema predsednikoma in vsem, ki so ju spremljali, in vlak je hitel dalje proti beli Ljubljani. VIDEU SMO U NUJA IN TITA... Vse železniške postaje v Spod. njem Posavju so bile že v petek okrašene, na visokih stebrih pa so plapolale zastave — jugoslovanske in burmanske. Pionirji so nabirali cvetje, delali šopke, da jih pones® v soboto zjutraj s seboj na železniško postajo. saj bodo videli ljubljene- ga maršala Tita in burmanskega predsednika U Nuja. V soboto zjutraj ob 7,48 je prispel modri vlak na prvo slovensko postajo Dobovo. Mimo postaje je vlak vozil zelo počasi. Godbi iz Kapel in Loč sta igrali koračnico, pionirke in pionirji so mahali z zastavicami ter pozdravljali dragega Maršala, ki je sedel pri oknu in jim vračal pozdrave. V BREŽICAH je čakalo na postaji okrog 1500 ljudi, ki so prišli iz bližnje okolice, da pozdravijo visokega burmanskega gosta. Vsi niti niso mogli na peron, preveč jih je bilo. Ko je vlak počasi vozil skozi brežiško postajo, sta predsednik burman. ske unije U Nu in njegova so- proga odzdravljaia ljudem in malim pionirjem, ki so navdušeni mahali z zastavicami. Na postaji VIDEM-KRŠKO so sc že ob šestih zjutraj začeli zbirati ljudje. Prišli so gasilska godba, gasilci in učenci videmske in krške šole ter nižje gimnazije. Ob 8,12 je privozil mimo modri vlak. Godba je igrala, ljudje so navdušeno mahali z rokami ter pozdravljali drage goste in predstavnike ljudske oblasti. »Tito! Tito!« so klicali pionirji. Da, Tito je bil pri oknu, nadalje njegova soproga, tov. Rankovič, Vilfan in ostali. Nekdo je vrgel šopek cvetja, ki je priletel naravnost v roke mlade Burmanke. Nasmehnila se je, nato pa pomahala z roko v zahvalo. Vse skupaj je trajalo pičlo minuto, kajti vlak je kaj hitro odbrzel mimo — ljudje pa, ki jih je bilo preko 1000, so se zadovoljni razšli. V BRESTANICO so poleg Brestančanov prispeli še Senov-čani z godbo na čelu. Na postaji v SEVNICI se je zbralo 500 ljudi. Ko je vlak vozil počasi mimo, je igrala godba »Svobode«, ljudje pa so navdušeno pozdravljali predsednika burmanske nnije in njegovo soprogo, ki sta stala pri oknu in jim odzdravljaia. Prebivalci Spodnjega Posavja so navdušeno pozdravili burmanske goste, ki .jim bodo ostali v trajnem spominu. Hrasti ie pripravljen na letošnjo proslavo, 3. julija — občinskega praznika Bliža se dan, ko bomo v Hrastniku drugič praznovali svoj praznik, ki je hkrati Dan vseh slovenskih rudarjev, kar daje občinskemu prazniku še poseben pomen To pa je tudi razumljivo, saj dela v Hrastniku 1500 rudarjev. Hrastničani smo lahko posebno ponosni na to. da je bil 3. julij razglašen za rudarski praznik v Sloveniji prav zaradi zgodovinsko pomembnega borbenega podviga hrast-niških rudarjev, ko so v julijskih dneh leta 1934 pričeli s tridnevno gladovno stavko, ki se je razširila na vse ostale rudnike. Ta stavka sicer ni prinesla zboljšanja življenja rudarskim družinam pač pa je imela velik političen pomen, saj je v temeljih zamajala takratni zloglasni vojno-dikta-torski režim generala Živkoviča. Letos bomo v Hrastniku obhajali svoj praznik še s posebnim poudarkom, saj slavimo letos 10. obletnico osvoboditve naše domovine. Čeprav je 3. julij, praznik Hrastnika, posvečen tudi padlim za svobodo domovine, za osvoboditev delavskega razreda, pomeni na drogi strani svetel spomin na revolucionarno borbo hrastniških delavcev sploh. S posebnim veseljem sporočamo, da so tudi občani z Dola in z okolice laških vasi na pobudo Socialistične zveze delovnih ljudi sprejeli 3. jnlij za svoj praznik in ga bodo letos prvič praznovali v okviru bodoče občine skupno s Hrastnikom. V načrtu je, da bo 4. julij že letos razglašen za vsedržavni praznik organizacije Zveze borcev NOV zato bomo v Hrastniku lahko obe proslavi združili, s čimer bosta pe-men in množičnost občinskega praznika in organizacije ZB še bolj poudarjena. V poseben ponos in veselje nam je. da ob praznovanju letošnjega občinskega praznika lahko sporočimo vsej javnosti, da delovni kolektivi v Hrastniku dosegajo letos hvale vreden napredek v proizvodnji. S stalnim višanjem proizvodnje izpričujejo in dokazujejo svojo zavest in predanost socializmu. Kulturni program za ta praznik dokazuje, da po truda polnem delu v rudniku in v tovarnah delavci ne počivajo, ampak se vzgajajo tudi v kulturno-prosvetnem pogledu Kulturni program ob občinskem prazniku bo trajal od 19. junija do 3. julija vsak večer, večkrat pa bosta v kraju tudi po dve kulturni prireditvi na dan. V tem kulturnem programu sodelujejo gledališke skupine »Svobode I« in »Svobode II« ter »Svobode« z Dola, obe godbi na pihala, trije moški, mešani in pionirski pevski zbori, lutkarji, redni in mladinski orkester, vsa področja fizkulture in Ljudske tehnike, gasilci itd. V poslopju gimnazije bo ob tej priložnosti razstava vse hrastniške industrijske, obrtne in ostale dejavnosti, kar bo letošnje praznovanje še izpopolnilo. Vabim vse občane da si vse prireditve sami ogledajo in že*im. da bi ob pisanem kulturnem programu preživeli vse dni praznovanja v vedrem razpoloženju Ob tej priložnosti vabim še posebej delovne ljudi ostalih sosednih zasavskih krajev z željo, da pobliže spoznajo hrastniško dolino in njeno življenje in da bi se ob obiska v Hrastniku dobro počutili. Izkoriščam to priložnost tudi s tem, da v imenu ljudskega odbora mestne občine izrekam vsem občanom prisrčne čestitke k občinskemu prazniku v prepričanju, da bodo tudi v bodoče gradili socializem neutrudno naprej. STANE BREČKO predsednik Ljudskega odbora mestne občine Hrastnik Ob zaključku šolskega leta Jutri, v nedeljo, dne 19. VI. bo v Konjšici otvoritev prosvetnega doma pod pokroviteljstvom predsednika OLO Trbovlje Tov. Tineta Gosaka. Tega dne bodo v Konjšici slovesne prireditve, ki se jih bodo udeležili vidni predstavniki naših političnih in kulturnih organizacij. Občina Videm-Krško |e izdelala statut bodoče velike občine Pomenek s starši V Krškem se ie pred kratkim sešla komisija za izdelavo statuta bodoče občine VidemKrško Kot podlago je vzela komisija statut, ki ga je Izdelala komisija za formiranje komun okrajnega ljudskega odbora Videm Krško. Osnutek je bij v glavnem sprejet. Izpopolnili so ga pa v vseh tistih določbah, ki se nanašajo na posebnosti bodoče občine. Tako je bil dokončno formuliran člen, k: določa območje bodoče občine Videm Krško. Po mnenju komisije bi imel bodoči občinski ljudski odbor 33 od bormkov (sedaj jih ima občina Videm-Krško 27 Leskovec 21 Raka 17 in Veliki Trn tl) Tako b; se število odbornikov zn»tno zmanjšalo. Izdelali so tudi predlog za odborniške komisije, ka kor tud: predlagali številčen sestav komisij. Komisija je bila mnenja, da bi bodoči občinski ljudski odbor Videm-Krško imel tri svete: tako svet za gospodarstvo svet za zdravstvo in socialno politiko ter svet za kulturo in prosveto, Ti sveti pa bi imeli še različne od bore za posamezna področja dela. Obenem so razpravljali o or-ganizacijskh oblikah bodoče ob činske uprave Komisija je bila mnenja, da naj bi se število uslužbencev ne povečalo, pač pa naj bi bil upravni aparat, ki bo vodil novo občino, dober |n strokovno na višku Pri poglavju o upravnih komisijah je menila komisija, da jih je potrebno čim več. Na vsak način naj hi med drugim občina imela še komisije za reševanje davčnih pritožb tako da državljanom v takih zadevah ne bo treba hoditi v precej oddaljen kraj — v Trbovlje kdelali so predlog o ustanovitvi krajevnih pisarn, ki naj bi bile v Leskovcu, na Raki in Ve Mkem Trnu Poleg teh. k: hi pri* čele takoj poslovati, »o predla- gali tudi, da občinski ljudski odbor lahko po potrebi ustanovi s posebnim odlokom še druge pisarne Obravnavali so še člen o kra jevnih odborih, kjer »o se domenil:, da bi bilo na območju občine 12 krajevnih odborov. Posebno pozornost je posvetila komisija poglavju o zborih volivcev, kj nat bi se sklicevali po območjih krajevnih ljudskih od borih Za mesto Videm Krško bo de) mesta na desnem bregu Save s Trško goro in del mesta na levem bregu Save Spet bo šolsko leto pri kraju Utihnil bo igrav živ žav po šolskih dvoriščih, hodnikih m učilnicah. Naša mladež bo odšla za dva polna meseca na zaslužene počitnice. V igri in veselju, prostosti in počitku si bo pridobila novih, svežih moči za prihodnje šolsko leto. Ne nameravamo ob tej priložnosti pisati o učnih uspehih v osnovnih šolah in razredih nižje gimnazije. O tem, se bomo pomenili kasneje, ko bodo znani rezultati na vseh šolah v okraju in iz tega izluščili napotila za prihodnje šolsko leto. Ob tej priložnost; pišemo Vam starši I Nedvomno je čas velikih poletnih počitnic največji dogodek za naše šoloobvezne otroke. Poletnih počitnic se najbolj vesele in o njih se med mladimi ljudi razpletajo najlepši pomenki. Zlasti pa se naša mladež veseli tistega časa. ko odide na počitnice v razne kolonije, letovišča in okrevališča. Gre namreč zalo, kako vsem učencem in dijakom, skratka vsej šolski mladini zagotoviti res prijetne počitnice Naše družbene organizacije, zlasti Društva prijateljev mladine in Zveze borcev našega okraja, bodo tudi letos poskrbele, da bo odšlo določeno število mladih ljudi v mnoge počitniške kolonije k morju, ali v druge letor.ške kraje. Kajpak, vsi otroci ne bodo odšli v kolonije. To, spričo pomanjkanja finančnih sredstev obe organizaciji ne bosta mogli zagotoviti. Kot druga leta, bodo tudi letos odšli najpotrebnejši. To pa so predvsem otroci, k: so jim očetje padli v NOB in pa bolehni otroci. Kaj pa vsi ostali številni otroci? Bodo re$ morali ves čas počitnic ostati doma? Razumljivo je, da jih starši na svoje stroške Te dni bo mladinsko godba »Sooboda-Center« iz Trbovelj odpotovala na prijateljski obtok k slovenskim izseljencem v Meerlehach-Freyming Pri njih bo ostala kakih deset dni in našim rojakom prisedla nekaj glasbenih nastopov. Želimo jim med rojaki prijetno btvanjal ne bodo mogli poslati na počitnice. Vendar nekaj starš: lahke store. In če bodo to storili, bodo njihovi otroci preživeli lepe počitnice. Prav gotovo imajo vsi starši bližnje ali daljne sorodnike v tem ali onem kraju. Ali ne b: bilo mogoče, da bi poslali svoje otroke k njim na počitnice. Otroci teh, pa bi prišli na počit niče k njim Ni važno to. da otroci morda ne bodo imel vsega v izobilju. Važno je to, da bo otrok za nekaj časa spremenil okolje, da se bo v drugem kraju seznanil s sebi enakimi. Ni mogoče povedati, kaj za naše mlade pomenijo take poč'tn • ce. Razen tega, da se razvedrijo in spočijejo, spoznajo tudi nove kraje, ljudi, kar vse vpliva na njihov duševni razvoj. Naši šolski pedagog bi lahko mnogo povedali o prednostih 'n pomembnostih takih počitnic. Najbolj razveseljive pa je to. da jeiz dosedanjih izkušenj razvidno, da tisti otroci, ki prebijejo določen čas v drugih krajih, v prihodnjem šolskem letu postanejo marljivi učenci tn iaje sledijo izvajanjem svojih učiteljev. Pa tudi mnogi starši. k: so že lan’. ’n predlani poslali svoje otroke za določen oa$ k svojim sorodnikom v druge kraje, so potrdili, da so se od tam vrnili bolj sveži n docela pripravljeni na novo šolsko leto Starši! Poskusite Vaši sinovi in hčere ram bodo za prijeten čas počitnic nad vse hvaležni. Uspela razstava otroških risb V Brežicah je bila razstava otroških risb cicibančkov in pionirjev iz vse Slovenije. Razstava je bila v prostorih stavbe mestne občine in se jo je ogledalo v 5 dneh nad 2.300 obiskovalcev. Izredno slabo vreme je preprečilo, da ni bi! obisk šte-t-ilnejši, vendar so bili prisotni. Id so občudovali bujno fantazijo naših najmlajših, s prireditvijo zelo zadovoljni Razstava je republiškega značaja in je bila nato prenesena v novomeški Okraj. Senovo v pripravah na proslavo 10. letnice osvoboditve Deset let trdega dela Ob prod"kciji Glasbene šole v Trbovljah Vredno je, razmisliti V letih med prvo In drugo svetovno vojno je rudarski živelj v Senovem pretrpel isto ka. pltallstlčno izkoriščanje in krize kot ostali naši rudniki. Nato oo prišli nad ljudi še kruta leta okupacije in nasilja, ki nlst, prizanesla nobenemu senovškemu rudarju. Vse to je zapustilo globoke rane. ki so se poznale vsepovsod. v jami m zunaj Vsa opustošenja v vojnih letih so ča kala marljivih rok senovškega delovnega človeka da popravi storjeno škodo in gradi in dela dalje za razcvet in napredek svojega rudarskega kraja. Vsem tem nalogam So se Seno v fari, odzvali v celoti Začetne težave je bilo treba preboleti In jih odstraniti Že nekaj mesecev po osvoboditvi so genovski rudarji slavili svoje prve delovne zmage. Premog ta dragocena ruda, je začela v tisočih tonah odhajati iz Senovega v razne tovarne širom po domovini. Delovni uspehi šenov-škili rudarjev so bili že takoj v začetku kronani s priznanji z naj višjih državnih mest Danes, po desetih letih, so Settovčani še vedno ponosni na ta priznanja. saj je prva prehodna zastava svetnega ministrstva za rudarstvo romala prav k šenov-šklm rudarjem. Temu priznanju pa so sledila še druga. Res — če se delovni ljudje tega kraja danes p« desetih letih neutrudnega ustvarjanja ozrejo nazaj na svoje uspehe, s« s pridobitvami lahko zadovoljni. Iz leta v leto se je v Senovem dvigala delovna storilnost. Proizvodnja premoga je dosegla svoj višek leta 1952. ko so rudarji dal) največjo tonažo v zgodovini senovškega rudnika. Istočasno pa je delovni kolektiv obnovil v vojni porušene objekte, zgradil novo separacijo, v kraju So zrasle nove. lepe stanovanjske kolonije za rudarje. V prizadevanju zgraditi delovnim ljudem udobna stanovanja »o imeli v Senovem v povojnih letih prav lepe uspehe aknramo je nadaljnja Izgradnja stanovanj za rudarje Se vedn„ pereče vprašani. Prav zadnja leta In to v razmeroma kratkem času. pa je v kraju poleg Številnih stanovanj, sklh hišic, ki so jih postavili naši delovni ljudje s svojimi sredstvi ali pa s pomočjo posojil zrasla v Senovem nova sindikalna kino dvorana nadalje nov občinski dom, ki je hi! nuino potreben v naglo razvija kičem se Industrijskem kraju In Se 1» še rastejo iz tal nove zgradbe, gasilski dom in stanovanjske hiše. Mnogo so napravili Senov-čani v teh letih in so na vse storjeno lahko upravičeno ponosni. Prav tako je lahko v ponos vsem globoka socialistična zavest in predanost delovnih lju. dl socialistični stvari, ki je bila rudarskemu življu v naših krajih že od nekdaj svojstvena. In prav ta zavest je v največji meri pripomogla da se la leta v leto dviga storilna moč rudarjev. tako da senovškl rudarski kolektiv stopa v vrsti naših naj-zavednejšlh delovnih kolektivov. Pa tudj kmečki ljudje senovškega okoliša so v teh desetih letih p« osvoboditvi na pravih krepke korake ta Izboljšanje In napredek svojih kmečkih gospo-* darstev. V številnih vaseh in zaselkih je zasvetila v povojnih letih električna luč; v Brezjah, Malem Kamnu. Sedmu, Lošcah in še drugod So delovni kmečki ljudje ponosni na uspehe v elektrifikaciji. da rasne higienske naprave, na nove vodnjake, napajališča, urejene gaojnične jame itd. Vse te uspehe v desetletni socialistični graditvi v Svobodi nameravajo Senovčani letos kar najslovesneje praznovati. Poseben odbor predstavnikov družbenih organizacij v okviru ŠZBL Senovo pripravlja spored za to slovesnost Proslava, prirejena v počastitev letošnjega 1. maja, je bila sestavni del tega programa. Meseca julija bodo imeli društvene slovesnosti gasilci in člani Zveze borcev; gasilci bodo praznovali 25-iethico svojega društva, ob kateri priložnosti bodo razviti svojo zastave In hkrati Izročili svojemu namenu novi Gasilski dom — Zveza borcev NOV pa namerava na Dan vstaje razviti svojo društveno zastavo ter napraviti množičen oblak v partizanske kraje pod Bohorjem. Tudi v avgustu bodo v Senovem pomembne slovesnosti in SldOr predvsem Teden kulture ter gospodarska razstava. DPD »Svoboda« bo m tedaj pripravile bogat kulturni program in istočasno razvilo svojo društveno zastavo. Ob teh slovesnostih bodo sodelovala tudi vsa ostala društva, posebno pa TVD »Partizan«. ki se ie na te slovesnosti pripravlja z izbranim telovadnim sporedom. Vse organizacije in društva bodo sodelovala po svojih močeh pri slovesni počastitvi desetletnice naše svobode. Senovčani, ki so v letih po naši osvoboditvi dosegli lepe delovne uspehe, hočejo tudi letošnje jubilejno leto častno praznovati, dati pa tudi v bodočnosti viden prispevek k nadaljnji graditvi naše socialistične domovine. K. lo in prizadevanje šole, omenil pa tudi težave. s katerimi se Slabe pol ure hoda je iz Krškega do prijazne vasice Leskovec. Lahko bi jo imenovali trg, kajti poleg osnovne šole imajo po vojni Še nižjo gimnazijo. Id je polno zasedena. Obe šoli, stara bi nova, sta v zelo slabem stanju te ju bo v kratkem treba obnoviti. PraV lepo je urejen šolski vrt. Za šolo Ima. jo igrišče ta odbojko. Pred leti So v Leskovcu zgradili zadružni dom, kjer je Lt>a dvorana z odrom. Vse kulturne prireditve so v tem domu. V domu je tudi vzidana spominska plošča padlim, na trgu ba spomenik, kamor so kot vsako leto tudi letos položili venec. V nedeljo so praznovali Lesko v čani občinski praznik že tretjič Imeli so precej obširen program. Id bj motal trajati Ves pretekli teden, vendar je zaradi =labega vremena ficka j točk Od-padlo. Letošnji občinski praznik je bil posvečen 10 obletnici oeVo-boditve Domačini pa so praznovali obenem 10 obletnico, odkar »5 se vrniti Iz izseljenstva na svoje opustošene. od Kočevarjev oropane domove V soboto zvečer Je domače KTTD »Ivan Cankar« uprizorilo V zadružnem domu Moke novo komedijo »Namišljeni bolnik«. Kljub temu, da #o nekateri igralci bite prvič fta odru, 66 svoje v logu dobro podali. Navzlic slabemu vremenu je bil obisk zadovoljiv. V nedeljo dopoldne je Mia slaVnodtna seja Občinskega ljudskega odbora. To je bila ena izmed zadnjih sej pred združitvijo manjših občin v komune. Občina Leskovec se bo namreč priključila veliki občini Videm-Krško. Po seji »o v šote odprti razstavo. V enem razredu je bila šolska razstava, kjer so bili razstavljeni vzorni šolski zvezki risbe In ročna dola. Ni* prtičko\ raznih velikosti to barv je vzbu jel splošno pozornost. Neka lih Je bilo prav MČtio (»delanih Tudi risbe, med njimi raen ornamenti, šo bile ree kvalitetne. Nadalje deška fočtia dela rezljane Igrače, modeli iz gline mala ribica jč bila. lahko rečemo, prava umetnina. V drugem razredu je bila padalska, jadralna to taborniška razstava. Razstavljenih je bilo tudi nekaj knjig iz knjižnice. Pred hišo oa je bila faZstav kmetijskih Strojev. Dopoldne So potožite ven<~ pred spomenik padlih, nato pa Je sprevod krenil proti zadružnemu domu. Tam je Imel slavnostni govor podpredsednik OLO Krško, tov. Stane Nunčič. Nato so nastopili pionirji In pionirke S prostimi Vajami, pevski zbor KUD in pionirski pevski zbor ter folklorna skupina. Gasilci pa so izvedli Verižne vaje. Na Srečo je bilo vreme lepo, tako da Je prireditev dobro uspela; to v popoldanskih urah so ljudje povpraševali po občinskih ljudskih odbornikih, ki jih ni bik) nikjer več. 'Glasbena šola v Trbovljah je letošnje šolsko leto zaključila z dvema uspelima nastopoma. Pred štirinajstimi dnevi so pred polno dvorano Delavskega doma pokazali svoj napredek bivši gojenci Glasbene Sdld. ki sedaj nadaljujejo glasbeno vzgojo v ljubljanskih šolah, poleg njih pa so nastopili Se predavatelji domače Glasbene Sole. Prejšnji torek pa je bila V Domu »Svobode* v Zg Trbovljah XXII redna letna šolska produkcija e sodelovanjem gojencev šole od malih pripravnikov do petega, to je zadnjega letnika. Uvodoma je predavatelj na Glasbeni šoli prof. Gulič v kratkem govoru opisal deti bori šola in katerih posledice vplivajo negativno tud- na splošno kultumo-glasbeno delo v Trbovljah. Pri tem je poudaril posebno to da je trboveljska Glasbena šola samo nižja glasbena šola to morajo zato vsi gojenci, ki žele nadaljevati študij glasbe, zapustiti Trbovlje in nadaljevati učenje v Ljubljani, dostikrat na Škodo svoje splošne vzgoje — saj bi lahko sedaj, ko imamo v Trbovljah popolno gimnazijo, dokončali v Trbovljah tudi srednjo glasbeno Solo. če bi takšna šola v Trbovljah bila O srednji glasbeni Soli v Trbovljah je bilo še precej govora. tudi potreba po njej je bila že ugotovljena vendar kaže, da se je razširitev tega vprašanja spet zataknila. Ne bilo bi napak, ako bi se o tem nekoliko resneje razmišljalo, saj to zahteva že kulturni razvo' Trbovelj, zlasti še sedaj, ko se nam obeta v najbližji prihodnosti, da bomo z novim Delavskim domom pridobili ne šemo možnost širšega kulturnega delovanja, tetoveč borno s tem domom prevzeli tudi odgovornost, da bo dom res služil temu, za kar ga požrtvovalna skupi- » r 1* VRHOVEGA Prosvetni dom. — Po dograditvi Prosvetnega doma v Vrhovem. ki so ga slovesno odprli 1. maja. se je že orlčelo v njem živahno kultumopfosvet-no delo. ki dokazuje kako potreben je bil ta Dom tudi v Vrhovem V Prosvetnem domu bo imeli sedaj že vrsto filmskih predstav, ki so bile vse prav dobro obiskane Akoravno v kraju še niso ustanovili prosvetnega društva, srt mladinci že začeli tud t gledalskim delom, in sicer <. vajami za igro »Dve nevesti« To odrsko delo je mladina uprizorila že dvakrat v nabito polni dvorani. Ljudje so prišli g hribov po dve uri daleč, da sl ogledajo prvo igro v Vrhovem Organizator ku 1 tu rnoprosvetnega deli. je marljivi aktiv LMS Vrhovo Ko bodo v kraju ustahovill tudi prosvetno društvo, se bodo vanj vključili vsi mladinci In mladinke ter ostali prijatelji prosvete to kulture Mladini V Vrhovem želimo pri njenem nadaljnjem kultur-noprosvetnem delu obilo uspehov. Zbor vollveev. — Prejšnjo nedeljo je bil v Vrhovem dobro obiskan zbor volivcev Zborovalci ao obravnavali najpre’ proračun radeške mestne Občin za letošnje leto to gja potrdili nato pa go razpravi j ‘ trških vprašanjih, 1 o razni’ mer Uspela lovska razstava * Radečah V počastitev 10-letnice naše je imela svobode je Lovska družina * Radečah priredila v prostorih Glas benega doma dne 4 ,n 5 lUniia uspelo razstave lovskih trofej naših lovcev Razstavo te Obiskalo okrog tisoč ljudi Posebno po hvalno se te o lel prired Ivi izr? zli ravnatelj radeške nižje gim nat: je tov Vktot Pergar ker šolsk.- mladina priložnost, da si pobili« ogleda razne živeli, ki krese naši gozdove Mladim so seveda najboll uga tale mlade lieičke k; jih le bilo v okusno prireienem brlogu kar pet. — K tel prireditvi so pomagal! skoro »tl lovci naivec truda oa je vložil ta prireditev te rat-itave tov Marllan Koren iruglm o prometnem davku z les, o zatiranju koloradskega hrošča, o ureditvi katastra ar odmero davka, k ort črto pa še v formiranju novih velikih 6b čto. Volivci so Stavili več predlogov, ki jih bo lludekl rdbo’ mestne občine proučil Ih Jlfti p potrebi ugodil Zlasti so volivci poudarjali zahtevo, naj lovska družina alt kdo drug plača Škodo, ki jo dela divjačina na poljih. posebno Se v oddaljenih hribovskih vaseh Končno so sklenili, da bodo popravili vodni bate« m ga usposobili, da bo imel ae primer izbruha ognje tudi Spodnji del Vrhovega razpolago potrebno vodo M F. Lep /e hov prosvetni dom v Vrhovem. Leta bo poslal tar išče pro-svetlfevanja ohdatnlh delovnih ljudi na ljudi gradi To pa bo Izvedljivo le tedaj, ako bomo vzporedno z gradnjo Delavskega doma gradili in Izpopolnjevali tudi sedanji to pripravljali novi kader kulturnih delavcev, ki bodo sposobni zadostiti vsem zahtevam, ki se bodo nujno postavile pred nas vse Srednja glasbena šola bi v tem pogledu prav gotovo precej koristila V programu letošn:e zaključne šolske produkcije so nfstopali gojenci iz razredov violine ravnatelja šdle prof. Marina, honorarnih predavateljev prof. Guliča in tov. Kru jca, klavirski razred je bil zastopan z gojenci tov Križnika. Bernetičeve in Pavčkove, pihalce pa sta pripravila tov. Hudarin in Taušič — slednji poleg tega še mlado čelistko Program je začel šolski pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. Ulage zapel dve pesmi, zaključil pa šolski orkester pod vodstvom ravnatelja šole prof. Marina. — Vsi nastopajoči, tako solisti kot skupine, so bili dobro pripravljeni, posebno še, ako upoštevamo, da so bili vsi, posebno v tem času pred produkcijo, polno zaposleni v gimnaziji ali osnovni šoli Mogoče bi bilo priporočljivo, da se zaključna produkcija Glasbene šole časoma to nekoliko premakne, da he bi sovpadala z zaključkom leta splošnih šol, ker je prenatrpan študij Za mladega Človeka prav gotovo škodljiv to prenaporen. Z nastopom so lahko tako predavatelji kot nastopa j,oči gojenci zadovoljni, saj so nam pokazali, da Glasbena šola zanesljivo ubira pravilno pot v vzgoji dobrih kulturnih delavcev. -is- Izliti e nokol ee Taborjenja mladine t Vikrčah Naša ljudska oblast posveča pred vojaški vzgoji naše mladi-dine vso pozornost to ji omogoča tudi praktične vaje v okrajnem taborišču za mladince predvojaške , vzgoje v Vikrčah ob Savi pod Šmarno goro. Tam se zbira mladina iz Vseh 40 občin našega okraja; stanujejo v šotorih, dobe delovno obleko in pctkfat na dan hrano. Vsaka skupina tabori po 14 dni. V taborišče so poklicani mladihčri-delavd in kmetje. Mladina se zadovoljna vrača tz taborjenja, ker je preživela 2 tedna na zraku to v prijetnem okolju gorenjske okolice. Strokovna in splošna izobraževalna predavanje jim širijo duševno obzorje. Taborjenje vodijo rezUrvni oficirji. Litijski gimnazijci so gostovali v Šmartnem Dijaki litijske gimnazije so naštudirali igro »Hrastov dol«. Po premieri na odru litijskega predtlniškega Sindikalnega doma So gostovali še v Šmartnem. Delo Je režiral prof. Dominko, kil to igral tudi sam. Podjetna gimnazijska družina Jo žela mnogo Zasluženega priznanja. Gasilsko slavje v Šmartnem Prostovoljno gasilsko društvo v Šmartnem Je proslavilo 70-^ letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so priredili jubilejno proslavo to so razvili tudi novo društveno zastavo. Slovesnosti se jo udeležilo mrvogo gasilskih tovarišev iz drugih krajev, ki so sodelovali tudj pri množičnih vajah. ez ubi rrnja m ati nt l VV ra čakali V lepem letoviškem kra/U hlahf‘Toplice še seč kot m »»ec dni tabor• ml n dno ptedvblaike vtgoje okraja Trbovlje Skozi to taborsko itvhenjt «o šle doslei tr skupine mladincev, odvetnikov PVV, č«» trta kuptno tabori sedat na Izlakah, dve nadaljnji ita pa še predvideni so taborjenje Podobno tabor-jetija te mlad ne so bila na Izlakah Še prelŠnfO leta ventint z razliko, da le prišla tedaj m tabor ienje v poštev le predvojaška mladina itven naših podjetii ter kmeika mlad no Letat Pa ta bo tam kal >• osemdnevnih izmenah posameznih skupin zbrala *»o predvo/nška mladina okraja Trbovlje. Namen tega taborjenja je, da mladina pred nastopom kadrovskega reko dobe v njem potrebno vojaško ptedlSObrOibO Na rudniku TrbovljfHrartnih delule komte ja za izvenarmadno vtgoje Od le kamelje slo odšlo na obisk n0 Ulake predsednik in tajnik komisije, da re prepričalo, kako f ve mladtoc. S rudnika na lem taborjenju Takol ko sva pr/ Toplicah na Izlakah izstopila iz avtomobiln, sva odšla profi taborni kuhinji Pred njo Is stal straiar Pokata/ nama ja. kje f* taborišče predvojašklh mlad neto. Na vrhu grl/• nad Toplicami h nama je odpet pogled na tabor mladincev Videla tva ravne vrste bele-modrih šotorov V taborišču je bilo vte mirno, je pri tadnfem Še-tatu sva našla dežurnega učitelja Bena ta nema je v kratkem opisat taborne i vljcnje. toda nafto* lih. k: jih mirit sd seveda bile pri fantih, h jih lltli čas ni bile v taborišču. H i/ *s ne vajah Pokatel nama je z rožo o hrib to šteta, pa kateri bova prišla do mladincev Po desetih minutah hoje po gozdu tva prispela na veliko /era Bil je le travnik okrog 'n okrog obktešen t getdom Ko sva stopHa na jato, tva opazilo skupine mladincev ratpe-lavl/ene tu šn lem, ta skupinica te je učila Izmene slrašareklh men, mlad ne/ druge skupinice »e pridobivale zna-n/e a točnih bombah, no loncu Irabnika pa la bila t pel skupina fantov, ki ta imeli tlikulturne vaje Vsaka skupi na ee je urila P*a nadzorstvom učitelja, ki je opotar/al petamesne motiPnce ne moreta In« napake. *Koč prava voitkaU — mi je delal predsednik Saj je tudi izglednlo lake, v el mladinci to Nil v vojaških oblekah, imel: #e puške in •tialo vojaške opravo Strumne so opravitali vta ostalo vojaške opravo Str umno «e opravi tali bre ' fc"*‘ 1 nit vrn bret srajc Krepila le «eo podjetje sonlmo. mladinci Šive s taborišču, kako poteka njihov predvojaškt pouk. Vsi mladinci so izjavil, da tv t taborjenjem zadovoljni. Ko tva končala rotpoeor z rudniškimi mladinci, je bil sklican zbor vseh vodov Strumno to os: odkorakalj od razlegate bo rtiče. Toplic proti Izlakam, vmes pa so se partizanske p«"m, os« doprthoda t ta* Komandni kader /« opravil potrebno tn struketjo za naslednji dan. Sledilo ie predam nle političnega inštr uktorja, ki »o ffo vsi mladinci P°' slušali z zanimanjem Preden sva »e poslovila t Izlak, nama je komandant taborišča Še op sal Življenje mladincev na osemdnevnem taborjenju. Poudaril /e, da lantom poleg vsakodnevnih vojaških vaj ne men/ko roz' vedrila, slasti ob večerih Takrat so fozne IS1*' prepevajo se pesmi, mladlhc/ ra razgovrjajo 10 — ko pa se ob 21.3tl zasliši signal, odlde/o tanUe k počitku. Tabor ft pogrezne o globoko span/e >n slišat/ ni drugega kot šum straiar jo. V osemdnevnem taborjenju dolive mlad ncl 10 tn ono. Poleg vsakodnevnih telesnih vaj igral0 fantje v popoldanskih urah večkrat nogomet ,n odbojko, hodijo na kopanje, v taborišču pa utici0, razna predavanja, n. pr Ir ljudska tehnike. P° slušafo sanitetna predavanja -n politična, In del0 se na kultutnoproivetnm večerih, sa/ prthn njim kulturne skupine iz Trbovelj, zagori okoliških vasi t raznimi gledališkimi Igrami, jo'' klornim nastopi /n kinom. Takrat i« pfeduo/c'*' mladina »n/de pod vodstvom taborišča $ *u/h‘rn * e m družni dvorani na Izlakah V takem pi'^fm vsakottnsvnsm Življenju poišče mladincem Prr°1'^ jaške »igo/« Čos foko hitro, da sami ne rdfJfL vstjstt, ko pride povelje, da v« mladinci povrnejo s ras/« pod/at/e alt pa no 'V®/** ,/-dom. Pa stil ni zadnjič •— št ee bomo videli in car na taborjenju o jetentj L. »• Deset let svobodne graditve v Zagona stole lenkaal Tovarna keramičnih izdelkov Izlake med obnovo (avgusta lani) Začudili se boste temu našlo vu. Res je, malo je senzacionalen, a nič zato Da pa ram rešim takoj uganko: to So Tovarna konfekcije »Sava«, Tovarna keramičnih izdelkov na Izlakah in Proizvodnja gradbenega materiala. Dolgo so v Zagorju razpravljal:, kako bi zaposlili žensko delovno silo, ki je dopolnila osemnajsto leto starosti in potem ostala doma. Obširni razgovori o vprašanju in želja po čimprejšnji zaposlitvi ženske mladine jih je dovedla do misli, da v Zagorju uredijo tovarno konfekcije, ki je pozneje dobila ime »Sava«. Za drugi občinski praznik v Zagorju so slovesno odprl; novo tovarno konfekcije, ki danes zaposluje že okoli sto delavk, a jo nameravajo v prihodnje razširiti tako, da bo zaposlila 250 delavk. S tem bo v Zagorju za nekaj časa rešeno vprašanje zaposlitve ženske mladine. Najboljša pohvala za to mlado podjetje je že to. da je zagorska tovarna kljub močni konkurenci na slovenskem frpu v stanju prodati vse svoje izdelke. V prihodnje nameravajo dat; v promet še nove izdelke, predvsem pa žensko konfekcijo Upamo, da bo »Sava« tudi s te-tni izdelki osvojila slovenski trg, na katerem slove kot zagorski premog že tudi odlični proizvodi Tovarne konfekcije »Sava« v Zagorju. Tovarna keramičnih izdelkov tta Izlakah je tudi še mlado podjetje, čeprav so že leta 1948 Pričeli $ proizvodnjo obložnih ploščic. S proizvodnjo so nadaljevali vse do konca leta 1953. v začetku 1954. leta se je v tovarni pokvarila stiskalnica in s tem je tudi prenehalo izdelovanje obložnih ploščic. — V juniju 1954 so pričeli s temeljito pre-osnovo tovarne. Obnavljali in razširjali so prostore in prešK ®a proizvodnjo elektro-porcela-na» in sicer na izdelavo tako imenovanih »Bergmannovih« pipic vseh velikosti Tovarna Izdeluje kamine in sobne peči vseh barv in velikosti, Samotno opeko za oboke. Poleg tega pa izdelujejo v tovarni okrasno keramiko: Pepelnike, vaze, vrče itd — Lani so na novo postavili pečarski obrat, postavili plemensko peč 'za žganje pečenic in pozidali Pečarsko delavnico. Oddelek ša-motarne so povečali m zdaj izdelujejo Samotno opeko odlične kakovosti za Tovarno okovja m Pločevinastih izdelkov »TOBI« v Bistrici pri Mariboru. V načrtu 'majo še osnovanje oddelka stiskalnice za izolacijske perle iz kooderita Kakor Bergmannove Pipice za dve, tri in štiri žice, j *o so bile tudi perle iz koode-T'ta doslej izrazito uvozni predmeti. Sedaj bo m'ada izlaška tovarna lahko prihranila marsikateremu podjetju dragocene devi- Danes zaposluje mlada to var na Izlakah že čez 40 ljudi. Kačunajo .pa, da bodo e poveča-Jem proizvodnje povišali stalež apostenih ng 70 delavcev. — ,e °s $o odprli nov glinokop. v eterem je glina odlične kaio-z® keramične izdelke. V , l®m pridobivajo tudi glino za motno opeko Tako je začela m* robu zagorske komune rasti °va industrija, ki bo zaposlila Prihodnje precej novih delav-i«V 18 mrazite kmečke okolice Pomagala dvigati življenjsko VfP naših delovnih ljudi, tretji velikan pa je Proizvod- nja gradbenega materiala v Zagorju. Ta največji apneničarski kombinat v Jugoslaviji je nastal 1. februarja 1955 s fuzijo Apnenic rudnika v Zagorju in apnenic Proizvodnje gradbenega materiala ter obrata Cementarne Tudi ta kolektiv ima velike načrte za prihodnost Obrat Ce-mentnine, ki je edino tovrstno podjetje v Zasavju bodo letos modernizirali V prihodnje nameravajo pričeti z izdelovanjem Strelstvo je v zadnjih letih zavzelo vidnejše mesto na polju vseh organizacij, kar nam je v posebno zadovoljstvo. Poleg športa pa usposabljamo naše mladince v streljanju in s tem se veča tudi obrambna sposobnost naše domovine. Strelsko okrožje Krško je balo ustanovljeno pred dvema letoma. Zanimanje za strelstvo je ras veliko predvsem med mladino, lovci in pripadniki pred-vojaške vzgoje, kar se odraža na številu strelskih družin, katerih je v Spodnjem Posavju 14. Delo v družinah je bilo do sedaj otežkočeno predvsem zaradi pomanjkanja orožja. V zadnjem času pa se jim je posrečilo nabaviti večje število pušk domačega izdelka. Tudi vprašanje municije . je sedaj zagotovljeno, ker jim 'jo dobavi ljudska armada zastonj. Sedaj šteje strelsko okrožje Krško okrog 800 ak. tivnih članov. Upajo pa, da se bo število članstva letos še podvojilo in to prav zaradi materialnih ugodnosti. Najbolj pereče je bilo vprašanje strelišč, saj je bilo to do letos resna ovira razvoja strelstva. Letos je v dokončni izgradnji moderno strelišče pri Tovarni celuloze in papirja na Vidmu, katerega nameravajo otvoriti dne 22. julija. Uspelo jim ga je zgraditi z vsesplošnim razumevanjem podjetij in okrajnega ljudskega odbora, ki so pravilno razumeli pomen strelstva. Vodstvo okraja in gospodarska podjetja so z velikim razumevanjem moralno ogromno prispevala za razvoj strelstva v krškem okraju, pa tudi sedaj strelci ne naletijo na gluha jamskih opornikov in oblikovni-kov za šahte iz armiranega betona — mislijc pa tudi že na izdelavo železniških pragov iz armiranega betona Tako bo to najmlajše podjetje v Zagorju tudi doprineslo svoj delež k zmanjšanju porabe lesa Mislijo pa pričeti izdelovati še nekatere proizvode, ki jih danes še ni na domačem trgu. — Tudi obrat Apnenice I nameravajo razširiti in dozidati še eno peč. S tem se ušesa pri delavskih svetih in upravnih odborih, ki dobro vedo, da moramo čimprej ves izgubljeni čas (to je do leta 1952) nadomestiti in postati močan center strelstva v Sloveniji. Na lanskem republiškem prvenstvu v Ljubljani so strelci strelske družine Celuloze osvojili sritome in bronaste značke dobrega oziroma mojstra strelca, kar je nedvomno velik uspeh že v samem začetku. Vsled pomanjkanja dobrih strelišč so se vsa nadaljnja tekmovanja vršila na zasilnih streliščih, kjer pa seveda rti mogoče doseči dobrih rezultatov. Za zimsko sezono je Strelska zveza Slovenije razdelila večje število zračnih pušk. S tem so dvignili in omasovili strelstvo med pionirji in članicami. Strelsko okrožje je razpisalo ligaško tekmovanje, ki se ga je udeležilo osem družin. Takoj za tem tekmovanjem, kjer so bili doseženi lepi rezultati, je bilo v mesecu marcu republiško tekmovanje v Celju, kjer so krški tekmovalci dokazali kaj pomeni sistematičen trening in s© se plasirali takoj za ljubljanskimi in mariborskimi ekipami. Prvič je tu nastopila še ženska in pionirska ekipa, ki sta se dobro pokazali. Ker imajo vse družine dovolj orožja, pričakujemo letos še boljših rezultatov v republiškem merilu. Drugi močnejši center v okraju so Brožiče, kjer vlada veliko zanimanje za strelstvo, nimajo pa primernega strelišča, kljub temu, da imajo sicer vse pogoje za zgraditev tega. Zato bo treba napeti vse sile. verjetno bodo prispevala tudj tamkajšnja bo produkcija apna od dosedanjih 140 ton dnevno povečala na 170 ton. V prihodnje nameravajo pričeti s hidriranjem apna za izvoz — seveda, če bodo za to dani vsi pogoji. Tako tudi kolektiv Proizvodnje gradbenega materiala v Zagorju, ki danes zaposluje okoli dve sto delavcev, skrbi, da se v bodoče še razširi in prispeva svoj delež k čimprejšnji izgradnji socializma pri nas. To so velikani, ki so zrasli po osvoboditvi v doslej tipično rudarskem kraju Zagorje. Prav tako kot rudnik rjavega premoga v Zagorju, tako tudi navedena podjetja skrbe da se proizvodnja iz dneva v dan veča, s tem pa večamo iz dneva v dan naš narodni dohodek, ki je porok, da bomo lahko v prihodnje še v večji meri gradili in ustvarjali. Tako je tudi Zagorje v desetih letih - po osvoboditvi doprineslo svoj delež k izgradnji nove socialistične Jugoslavije. Zagorski proletarec je ostal zvest svoji tradiciji, neomajen in predan svetlim idejam socializma m mirnega sož:tja na svetu. In takega proletarca najdeš danes v vseh zagorskih podjetjih. Napisal: Marijan Lipovšek podjetja svoj deL da se strelišče v Brežicah fimprej zgradi. Pohvaliti je treba še strelske družine Krmelj, Senovo in Brestanico, ki aktivno delajo in bodo sčasoma iz njihovih vrst prišli dobri strelci. Večjim strelskim centrom, kot so Ljubljana, Kranj in Maribor se je zadnja leta pridružilo še krško okrožje. Kot je znano so vse športne organizacije po vojni podedovale razen materiala in rekvizitov že ustaljeno tradicijo in strokovnjake ter pričele, takoj ž nadaljnjim delom, dočim je bila streska organizacija brus strokovnega kadra posebno v krškem okraju. Do letošnjega leta sta bila v krškem okrožju le dva strokovna sodnika, ki sta se udeležila strelskega tečaja v Cerknem, katerega je priredila SZS. Prav zaradi pomanjkanja kadrov je v zadnjem času priredilo strelsko okrožje tečaj za sodnike in inštruktorje ter dalo tako smernice za nadaljnje delo v družinah. Po sklepu Strelske zveze Jugoslavije se bodo po vseh šolah ustanovil; pododdelki strelskih družin, katerim so že zagotovljena materialna sredstva. Nekateri učitelji v Spodnjem Posavju že aktivno delajo v strelskih družinah. Zaželeno pa bi bilo, da se v to organizacijo vključijo še ostali. S tem, ko bodo na šolah ustanovljeni pododbori strelskih družin bo okrožje pridobilo na številu članstva, čez leta pa bo zagotovljen dober strelski kader. Naš mladi rod se bo razvil v dobre strelce, ki bo pripravljen braniti pravice naše lepe domovine. Strelstvo je zelo razvito STRELSKO OKROŽJA KRŠKO IMA 14 STRELSKIH DRUŽIN — NA LANSKOLETNEM REPUBLIŠKEM TEKMOVANJ U SO OSVOJILI SREBRNO IN BRONASTO ZNAČKO DOBREGA OZIROMA MOJST RA-STRELCA — PO ŠOLAH BODO USTANOVILI PODODDELKE STRELSKIH DRUŽIN Da se ne pozabi... Pod naslovom »Nič ni tako skrito ...« smo brati ▼ »Slovenskem poročevalcu« senzacionalno novico, kako je bil Alojzij Pliberšek iz Maribora načelnik za zdravstvo in soc politiko OLO Maribor okolica, ki se' je povsod kazal kot velik borec za socializem, sedaj pa je razgaljen kot bivši gestapovec. Ta je že leta 1941 v službi gestapa sodeloval v preseljevalnem štabu, v katerem so bili sami zagrizeni nemčurji in hitlerjanci. Tako je tudi ta pripomogel k naj večji tragediji v našem Posavju, v tako imenovanem preseljenskem pasu do množičnega preseljevanja naših ljudi v Šlezijo in drugam. Po opravljenem popisu za izselitev je postal Pliberšek tolmač in nadzornik zaplenjenega premoženja izseljenih Slovencev iz vasi Dobova, Sela in Mostec pri Brežicah. Kakor pa je za lake podle izdajalce in koristolov ce značilno, je kot nadzornik tudi sam kradel in so. ga zato Nemci sami obsodili na 13 me secev zapora. Po vojni Pa se je Pliberšek izdajal za žrtev fašizma, češ da je bil od Nemcev zaprt. Zakaj je bil zaprt, pa ni povedal! Vse premajhno pazljivost posvečamo razgaljevanju škodljivih izdajalskih elementov, ki se skrivajo še po drugih krajih in se z lažn:mi izpovedmi vrivajo na razne važne politične ali gospodarske položaje. Evidenco o takih ljudeh bi morali započe-ti v krajih, kjer so v času okupacije delovali, ter se zanimati, kje so sedaj tj ljudje. Zveza borcev naj bi prevzela to nalogo! Sedaj, ko slavimo v našem Posavju 10-Ietnico osvoboditve in vrnitve iz izseljensta. se spominjamo tudi raznih dogodkov -iz leta 1941, ki še niso pozabljeni. V raznih krajih so se takoi ob prihodu okupatorja ponudili petokolonaši in pa takšni, kj bi hoteli pokazati svojo moč in oblast pod zaščito okupatorja, ter se iznebiti političnih na--sprotnikov, ki naj b> jih Nemci izselili. S takim namenom je tudi v našem Posavju bivši lovec v hi- tierjanski obleki, ki jo je imel ie prej pripravljeno, kljub dežju tako požrtvovalno izkopaval spominsko lipo, pod katero je bila zakopana steklenica s pergamentom, s podpisi raznih društev. Upal je za trdno, da bo s tem dokumentom, ki ga je takoj predložil Nemcem, dosegel svoj namen, da bodo takoj zaprli, ali pa vsaj izselili vse tiste, ki so bili v zvezi s tem pergamentom Pa se je mož, ki mu sicer ni bilo do krampa in motike, zaman trudil in odkopaval! Nemci niso na pergamentu našli nič kaznivega, pa so ga dali na občino v shrambo. Da bi Nemcem dokazal, kako zelo navdušen h:tlerjanec je, ni mogel mirovati. Ker v tedanjem, že določenem preseljenskem pasu niso ustanavljali prosluleg« »Heimatbunda«, kjer je upal na kak položaj, je ta mož zato kar sam ustanovil. »VVehrmann-schaft« in sebe postavil za vodjo in takoj organiziral vaje v upanju, da si bo zaslužil naklonjenost okupatorja. Toda vsa velika požrtvovalnost in tudi hitlerjan-ska obleka nista pomagala; tud: on je moral na pot skozi rajhen-burški grad v Šlezijo, v izseljenska taborišča Tam se je ponovno skušal uveljaviti in priti do vplivne besede. Kako to kaj je bilo tam, pa bj vedeli tisti, k: so bili deležni njegove »pomoči«. Po osvoboditvi si dolgo ni upal nazaj v domači kraj Dosti je imel strahu, da bi dobil zasluženo plačilo za izdajalsko početje od osvobojenega ljudstva in ljudske oblasti Nemci so mn tudi hišo in vsa poslopja »odselili« v času ko je še v taborišču njim hlapčeval. Njegov sin pa se je tudi kmalu raje vrnil nazaj v inozemstvo Kdor je zvesto služil okupatorju, bi rad služil tud; drugim. Rad bi prišel do besede v množičnih organizacijah, a najraje pa bj spet postal tisto, kar je bit nekoč. Pa je svet tako nehvaležen in noče pozabiti in mu privoščit’ največjega veselja — »pihalnika«! Kronist Dr. Mirko Bric: Problem otroka (Nadaljevanje) Torej iz vsega tega je sedaj jasno to, da je življenje bacila, lto pride v naš organizem, odvisno od naše pri rodne odpornosti in pa od konstitucije. Zunanji činitelji pa lahko okrepijo ali pa oslabijo obrambo organizma Vse to naj bi bil samo uvod k obrazložitvi načina, kako prisilimo ali usposobimo telo našega otroka, da je pripravljeno za morebitni vdor bacilov v njegov or ganizem. Vsi ste že gotovo slišali o BCG — o cepljenju proti tuberkulozi. Ker je danes še veliko nasprotnikov cepljenja, in to ne samo med laiki, ampak tudi med zdravniki, bom poskusil to stvar popolnoma razčistiti, da bomo imelj enkrat za vselej pravilne pojme o zaščiti proti tuberkulozi. Kaj je pravzaprav BCG? To je tuberkulozni bacil, ki je tako oslabljen, da človeškemu telesu ne more škoditi, ampak samo prisili organizem, da je v stalni pripravljenosti zoper prihod pravega bacila tuberkuloze. Če pride bacil tuberkuloze v naše telo, ki je nepripravljeno, se hitro množi, in sicer poraste v treh tednih njegovo število od 10.000 na 300 000. Bacili pa, ki pridejo v telo, ki je pripravljeno in cepljeno z BCG, se ne morejo množiti v tako velikem številu. Statistike nazorno prikazujejo, kako velika je razlika med umrlimi otroci, ki so cepljeni in med necepljenimi Na Švedskem umre 1,5 na tisoč cepljenih otrok in 6,3 na tisoč necepljenih otrok. Pri dojenčkih je razlika veliko večja. Tu umre 4,1 na tisoč cepljenih in 23,1 na tisoč necepljenih otrok. V Amerik: so cepili 1500 otrok z BCG, 1500 pa z navadno vodo. Vse to je bilo napravljeno strogo zaupno, tako da niti zdravniki niso vedeli za ta poskus. Kaj se je pokazalo čez sedem let? Od cepljenih otrok jih je umrlo samo 6 za rad. TBC, od necepljenih pa 53! Da nam bi bil pomen cepljenja proti tuberkulozi še bolj jasen. bom navedel tale primer: vzemimo državo, ki jo uničujejo notranje razprtije, ki ni oborožena, ki nima ne vojakov ne topov, ne orožja in ne avi-onov' tako državo lahko vsak sovražnik hitro premaga. fNada-ljevanie sledi' Jože Stok-Korotan: V NOČNEM VRTINCU smr saplca je valujoče pihljala skozi košato fiedri ™°9očnega gozda. V njegovo skrivnostno so _ v J** moglo posijali niti poletno sonce. Vanj laoaii "*** *e posamezni sončni prameni in tam od-legz 1 s’°i Sijaj in toploto. In takrat je bilo naj- Nad tihim čebljanjem narave je plavalo je Ptlčje petje. Njegova sanjska melodija sc aarave * Laj'nslveno vpletala v opojno harmonijo UrtlethiU ka*r^DO ®e more skomponirati noben Go^j-g^iemu vseh teh lepot, v bujnem zelenju Bila 1 *e Počivala trojka revirskih partizanov. Lojze p . ,dva kurirja I štajerskega bataljona in slo P°l P°n°či. drugič podnevi, kakor je pač hribih ^j°n® •* Bil partizan svoje vrsteI Ponoči je v 5!i‘n’ Podn°° '”atl TOdil razne sestanke kot partl-tilni oht:i^V*. Pn 9a nepričakovano srečal v ej-v Laškem 1 *Uf*' v Trbovljah. Hrastniku, na Dolu, n drugod. Z drznimi prijemi je organi- zira! enote odpora, večkrat pa je tudi sam posegel po eksplozivu in pognal k vragu kakšno rudniško napravo, mimogrede prekucnil kakšnega Nemca, ali pa jo po svoje zagodel sovražniku V njegovem srcu ni bilo strahu in obupa — na poti revolucije ni poznal prepreki Toneta je bilo res vsepovsod dosti. Dopoldne je odšel po opravkih v Trbovlje, opoldne se je peljal s kolesom skozi Hrastnik, zvečer pa je s svojo drznostjo izzival žandarje na Dolu. Nemci so ga lovih vsepovsod in večkrat zaman besneli za njim. Na njegovo glavo so razpisali celo denarno nagrado v znesku 10.000 RM. Toda vse zaman. Te nagrade ni dobil nihče, kajti Tone je b:l kot leteči sokol revirjev — neugnan strah za Nemce in njihove peto’ liznike, a velik up zmage in svobode v srcih revirčanov. V mraku se je Tone vrnil iz Hrastnika na Kal V večernem zatišju sc je zamislil v dolino Rečice in Hude jame. Tam so živeli skromni, dobrosrčni in prijazni ljudje, vedno pripravljeni pomagati človeku v težavah in nesreči Tonetu so bili zelo pri srcu, imel jih je rad. Zato mu je bilo težko, ko je tamkajšnja nemška posadka vihtela nad njimi bič nacizma in suženjstva. Vsak udarec po plečih naših ljudi je bil hk-ati udarec tud; po njegovem hrbtu. Tone je dolgo in temeljito razmišljat, kako uničiti to postojanko ter osvoboditi dolino Rečice in Hude jame Oh, to pa ne bo tako zavozlano, si je prigovarjal Tone. Na sestanek bom poklical Djura, potem pa malo dobre volje :n korajže, in ni hudič, da ne bi pripravil »verkšucem« kakšne vražje gos ti Jel Dušan Požcncl-Djuro je bil kot napreden rudar glavni politični aktivist in organizator osvobodilnega gibanja v rudniku Huda jama Ko je prišel k Tonetu na sestanek, je brez pripombe obljubil, da bo pomagal pripraviti napad na nemško postojanko v Rečici in Hudi jami Za zbiranje podatkov o postojanki pa sta se takole dogovorila: | i Lojze Ribič-Tone kot sekretar Okrožnega komiteja KPS za revirje spomladi 1944 na Kalu V postojanki Hude jame službuje »verkšuc« llija Ninkovič, po rodu Bosanec, ki kaže protinem-ško razpoloženje. Djuro bo navezal z njim stik in mu ponudil zvezo s partizani Kolikor bo mož pripravljen sodelovati, na; se Djuro dogovori z njim za sestanek. Sonce ni vzšlo niti trikrat, ko je Tone že dobil odgovor iz Hude jame. »Verkšuc« Ninkovič je bil pripravljen priti na sestanek. Pripomnil je le, da ne more daleč proč od postojanke Tone zaradi tega ni niti najmanj omahoval. Ninkoviču je določil mesto za sestanek v sami Hud; jami nad vhodom v rudniško jamo Menil je, da bo v neposredni bližini stražarnice še najbolj varno. Varno bi bilo sicer marsikje, če bi bil Tone prepričan, da ima »verkšuc« poštene namene Bil je lep junijski dan Pogumni Tone in dva kurirja Veličkove čete so se prikradli na dogovorjeno mesto že ob treh popoldne Iz previdnosti, da jim Ninkovič ne bi nastavil kakšne pasti, so pazljivo pregledali ves teren, nato pa se zavlekli na prežo in čakali. Ob petih popoldne je prišel »verkšuc« Ninkovič na zvezo Tone ga je najprej ostro prijel, zakaj hlapčuje Nemcem. Mož se je skušal nekaj izgovarjati, da so ga Švabi nasilno mobilizirali in da po srcu ni za nacizem in za Nemce Vendar mu je Tone dokazal, da le pogrešil, ker še n: slekel nemške uniforme. Svoj greh pa lahko sedaj nekoliko opere, če priskrbi natančen načrt vseh rudniških objektov v Hudi jam; ter zbere podatke o številu in oborožitvi »verkšuc« posadke .. Po sedmih dneh, na dan, ko je potekel dogovorjeni rok, je Ninkovič prinesel Tonetu skrbno izdelan načrt rudniških objektov Hude jame. V načrtu so bile vrisane tudi vse utrdbe vojaške posadke, stražarska mesta in gibanje patrol. V posebnem poročilu je bilo napisano, da posadka šteje 28 mož, oborožena pa je z mitraljezom, štirimi brzostrelkam:, 23 puškami. 34 bombami in več tisoč raznimi naboji... Pred vrnitvijo v svojo postojanko je Ninkovič želel, da mu Tone pove natančen čas napada, da bi se lahko pravočasno umaknil Tega pa po nenapisanih partizanskih in sploh vojaških pravilih nj zvedel (Dalje prihodnjič) ZM IMMSE HmO€>¥MlUeE O IM SOSFOOOIM JE Ini. Franjo Urleb: Plačevanje prispevkov v sklad za obnovo gozdov obresti. Kot smo že uvodoma že rečeno, ko se les proda ni Nevarna bolezen piščancev — črvi v sapniku ali singamoza Ta bolezen je pri nas — po- — pod označbo BAT — dobimo sebno v okolic, Dobove — že v vseh lekarnah precej razširjena Ce se enkrat Sam postopek zdravljenj: Utegne se tudi zgoditi, da zelo okužen; in oslabeli piščanci med zdravljenjem poginejo Vendar Neredno plačevanje prispev- _ ■ ___ K _ ________ ..... ______„_____ i__ __u_ kov v sklad za obnovo gozdov, omenili, sta za plačevanje pri- zakonite podlage za oprostitev, pojavi, jo je zelo težko zatreti, tem sredstvom je sledeči: v za- je ta odstotek "navadno nizek in ki se plačujejo od posekanega spevka nerazdruženo vezana drugače pa je, ako se elektro- Je P3 tud> precej nevarna ker bojček ali škatlo velikosti nas to ne sme oplašiti, lesa, zahteva, da po časnikih tako prodajalec kot kupec lesa, vodni drogovi podarijo in ne- lahko povzroči da ostanejc cele 30X30X30 cm dfmo naenkrat obravnavamo ta problem Ka- zato opominjamo gozdne po- posredno vgradijo v elektrovod vasi brez kokošjega podmladka 10—15 piščancev (koliko, zavisi kor pri drugih zakonskih pred- sestnike, naj ne prepuščajo sle- Važno je tud; opozoriti go- V okuženih predelih se potem od njih starosti), nato pa skozi Iz opisanega načina razvoja parazita lahko spoznamo da samo direktno zdravljenje ne bo če ne bomo isto- pisih s področja gozdarstva, ta- po plačevanje prispevka kupcu, spodarske organizacije, ki se pojavlja vsako leto in ims po- majhno odprtino vpuhavamo MarkovihT ko tudi ta uredba o plačevanju marve naj v nakupno-prodajni ukvarjajo z odkupom lesa na tem za posledico številne pogine, prašek, in to trikrat v presled- - ' nanravtti Jčeh knl prispevkov v gozdni sklad ni pogodbi navedejo rok plačila resne posledice, ki nastanejo, zlasti pri piščančkih in puranč- kih po pet minut. Zavojčki ki rakov ža zatiranie te bolezni popolnoma jasna gozdnim po- ter se na ta način rešijo odgo- ako dajo neresnične podatke kih. jih dobimo v lekarnah, vsebu- sestnikom oziroma upraviteljem vomosti. na škodo gozdnega sklada. Ako Povzročitelj bolezni je zelo jejo 7 g praška BAT Za enkrat- gozdov. Drugače si namreč ne- v mnogih primerih se vlaga- dejanje ni kaznivo po kazen- tanek, približno tri centimetre no zdravljenje potrebujemo 3,5 opravičljivega zavlačevanja te- jo prošnje za oprostitev plača- skem zakoniku, se pravna ose- dolg črv rdeče barve Imenuje gramov, torej pol zavojčka v ga vplačila ne moremo razlaga- nja prispevka v gozdni sklad, ba (gospodarska organizacija) 86 syngamus trahea Zivj pri- treh dozah. Najlaže razpršimo in purani (kar ugotovimo s preti Največ napak se po navadi v določenih primerih so proš- kaznuje z denarno kaznijo do sesan v sapniku perutnine tako prah v škatli z gumijastim ba- gledcm blata), pojavlja v tem, da gozdni po- nje utemeljene, običajno pa ne. 100.000 din. Poleg pravne ose- odrasle kot pri _ podmladku lončkom. Pomagamo si lahko eeštnlki prepuščajo plačilo gozd- Da tudi v tej zadevi ne bi bilo be se kaznuje z denarno kazni- Pri odraslih živalih znamenj tudi s prašilcem za mrčes Ce ne takse kupcu ki. je v našem več zapletov, bomo obrazložili, jo tudi vodja oz. odgovorni bolezni skoraj ne opazimo. Zato nimamo ne enega ne drugega, primeru v glavnem kmetijska kdaj in v kakšnih primerih bo uslužbenec pravne osebe. Ra- 60 te in pa divje ptice (vrane, lahko določeno količino prahu Kurfiice dobre poribamo in jih zadruga tistega področja, kjer prosilec oproščen od plačmja zen denarne kazni se lahko iz- srake; vrabci, škorci itd.), ki jih enostavno damo v škatlo na pa- polijemo z vrelo vodo. v katero je bil les posekan — zadruge prispevka: 1. od lesa, ki ga za- reče tudi varnostni ukrep od- *a zajedalec tudi napada glavni pir, preden jo zapremo, nato pa smo dali lizol kreolin ali sodo. pa iz nerazumljivih razlogov ta vezanec neposredno uporabi za vzema lesa, ki je predmet pre- nosilci in razširjevalci te bo- jo od časa . do časa previdno Nato kumice še temeljito pre- vplačila zavlačujejo, kar ima popravilo ali obnovo svojega krška, če zavezanec lesa nima lozni. obračamo S tem prisilimo pir belimo. Izpuste rrz užimo tako, za posledico še plačilo zamvd- stanovanjskega ali gospodar- več, pa varnostni ukrep odvze- Pri piščancih pa so znamenja ščamce, da z mahanjem kri; lo- da jih posujemo z živim apnom nlh obresti. Takšen način po- skega poslopja, ki je bilo uni- ma izkupička za tak les oziroma oIcužbe s temi črvi zelo vidna vijo ravnotežje in tako dvigajo in potem prekopljemo ali preštevanja pa seveda ne more čeno po naravni nezgodi (po- vrednosti takega lesa ln bolezni ni težko prepoznati, prah Zaradi gibanja tudi moč- koristiti ne zadrugam ne upra- žaru. viharu, snegu, povodnji, Morda se bo komu zdelo, da Oboleli piščanci stegujejo vrat, neje dihajo, prah jim pride v vi za gozdarstvo, ki ji neredno plazu in podobno), ali po vojnih je to vse skupaj pretirano, toda držijo odprt kljun, otresajo z sapnik in uniči vse črve denarno vplačevanje onemogo- dogodkih, in tudi od lesa ki ga če vzamemo v poštev, da je les Slavo, težko dihajo in izkašlja- Dobro pa lahko prah raz- ča pravilno investicijsko poli- zavezanec da drugemu za tak surovina, po kateri je vedno va’° sluz. Z otresanjem glave se pršimo skozi odprtino tudi z tiko v gozdnem gospodarstvu, namen; 2. od lesa, ki ga zave- večje povpraševanje, je treba skušajo rešiti vsiljivcev kar zračno seselko za kolo Ce se po Vsekakor bi morala inšpekcijska zanec odda za neposredno upo- razumeti, da nam je potreben Jim Pa brez naše pomoči ne služba odgovorne uslužbence rabo pri gradnjah v zvezi s denar, da dvignemo proizvodno usP6- Ce so močno okuženi se klicati na odgovornost Pouda- komunalnimi potrebami (šole, zmogljivost naših gozdov ter flh navadno zaduši veliko šte- riti pa je treba, da je za plače- gasilski domovi in podobno) da gradimo gozdne komunika- v®0- Smrtnost je lahko 20—100- cije, ki bodo služile tako negi odstotna. Izgube so tem večje, gozdov kot njihovi eksiploata- mlajši so piščanci. Tisti, ki ciji. Vsakemu posestniku 1 je ostanejo, zelo hirajo, saj črvi jasno, da mora, če hoče na svoji ne povzročajo samo motenj pri zemlji nekaj pridobivati, to dihanju, temveč sesajo tud. kri zemljo obdelovati in gnojiti. m. s tem živali zelo oslabijo. prvem zdravljenju ''tanje povsem ne izboljša moramo postopek po nekaj dneh ponoviti. rakov za zatiranje te bolezni. Kaj naj torej storimo? 1. Odstranit: moramo vse nosilce parazita, to so stare kokoši 2. Temeljito moramo očistiti in razkužiti kumice in vse prostore, kamor pridejo kokoši. orjemo in ponovno zasejemo. Kakor smo že v uvodu omenili. singamozo zelo težko zatremo, zato se morajo v to akcijo vključiti vsi vaščani, M imajo okužena dvorišča. Le tako bo mogoče bolezen odpraviti ali pa vsaj preprečit: njeno širjenje. Inž. M. M. vanje prispevka ravno tako Popolna oprostitev prispevka neločeno odgovoren tudi pro- se lahko dovoli samo tedaj, če dajalec lesa. Pozneje se bomo je zavezanec za namene iz 1. in pri obravnavi same uredbe še 2. točke dal les brezplačno, ali enkrat povrnili na to. če je v primeru iz 1. točke upo- Da bi tudi tukaj odpraviti ne- rabil les za svoje potrebe. Ce jasnosti, se bomo na kratko do- se pa les ne porabi v enem me- Enako je z gozdovi: brez nege Piščanci na okuženih dvoriščih taknili najvažnejših točk za- seču za namen, za katerega je in investicij bo gozdni prirastek izg-edajo kaj za.ostno, devne uredbe ter jih poskušali bila dovoljena oprostitev, izgu- padel, kar pa v naš:m Interesu Bolezen lahko ugotovi tudi tudi obrazložiti Tako na pri- bi oprostitev veljavo (Ur lis* in v interesu naših potomcev veterinar, ki pregleda blato, če mer uredba pravi, da je pri- LRS št. 26-54). Opozoriti jo tre- ne moremo dopustiti; zato opo- ®? v njem jajčeca, ali pa ce spevek treba plačati od vsega ba še na to, da se ravno v pri- minjamo vse prizadete, da v piščancev sapnik s strani moč-lesa, ki se poseka ali kako dru- merih _ elektrifikacije mnogo- redu in v predpisanih sii c gmil lEi v okra u Tikovi e rokih no osvetli, ker se tedaj zajedav- V nekaj dnevih se bo v okraju Trbovlje začel popis potrošnje lesa pri kmečkih gospodarstvih in nekaterih gospodinj- gače podre v gozdovih, dre- krat vlagajo prošnje za opro- plačujejo zakonsko določene ” vidijo kot tanke rdeče niti. stvih. Nujno je da obrazložimo dentira les iznad 7 c* " - . . • 1 i nln /n ln nn 1 nn n — 1______1 JI t VI i T/- -I,_ _ L .1_XI : O C* 1 nnm ,,!ml .. _ X _ 1 vesnih pasovih ki varujejo tla etitev plačila, ko se les proda, prispevke v gozdni sklad. Kako se bolezen širi? Samice pred vetrom, peskom ali vodo Pa se potem namerava izkupi- O višini teh prispevkov in o znesejo veliko število jajčec, ki in na gozdnatih pašnikih. Ravno ček porabiti za Izgradnjo elek- načinu plačevanja pa bomo jih nosilci zajedavca (parazita) pri tej stvari pa pride do naj- trovoda Za take primere, kot spregovoriti v najbližjem času. večjih nesoglasij med prizade- ne plotove, razne drogove, fi-žrdovke, les izločenega orodja itd. Pri lesu iz gozdnih in negozdnih površin se posebej evi-cm prsne timi lastniki in gozdarskimi organi. Ze gori je omenjeno od kakšnega lesa se plača prispevek. Zelo malo je izietn, zlasti v pašem okraju, ki je hribovit, ter Imajo gozdovi oziroma dre- Gozdnim posestnikom z izkašljano sluzjo ali pa z blatom izločajo. V ugodnih pogojih (ob vlagi in toploti) se iz jajčec že v sedmih dneh razvijejo ličinke. Te so. povsod tam. kjer bivajo ali hodijo okužene živali. debeline in posebej vejevina, vr-hači, panjevina. sečni odpadki itd. Vsekakor bo vsak popisovalec, ko bo prišel h gospodarju posestva, natanko obrazložil, kaj vse je treba popisati. Tako na Močan razmah gradbeništva. vesni pasovi skoraj vsepovsod j-u^^stva, lesno-kem.čne indu-varovalni karakter v tem ati sa.-ss?« Je eev*.™ vpueeav "“J,- katastru kot travnik ali pašnik £ * „,k, ^sak^MŠnik zmogljivostjo naših gozdov, zato žago, kjer je odpadek precej cela predstavlja Vsak pašniK je paf trebg ;sfcal. potif da bi mdnjši (30 do 35 %) ,zje^a ■' ali ta Pereč‘ Problem rešili in vsaj seveda pri tistih kmečkih gospo- goče vskiaditi s proizvodno odstotno navezane v svoj; proizvodnji ravno na te sortimente. Kar se pa tiče tesanja pa tako vsakdo ve, kakšen odpadek nastaja. Temu se da pomagati tako, da kmetje tam, kjer rabilo trame, dajo te sežagat: pač na S *> »»« p-««- grmvvjcm, a , bam omenjenih industni O nadomestitvi jamskega lesa na*1v^ak , 1oh novrši. v rudarstvu in okroglega grad- Sh abLhSVačati ^zdna benega lesa v gradbeništvu je že £ksa. Na tem mestu bi tudi razpravljala Ljudska skupšč.na omenil, da pritožba proti pla- 80 • že dovol, preali čilnemu nalogu oziroma odločba ^n®vn‘ ,ča1nl,k' zat° bl se o odmeri prispevka nima odlo- bolj držal teh problemov pri žilne moti to se pravi, da je potrošm, lesa iglavcev v krneč-treba plačati takoj, kljub pri- kem gospodarstvu. To pa lz raz-tožbi Ako je pritožba ugodno loga, ker se v kmečkem gospo- odločba v primeru, da fe za lesa rešena se denar povrne Pri- darstvu dostikrat le« neracional- nje lesa vložena posebna oroš-tožbo proti odločbi pa je treba no predeluje, pa na ta način po nja. Posebna prošnja za tesanje vložiti najkasneje 15 dni po manjkanje surovine postane še lesa pa mora biti kolkovana prejemu odločbe Prepozno vlo- bolj pereče. Dostikrat se žaga Ravno tako Je a predelavo iene pritožbe se ne bodo ob- le* Iglavcev, katerega obdelava iglavcev v drva V nobenem pri- ravnavale. Ravno tako je treba je neupravičena (U-, izpod 22 cm meni, razen če -ma gezdn: poplačati prispevek v 15 dneh po prsnega premera), ali pa celote- sestnik za predelavo v rokah pravomočnosti odločbe, to se še. kor ima seveda za posledico dovoljenje lesa iglavcev n e pravi v 15 dneh od dneva ko 50 % odpadka S tem, ko žaga- smemo predelati v drva 2e je posekani les pri panju iz- mo les izpod 22 cm prsnega pre- prej omenjeno pomanlkanie lesa gospodarstvih, k: so v hribovitih krajih in od žage zelo oddaljena, pa potrebujejo tesan les za svojo lastno uporabo Za take primere določa zakon, da se les iglavcev lahko teše ampak seveda po predhodnem dovoljenju uprave za gozdarstvo OLO. Dovoljenje za tesanje se lahko napiše že na samem sečnem dovoljenju ati pa se izda posebna pomen ankete za naše lesno gospodarstvo kajti pravo razumevanje od tistih, ki pridejo pri popisu v poštev, nam bo to delo olajšalo, poleg tega pa bodo tudi zbrani podatki verodostojni in vseskozi uporabljivi. Po popisu ne pridejo v poštev primer se mora tudi popisati, ne ______________ vsa kmečka gospodarstva oz. ne- saroo kakšen les se je uporabil, Pri brskanju in Iskanju hrane kmečka gospodarstva, marveč se marvc® tu,i' za kaJ Je upo-ter pri pitju okužene vodo pri- prizadeta gospodarstva določijo rab -- n- Pr- za kuhanje, za ogre-dejo v piščančeva prebavila Po »metodi vzorca«, t. j. meto- vanJe- za peko kruha, za žga-tudi ličinke rdečega črva. V nji- da, ki Jo uporablja statistična njrituho, za žganje oglta itd. Na-ho-vem črevesju se ličinke zelo služba vseh modernih ln na- da!^e ,e treba navesti, ali je naglo razvijajo, preidejo v krv- prednih držav. Zaradi tega opo- Porabljen les lz lastnih gozdov ni obtok, z njim v pljuča in od minjamo vnaprej, da ni potreb- al* ,z S°zdov kakšnega drugega no razburjenje, češ čemu se pri Posrstnika, ali pa iz državnih mojem sosedu ne popisuje. sozdov. Namen te ankete je, natanko Upamo, da bo ta na kratko zajeti vso porabo lesa, naj si bo dani opis samega dela prt anketi to na deželi ali pa v mestih. Le- pomagal, ln da bod„ Uudje že ta 1952 izvedena anketa v me- vnaprej pripravili odgovore, rllu Slovenije nam je sicer da- tako da bo na ta način delo pola neke povprečne rezultate, ki pisovanja hitreje in uspešneje pa jih za posamezna področja potekalo. Vsi imamo velik intenc moremo uporabljati, kakor res na tem, da naše gozdove ure-n. pr. za okraj Trbovlje. Ravno dlmo, kjer nam bodo podatki pri nas bodo rezultati zelo za- ankete važen pripomoček. Kot nimivi glede na premogovnike, že čestokrat, tudi v tem prlme-Dcbljene podatke bodo lahko s ru apeliramo na vse, ki bodo pridom uporabljali pri določanju kontingentov sečnje, ki so tu v sapnik. Po nekoliko dneh opazimo prva znamenja bolezni Singamozo lahko zdravimo na več načinov. Nekateri izurjeni rej d izvlečejo črve lz sapnika s pomočjo peresa, ki je namočeno v kako lepljivo, neškodVivo snov Za tak način odstranjevanje zajedavcev je treba precej spretnosti ln potrpljenja, pa • še ni uspeh vselej popoln. Veterinar lahko pomaga z injekcijami, ali kadar gre za vi-sokovredne živali s tem, da prereže sapnik in s pinceto pobere črve. Najenostavnejši ln za sedaj najuspešnejši način zdravljenja sedaj v marsikakšnem pogledu je z vdihavanjem (inhalacijo) nepravilni In kritični, nadrLje praška barium-antimonil-tartana ta, ki zajednlca ubija in jih živali nato Izkašlja jo. Ta prašek posestnike, da se pridružijo in spoštujejo ukrepe ljudske obla- JC .*= t«. h—j- - —--------r—- - . - - . , , . • , r------—i ki jih je izdala samo zaradi merjen in žigosan. Od nepravo- mera, se ta les odteguje rudni- iglavcev vsekakor opravičuje te, vsklaievanje potreb našega celo-čosno plačanih prispevkov se kom in pa tudi tovarnam celulo- precej ostre mere Kot že več * * terjajo 9-odstotne zamudne ze, ki so pa sedaj že skoraj sto- krat. zopet apeliramo na gozdne kupnega gospodarstva Ing. P U. pri kontroli prometa z lesom in končno pri samem urejanju gozdov privatnega sektorja ter Prt dajanju smernic za bodoče gospodarjenje v teh gozdovih. Popis naj bi zaiel les. ki se je uporabil od 1. oktobra 1953 do 1. oktobra 1954. V poštev pride les fz gozdnih In negozdnih površin kakor tudi odslužen les. V odslužen les štejemo odslnže- prigli pri anketi v poštev, da nam dajo stvarne, resnične podatke. Ing. F. U. N pozabite: vsak na-roCnik »Zasavskega tednika" je zavarovan Kolikor rudarjev -toliko vrtnarjev! Naša industrijska središča Trbovlje, Zagorje in Hrastnik ao bila nekoč puščobni ln mrkti kraji. »Cma dolina« so jim jteklj in pesem je pela o njih, »da tu ni šumice zelene — in ni tratice nobene«. Rudarji so stanovali v kolonijah — na kup stisnjenih bajtah in barakah ali pa v neprijaznih stanovanjskih kasarnah. Naj bo kjer koli — skoraj vsa stanovanja »o imela le po eno sobo in kuhinjo, velik del teh stanovanj pa je imel le en prostor, ki je bil hkrati spalnica in kuhinja Vrtov v teh žalostnih kolonijah ni bilo — le tu in tam je eamotarila kakšna krevljasta akacija sredi blatnih dvoriSč. NI čudno, če so v takih- okoliščinah mnogi rudarji Iskati vsaj v pijači lepši svet.., Danes je v naših industrijskih središčih že drugače. Bolj ko gobe po dežju v gozdu rastejo v teh krajih hišice leto za letom iz tal. Biti rudar tt| več kazen Mnogi mladi ljud-k oddaljenih vasi prihajajo v naše kraje na delo. Saj vedo: če postanem rudar ln če bom varčeval, bom lahko prišel z leti do lastnega doma, z vrtičkom naokrog Da, z vrtičkom! Nihče, ki naših krajev ne pozna, ne more verjeti, kakšno veselje Imajo naši delavski ljudje do vrtnarjenja. Morda zato, ker izhajajo s kmetov — morda zato, ker je ljubezen do zemlje ii ilve prirode vsakemu zdravemu človeku že prirojena? Kdo ve? V naših Industrijskih središčih se Je vrtičkarstvo v zadnjih letih tako razvilo, kot menda nikjer drugod po Sloveniji. Ob vsaki novj hišici je zasajeno vsaj nekaj sadnih drevesc: nekaj češenj, nekaj breskev, nekaj jablan, ob zidu marelica ali hruška, ob ograji ribez Seveda tudi lepotičnih grmičev na nobenem vrtičku ne manjka; če drugega ne. dehti spomladi na vsakem vrtičku španski bezeg, čez poletje pa rože raznih barv in beti, opojni jasmin Toda prt skoraj vsaki hiši imajo le tudj kakšen grm. Zgodaj spomladi zlatorumeno for-sitijo in japonsko kutino z bre-ekvastordečimj cvetovi, ob marsikaterem zidu se vzpenja gti-dja s grozdastirai lilastimi cvetovi, ali žlahtni srobot (klematis). Marsikje vidimo na vrtičku tudi hort eri je, tarna riške in še druge lepotične grmiče. Celo nežna magnolija z velikimi kelihastl-mi cvetovi na naših vrtičkih ni redka I In cvetlice! Skoraj da ni v botaničnem vrtu tako pisanih preprog cvetlic kot na naših vrtičkih! Saj naši vrtičkarji kar tekmujejo med seboj, kdo bo Imel lepše urejene gredice. Zato vrtički nikoli niso brez cvetja — od zgodnje spomladi, ko zacveto zvončki in narcise, hijadnte in tulipani, šmarnice, jegliči in vijolice, pa prv*o poletja, ko najprej pordečijo vrtički od potonik ln srčkov, ko se odpr0 cvetovi perunik, ©stražnikov in lilij, pozneje pa zacvetijo astre, etnije, floksi ln suhe rože, petunlje in zajčki Najlepši so vrtovi proti jeseni, k« se polno razcvetijo dalije v vseh barvah in se razbohotilo krva-vordečp salvije Da tudi brez krizantem naši vrtovi v pozni jeseni niso. le razumljivo. Tudi v stnnovanMh skoraj nikjer niso brez okrasnih rastlin ln cvetlic: vsaj primule in aspa-ragus imajo povsod, pa kraljeve in cvetoče begonije, pa trade-skancije in aspidistre. Celo najlepši tilodendron v Sloveniji imajo v Trbovljah 1 In če pogledamo na zelenjad-ne gredice: saj so naše gospodinje pravi mojstri v pridelovanju zelenjave vseh vrst! Tudi tiste, ki nimajo lastnega vrtička, imajo vsaj svojo »gredo« na rudniškem ali občinskem svetu, s skrbjo bi ljubeznijo obdelano. In ker je družin brez lastnih hišic v naših revirjih na stotine, je na stotine tudi takih gred. Vsak prostorček, ki je količkaj primeren za obdelavo, je v naših revirjih obdelan — bolj je zemlja Izkoriščena kot na Kitajskem! Ce greš spomladi v najbliijo okolico naših industrijskih krajev, vidiš vsepovsod može zavihanih rokavov, ki pod »komando« svojih ženic v prostem času pridno nbdelavaJo zemljo na svojih gredicah, nosijo gnoj nanje in postavljajo fižolovke. Setev in sajenje opravijo ženske vsaka po svojem okusu in svojem znaniu: solata in grah, česen in čebula, zgodnji krompir ln stročji fižol ne manlkajo na nobeni gredi. In paradižnik! Domače vrtnarije vzgoje veliko premalo sadik, da bi mogle postreči vsem našim gospodinjam z njimi. Zato jih vozijo iz Ho-temeža spomladi kar cele tovorne avtomobile v naša industrijska središča, branjevke jih prinašajo na trg — a koliko jih vzgoje spretnejše gospodinje same! Tudi paprike sadijo vsako leto več. In kako znajo naše gospodinje svojim vrtičkom in gredicam streti I V poletnih jutrih je po vrtovih In gredah vse živo: ta pleve, druga zaliva, tretja trosi umetno gnojilo, da bo rast bujnejša, četrta išče koloradskega hrošča — ali pa se pojavi mož z bridkim puhalnikom v rokah ln uničuje sovražnega škodljivca z dimom in prahom! Ccz poletle je okolica naših Industrijskih krajev pisan mozaik: na tej gredici cvete krompir belo, na sosedni plavo, spet na oni rdeče. Prav tako pisano je cvetic na fižolovkah. In tudi Po bujnosti rasti se gredice močno razlikujejo — vidi se takoj, katera gospodinja Je boljši vrtnar, čeprav so dobre vse od kraja (o tern sc Je prepričal vsak vrtnar*) strokovnjak ki je prišel v Trbovlje predavat o vrtnarstvu in mu le bilo zaradi Izpraševanja naših go-nodlnj tudi v nezskurieui dvorani vroče!) Oh, saj res — vrtnarskj stro- kovnjaki! — Ali res ne bi bilo mogoče doseči, da bi Imeli o® sodečih vseh naših bodočih komun v industrijskih središčih nastavljenega tudi vrtnarskega strokovnjaka, ki bi vsem nešib* vrtičkarjem pomagal in sveto' val, skrbel za pravilno usmerjanje in za napredek vrtičkar-ertva, tega zdravega in koristne-ga športa? Denar za plačevanje takega človeka bi se visoKo obrestoval! Morda bi tak strokovnjak uspel tudi z nekakšno organizacijo vseh vrtičkarjev i/1 vrtičkaric v posameznih krajin' ppdobno kot so že organiziral" ponekod rejci malih živali-Olepševalna društva že ima111 in njihovi uspehi vsak dan bo) razveseljujejo naše oči: saj nekoč zapuščena ln skoraj div) okolica orst ln Javnih prostor^ spreminja v vrtove ln P8 Naše vrtičkarstvo pa sc raZVU za sedaj še samo ckI rabe ln svoje In vendar bl bili nadela naših vrtičkarjev le h k® L mnogo lepši, če bi vesel'e . marljivost, ki je Imajo d®vg3’ usmerjalo strokovno vpT,v<' v večji meri kot doslej bi sc , ta način našj Industrijski mosvotili od dovoza ln osate hi' nekoč »črne doline* v — doline vrtičkarjevi Iz noš"h zasavskih krajev Kumrovec so si ogledali Iz Senovega Senovški Rdeči križ. — RK v Bivše občinsko poslopje. — Senovem sodi nedvomno med Ljudski odbor občine Senovo, najdelavnejše tovrstne organizacije v okraju. To je ta ustanova dokazala že i neštetimi ki se je letos preselil s svojim poslovanjem v nove prostore, je bivšo občinsko hišo prepu- h Hrastnika LETOVANJE OB MORJU. — Kolektivi steklene v Hrastniku, v Rogaški Slat.ni ;n Straži pri Rogatcu so vzel' v Crikvenici v —i— -- letovanje svoi h akcijami, posebno pa je prišla stil v uporabo družbenim or-njena prizadevnost do izraza ganizacijam in zdravstvenim pri nedavni organizaciji pro- ustanovam V njej bo imela nikov ponudbe za vagonske po- stovoljnega krvodajalstva in še prostore na Senovem nujno potrebna posvetovalnica za matere. V hiši se bo nadalje na- ob drugih priložnostih Letošnji tuberkulozni teden je najem vilo za _____ članov Prvi so letovali tamkaj šUjatve — medtem pa je po-letošnje leto Hrastničani In gi- vpraševanje po premogu veliko cer godbeniki steklarskega or- manjše. Vse kaže, da gospodinje kestra m godbe na pihala terne-- odlašajo nakup premoga na jokat eri njihov: družinski člani. Z sen. Takrat pa se utegne pono- Gospodinje, preskrbite si kurjavo že poleti Lani je bilo med gospodinja- Človek nima vedno priložno- da je tak način zborovanj mno-mi veliko razburjanja zaradi sti, da bi si ogledal posamezne go bolj priporočljiv kot doseda-pomanjkanja premoga. Svojo znamenitosti v svojem ožjem n ja sektorska ali okrajna zbo-jezo so stresale na trgovce, češ okolišu, kaj šele v širšem, ki rovamja. da se niso pravočasno pobrigali pa jih mora vsaj vzgojitelj mla- V Kumrovcu so si udeleženci za naročila Zna se zgoditi, da dine dobro poznati. Kako naj ogledali najprej Titov rojstni ee bo to tudi letos ponovilo, sicer seznanja našo mladino z dom, nato pa še ostale krajevne Trgovine, ki se ukvarjajo s pro- njimi in budi v njej ljubezen do zanimivosti, tako gradnjo nove dajo premoga dobivajo od rud- , . , . . 1. .,, stanila pisarna občinskil gospodarskih podjetij, prostore v njej bo dobila tudi Ljudska mladina, prav tako sindikalna podružnica rudarjev ter KSS. senovški RK uspešno zaključil s skrbno pripravljeno kulturno prireditvijo, ki so jo ljudje številno obiskali in s tem pokazali zanimanje za delo te humane organizacije. Po kulturnem delu prireditve je sledilo poučno predavanje dr. Cakša o pomenu Protltuberkuloznega oreanizacH °. sPlo5?em toju prati Ekskurzija senovških tuberkulozi. Predavanje je bilo zelo zanimivo njimi je bil tudi dr Jože Toplak Vseh skupaj te bilo petinštirideset — Godba je igrala v Crikvenici na akadeinljj v počastitev Titovega rojstnega dne in priredila tud- samostojni kon- Organizacijb RK čakajo še mnoge naloge in je dolžnost nas vseh da ji vsi po svojih močeh pomagamo, tako posamezniki kot tudi delovni kolek- oborožitve našega vojnega le- viti isto kot lani; potrošniki bodo tedaj navalili na trgovine, ki ne bodo mogle zadostiti vsem potrebam. Jeseni se namreč pojavijo kot glavni kupci pre- _______ ____ _____________ moga industrija to železnica, enako bo v njej pisarna SZDL ceri. ki so ga obiska'! zlasti go- medtem ko te široka potrošnja Senovo ter komiteja ZK večja st! iz Nemčije Godbeniki so na tretjem mestu soba pa bo na razpolago ža raz- igrali tud: na promenadnih kon- Idealno bi seveda bilo, če bi ne Seje in sestanke političnih cer tih m " zvečer na zabavah v naše trgovine razpolagale s pri- . gostiščih — Vreme je bilo ve- memimi skladišči za premog, da rezerv- činoma lepo ter so se naš: ste- bi si lahko že sedaj preskrbele nth oficirjev. — Pred dnev so klarji in njihovi Svojci naužili zadostne količine premoga. Zal rezervni oficirji iz Senovega lepot našega sinjega- Jadrana, pa rti ne skladišč in tudi ne za-priredili uspešno ekskurzHo k Vrnili so se zdravi in zadovolfm dostnega kredita za večji na-bližnji letalski garniziji Ogle- z morja 9 sklenem, da bodo še kup kurjave. Prav zato naj goda# wo si v njej mnogo zani- obiskali:, naše m orle Sedaj so na spodin je upoštevajo te rieugod-miVosti na področju oprave - in vrsti" ia letovanfe ostali. okoliščine. tivi, kjer naj omenimo, da tudi delavski svet senovškega rudnika Rdečemu križu ni odrekel zaprošene pomoči. Njegovemu Zgledu naj slede vsi ostali taletva. s čimer so el razširili svoje vojaško znanje. Takih poučnih ekskurzij na’ ra vajo napraviti senovški rezervni oficirji letos še več. K. Stanovanjske Hiše in videz Zagorju Tudi letos le lov. THo prliel v svoj rojstni kraj in se dalj časa pomenkoval z vaščani domovine to njenih lepot Taki Sole, M bo stala takoj za Tito-ogledi so pač združeni z večji- * ‘ " mi izdatki to posamezniku se le tu in tam nudi prilika, da se nji, lep hotel itd. Po vrnitvi iz Kumrovca so se izletniki ustavili v Čateških vo rojstno hišo, dalje velik Zadružni dom, ki je tudi v grad- Iz Zagona Učenci in dijaki so razstavljali. Minulo nedeljo so v prostorih topliške gimnazije otvo- Za ublažitev hude stanovanj- trdimo, da je razpored stavb seznani s tem, o čemer mora ske stiske v Zagorju bodo le- zelo neokusen Postavljene so biti poučen. ^ ^ je razvidno lz načrta, bo stalo tipov hiš nas zelo moti. Umeet- da je organiziralo poučen izlet J Pogovarjali o pomenu le na tistem prostoru 18 stanovanj- no bi tedaj bilo, da bi gradili svojih članov v rojstni kraj su -g»jsr m src ssar &ske družine ti so se že kako jih bodo zidali lastniki. po volji to želji posameznika, zborovanjem v Cateških Topli- nato pa so se seznanili še z vse-UI .... - novo Vzporedno z Vsem ostalim raz- cah. Udeležba je bila izredno - - - tošnje 10. obletnice osvoboditve, podle tovarlše-učitelje iz trboveljskega okraja so počastili z enominutnim molkom, jli let^njo razstavo ročn^a stSSSfcTlS&S ~ paZ S to StaTSTVogl^lo ™ nt Sro do Ganskega3 doma ni mo skrbeli tudi za .vedno lepši bilo preko 120 prosvetnih .do- stavljali učenci osnovne šole in so se v pičlem letu timogo na- mce do pasdskega doma m dijaki nižje gimnazije. V treh učili Skupina bo ostala na ta- Zagorje na svojem videzu mc prostorih so J obiskovalci lahko boiienju nekaj dni. pridobilo — nasprotno pa lahko videš našega Zagorja. lavcev. To dejstvo naj bi bilo morda tudi namig za bodoče, ogledali delo svojih sinov to hčera v preteklem šolskem letu. Posebno lično so bili izdelani izdelki učenk to dijakinj. Le-te So razstavljale v največji meri razne prte, robčke, bluze to druge koristne volnene izdelke. Tudi fantje so se postavili z nekaterimi dobro izdelanimi risbami. Razstavo se je ogledalo približno tri sto ljudi Šolska mladina bo odšla na številne izlete. Zagorska šolska mladina bo v prihod, dneh odšla na številne razredne izlete Potovali bodo v razne kraje Slovenije to se seznanili z naravnimi lepotami naše ožje domovine. Otvoritev slikarske razstave. Prejšnjo soboto je bila v mali dvorani TD »Partizana« v Zagorju odprta slikarska razstava štirih slovenskih slikarjev Ze Dri otvoritvi se je nabralo mnogo rudarjev, ki 90 si po uvod- mmiiiiiiiniiimimiiiiitiiiiiii Josip Brinar IIIttllPIIHIiillllllilllllHIlHIIlIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIlllinillllllllllllllllHIlIlIlllllillllllllllllllllltllllHIIIIIIl PIONIRSKI KOTIČEK 'Nadaljevan iei ved umolknil. Volku pa ni dala žilica, da bi še kakšne ne bleknil v prilog besedam Miška. »Cisto po resnici je govoril medved, bogme,« je potrdil tn se zadovoljno obliznil. »Res, nič dobrega še ni bilo slišati o lisici doeihdob, zato Se tudi za naprej nimamo nič prida nadejati od te stare grešnioe. Oh, da bi že bila pod rušo v krtovi blno nedavnega pedagoškega kongresa, ki je bil v Opatiji. Po skupnem kosilu to razvedritvi v zdraviliškem vrtu, ob zvokih godbe, so se vrnili vsi prijetno razpoloženi na svoja službena mesta. -a- Nagradna uganka za pionirje No, pionirji to pionirke, s uganete sledečo uganko? Drobcena sem to sem kratkr 18. VELIKI ZBOR NA KRALJEVEM DVORU ne da bi bila izpela do konca. ___ _ _ __ svetla sem to vsa sem gladfc. deželi! TO bi bilo še "najboljše"« eno le Imam uho, nas vse, ki nam bije pošteno srce za odkriti mfr. Kajti dokler bo pretkana Zvitorepka le še s prstom gibala, ne bomo imeli miru pred njo. In če bi ji današnji dan odpustili »Prazne fiče-fače so in nič Kaj še! Od srca bi se __ ______________ _ drugega, kar vam je to do- smejala, ako bi le pri tem od- vrjšč, kajti lisica ga je že gra- mišljavo Brečč načesnalo. kajti letel zanjo kak grižljaj ali če bila za vrat in bi ga bila tudi tista klobasica je bila pravza- bi dobila le eno piš če! Povedati gotovo zamorila, da nisem pri Toda kmalu sem vedel, pri čem pregrehe, vzgojili, bi^si gada^ ki da sem. Zajček je zagnal silen * "" “ " ~ iravza- oi uopna le eno goto’ prav moja. Ko sem bil nekoč vam hočem kratko dogodbico, hitel jaz p Ih besedah predsednika »Svo- ^ avojem ponočnem lovu, sem da boste videli, . kako Zvito- pjahuna Iz njenih robov. Oh, bi ob prvi priložnosti vsekal v peto tudi najvišjim gospodom. Jazbec Dremuh je vse te obtožbe poslušal in molčal. A zdaj, a na svetu ni nobene hiše, hišice brez mene. Rešitve nam prinesite ali pa pošljite po pošti na uredništvo do nedelje, 26 junija, ojx>ldne. njene Tudi za rešitev te uganke bomo dali dve knjižni darili našim pionirjem po odločitvi žreba. In rešil vekajočega ko Je videl, da gre njegovi bode« Toplice Zagorje ogledali razstavljene akvarele to eMke. prišel tudi v mlin tam v Vrbini, repka spoštuje občni mir, Ubogi Zajček! Poglejte, tamle Mlinar je bil zadremal, a jaz nam ga je zapovedal naš do-' gtoj| miroljubni poslanček, ki še Junaško sem mu posmuknil klobasico, brotljivi kralj In dolgo tega M- nj nikomur na svetu prizadejal potegnil strani že hudo za nohte, ni mogel več brzdati svojega jezika. se je odbrskal in se lisico, rekbč: »Ali še Rešitev nagradne obratnice iz 22. številke Kakor na naše prejšnje uganke, smo dobili tudi na našo nagradno besedno obratnioo iz Razstava bo odprta do za- k, . ,e prigoljufal pozneje bičal vnovič še strože. In sam najmanjše krivice. Le glejte, še pomnite, gospod Lakotnik, kaj 22. številke »Zasavskega tedni-ključka praznovanja zagonskih Breč6 od mene ima udo to- kraljev sel, zajec Plahun, je bil ge mu poznajo krvaveče rane pravi stara, pa zlata vredna pri- *ka« lepo število pravilnih od- riidarjev Strokovno oceno razstavljenih slik bomo prinesli v izmed prihodnjih številk. Mladi igralci pionirske dramske družine so odšli na taborjenje. Pred dnevi je odšla skujta pionirjev in pionirk iz Topliške gimnazije na taborje- na vratu. Tako je Zvitorepki slovi mar zapovedani mir! — Visoki moj bratran in kralj in vi vsi, Id ste današnji dan tukaj zbrani, žiti zastran klobasice, smem to- žrtev njene črne hudobije! Saj rej le jaz, vaš vdam Krnjav!« ga poznate Plahuna. kaka od-, »Nehaj s svojimi tožbami, pri- kritosrčna dušica je on. In vče-jatelj.« je dejal medved Miško, raj je rjava poniglavka grdo zlo presneto malo ali pa nič! Čemu kritosrčnost. Dejala je, da Ka »Nikakor ne smemo mimo gle-bt mlatil, prazno slamo In si hoče naučiti, kar znajo veliki broslll jezike? Saj je vendar gospodje, ter ga posvetiti. In jasno ko beli dan. da je Zvito- zajček je vedno pokleknil, pre- smekuje kraljeve poslance ter repka prišla na dvor in vam JC (Iv J til luCUVCU tuianv, »oj J ^ ” • M »IC uauaaiiji uau cui takimi tožbami opraviš rabila njegove lahkoverno od- poslušajte, kar vam pravim: dati, kako nam saplotna ropa- tako grdo očrnili mojo prijate rica krši postave, kako grdo ra- Iflco Urico. Ce bi Mia Zvito govorov. Rešitev besedne obratnice se glasi: lov — vol Sovražnikova beseda lažniva Strogi žreb je prisodil prvo speče te huje kakor kopriva! knjižno nagrado pionirki Ton-Ta resnica se je danes iapri- Krnčevi, učenki 4 a raz- “•« ^ SS,a T,, uredništvu, da jih izročimo knjižno darilo — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba repka nesramna tatica morilka križevši roke na prsih. In zače- se ge ne zmeni, da je zapovedan stala iz oči v oči, bi si ji gotovo pionjrka sil^ Švigelj, učenka in roparica, kj ji ni nobena lo- la sta prepevati mile pesmi. A splošni mir. Ako ne zadene Z vi- ne upali očitati takih stvari, ka- 2 razreda gimnazije v Sevnici, povšMna preostudna Če doleti naenkrat je planila potuhnjena torepko zaslužena kazen, bodo kor ste nam jih pravkar natve- stanujoča v Šoštanju št 32 ki vse, kar nas je tukaj, velikih hinavka kvišku ter začela mlin malih še tolika nezgoda če kastiti prestrašenega Plahuna za Iz Rake - Te dni so ozvočili središče nlk 6 Poleg tega da služ. zvoč- £5. » mL » -» ..vue- lu r»«».lv. j“_-; obveščanje državljanov o Vseh tA očitali nam in našemu kralju ter vsem njegovim potom- zilL Naklepetali ste nam kbpo jj bomo knjižno darilo zaradi pregretih lazi, k, so se skuhale oddaljenosti od Trbovelj doeta- tzgublte celo vi. visoki moj bra- njegov praznični kožuh, da mu cem še pozni rodovi in sploh v vašem sovraštva polnem srcu. vili po pošti. vsi. ki Jim Je mar resnica in pravica!« O krivicah, ki ste jih vi prizadejali Zvitorepki, o teh ne Grh- važnih odlokih okral® in občine nje —■ ali menite, da bj se Zvitorenkn ž<.lo«tll» zaradi teci? 1» netiv tako mahoma utihnilo Vsem marljivim pionirjem in pionirkam za poslane rešitve mo ter sem se silno čudil, zakaj Glasovi priznanja so ravr- nf*e besedice ter molčite kakor uganke Iskrena hvala! šali med poslušalci, ko te med- "ba!* (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Ed*»r VVallace' iv MELODIJA^ Ta svoj strah raradl njego-Pooa bogastva je več ko enkrat Do«^anla In vendar Je spričo La.iT1.1' po nak|točju terečene eVe pripombe podvomil v .. st njenih nagibov »rw.^rasločo razdraženostjo se je caMninil' da Jc Prav gospa Cath-0,1,. Ustvarila to zvezo. Podlo dah* , čloVek bi lahko šel še ISflith n- ®* domislil, da mu Je dovolj Obesila »e vrat. Bilo Je j6 - J Urokov za Lesi lejev sum, sjaaas sutf "Jim °. ki Je stola pred da so ! *edaj R» je bilo sram, ničehja 0B*ra* na vsa tiha sum- h" lohko žrtvovali četrt tei j”6”*--« Ustavil se Je. tlo-sPo»UhliCli *prpd večerjo«, toda večeri, ‘ *c j®- da bi se lahko po Pome*,. mn°*o bolj nemoteno t 1 * njo »Z"J*1 večerji?« »Raj sc Je smehljala. Se le ihiell povedati? ml6dusthmtp '^Povedali svojih Lehnu™ nerodnosti?« Bn*a1al - zaPotegnll ustil in »Bodi? *l6v,>- tph stvaLhreprlčani' da vam o dedovi, I16 h®«! nikoli prl-l,e ji Je odvrnil. •Po večerji torej se bova pomenila,« se je strinjala. »Nocoj pride množica ljudi in ne vem. kako bom opravila Vse delo. Vi ženIM,« očitajoče ga je potrepljala s pahljačo mi hrbtu, »nimate pojma, kakšno zmedo zanašate v domače življenje svojega nesrečnega bodočega sorodstva.« Edlth je stala ob strani še zmeraj v Isti drži. ki jo je zavzela. k« Je Gflbert spustil njeno roko. Radovedno Jc sledila poteku razgovora, ne da bi se ga sama udeleževala. Navzočnost gospe Cathcartove je zmeraj hromeče vplivala na hčerkino zgovornost, kakor je to Gllbert te večkrat z začudenjem Opazil. Ne. da bi jo sama zasenčila alt potisnila ob stran Zdelo se mu Je marveč, kakor da bi Imel nastop naslednje Igralke za posledico takojšnji odhod Igralke ki je dotle.1 igrala na odru glavno vlogo Imel je občutek kakor da Edlth med kulisami čaka na znamenje, da spet nastopi, tn tn znamenje je Ml praviloma materin odhod. •Za nocoj Je povabljena cela vrsta čednih ljudi Gllbert,« Je rekla gospa Cathcart In se ozrla na list papirja, ki ga je držala V roki. »Vseh ne poshate. Želela pa bi zelo, da se s nekaterimi izmed njih spoznate. Prepričana sem, da vitm bo ljubeznivi doktor Cas8ylis prav Gllbert je pritajeno vzkliknil. Gospa ga jc ostro pogledala. Toda mladi mož se je le obvladal. Njegov, obraz je Ml povsem brezizrazen. Deklica je z začudenjem opazovala njegovo obličje, »Kaj vam je,« je vprašal, gospa Cathcart. »Nič,« Je dejal brezbrižno, »pravkar ste govorili o svojih gostih.« »Hotela sem reči. da ee morate spoznati z doktorjem Bar-clay - Seymourjem. Izredno prijetnim možem. Vsekakor mislim, da ga še ne poznate?« Gllbert je odkimal, »No. nocoj vaju bom seznanila.« je dejala. »Doktor Je moj dragi prijatelj. Zakaj Ima pravzaprav svojo ordinacijo v Leedsu. namesto da b| vodil kakšnO kliniko v HarlčyeV| ulici, pa res ne vem. Dejanja in nehanja mož so nerazumljiva. Potem še pridejo..,« Prebrala Je aelO vrsto imen, izmed katerih jih je G-lberi nekaj poznal, »Koliko pa je že ura?« Je nenadoma vprašala GUbert je pogledal na pro. »Tri četrt ha oaem? Moram iti,« je rekla. »Takoj po večerji se bova pogovorita.« Ko je prišla do vrat. ee je 8e enkrat neodločeno obrnila. »Ali lahko upam, da boste Svoj nenavadni načrt spremenili?« je pričakujoče vprašala. Gllbert, ki je spet našel svoje duševno ravnovesje, ji je mirno odgovoril: »Ne vem, o katerem nenavadnem načrtu govorite?« »O načrtu, da prebijete medene tedne v mestu,« je dejala. »Mislim, da bi to prepustili GilbertU.« To je rekla deklica. Prvič se Je vmešala v razgovor. Mati Jo Je ostr0 pogledala. »V tem primeru, moja ljuba.« je rekla hladno, »gre za stvar, ki se mene bolj tiče kakor tebe same.« Gllbert Je pohitel, da bi deklico zavaroval pred Izbruhom viharja. Gospa Cathcart se je zelo lahko raztogotila. Čeprav Gllbert še nikoli ni okusil njenega ostrega jetika, je bil trdno prepričan, da je bila Edlth že večkrat njegova žrtev. Zato je hitro dejal: »V času, ki ga imate v mislih, moram biti brezpogojno v mestu. Prosil sem vas ....« »...da Odložimo poroko. Moj dragi prijatelj, to je nemogočel Prošnje gotovo niste resno vzeli, kajne?« Ljubeznivo se mu je smehljale, kolikor Ji je peč dopuščala notranje nevolja. »Mislim, ne,« je negotovo od- vrnil. Umolknil je in čakal, da je zaprla vrata za seboj. Nato se je naglo obrnil k dekletu. »Edith,« jc hlastno dejal, »prosim te za uslugo.« »Za uslugo me prosiš?« je vprašala presenečeno. »Da, predraga. Moram takoj oditi. Prosim te, opraviči me kakorkoli prt materi. Spomnil sem se izredno važne zadeve, ki nanjo nisem pomislil, dokler...« Govoril je obotavljajoče, kajti lagati ni bil vajen. »Oditi hočeš?« je rekla boU presenečeno kot razočarano, kakor je v razumljivi razdraženosti ugotovil Gilbert. »Sedaj ne moreš proč,« je nadaljevala in v oči se ji je prikradel tisti boječi pogled. »Mati bi bila zelo huda. Ljudje Že prihajajo.« S svojega mesta je lahko videl tri dvosedežne avtomobile, ki so se skoraj istočasno ustavili pred hišo. »Moram oditi,« je rekel obupano. »Ali me ne moreš kakor koli spraviti la hiše? Ne želim se srečati s temi ljudmi. Imam svoje vzroke za to.« Trenutek je omahovala. »Kje imaš klobuk in plašč?« je vprašala. »V predsobi — ravno boš imela še čas.« je odgovoril, 2e Je odhitela v predsobo hi se nasljedn.ii hip vrnile s plaščem Povedla ga Je na drugi konec sprejemnice in nato skozi vrata, kt go držala v malo knjižnico. Od tu je bilo mogoče priti h garaži ih nato v stransko ulico za hišo. Zmedeno je gledala za veliko, odhajajočo postavo svojega zaročenca. Sele ko se je izgubil v daljavi, je zaprla vrata in se vrnila v sprejemnico, kjer je naletela na mater. »Kje je Gilbert?« je vprašala gospa Cathcart. »Odšel je,« Je rekla reklica. »Odšel?« Edith Je počasi prikimala. »Spomnil se je nečesa izredno važnega in je moral takoj domov.« »Toda vsekakor se vrne?« »Mislim, da ne, mati,« je mirno odvrnila. »Domnevam, da je bila zadeva zelo nujna.« »Toda to je nesmisel!« Gospa Cathcart Je udarila z nogo ob tla, »Ljudje, ki sem Jih Izredno povabila, da bi Jih seznanil* z njim, so že vri tu. Sramota!« »Toda, mati —« »Za božjo voljo, pusti to svoje ,toda mati’!« Je vzkliknila gospa Cathcart. Bill sta sami, ker so se gosti zbrali v velikem sprejemnem salonu. Tako gospa ni imela vzroka, da bi se brzdala v svojih čustvih. »Domnevam, da si ga t| poslala prač,« Je rekla. »Ne morem mu ničesar očitati Kako neki misliš navezati nase mola, če ravnaš s njim kakor e zelenjadarjem. k| ponuja svoje blago?« Deklica jc vdano poslušala, ne da bi dvignila oči s preproge. »Storim najboljše, kar morem« je rekla s tihim glasom. 7DN POSVETU Zahodnonemški vladni predsednik dr. Adenauer je te dni naredil daljši skok čez veliko lužo. Uradno so sicer sporočili, da je odpotoval v ZDA na povabilo enega od vseučilišč ki mu namerava podeliti diplomo častnega doktorja. Toda takoj prvega dne se je sešel s predsednikom Eisenhowerjem in zunanjim ministrom Dullesom ter tako spremenil zasebni obisk v uradni. Če se ozremo na najnovejše dogodke v Evropi, se temu ne bomo čudili. Tu je najprej povabilo sovjetske vlade dr. Adenauerju, naj obišče Moskvo in se s sovjetskimi državniki pomeni o ureditvi normalnih diplomatskih, gospodarskih in kulturnih stikov V času. ko je že stopil na ameriška tla jv* SZ ugodno odgovorila na t.edt vno povabilo treh zahodnih velesil v katerem predlagajo Ženeve za konferenco štirih ministrskih predstavnikov, in sicer v času od 18. do 21. julija Oba dogodka sta precej močno odjeknila v svetu, posebno pa še v ZDA. Pomenita namreč nov dokaz o tem. da je sovjetska dinloma-cija po Stali '-" smrti krenila po poti miru in mednarodnega sodelovanja. Že v prejšnjih tedenskih pregledih smo opozorili na nekatere druge spremembe sovjetske diplomacije V Moskvi so se nekam spoprijaznili s sedanje porazdelitvij sil v Evropi Pristali so na avstriisko mirovno pogodbo ter tako pomagali rešiti eno izmed izredno pomembnih mednarodnih vprašanj. Beograjski razgovori so odpravili napeti poinžai na Balkanu. Povabilo dr. Adenauerju pa pomeri, da je moskovska diplomacija prinravlje-na priznati suverenost in neodvisnost Zahodne Nemčije in to dejstvo tudi upoštevati na konferenci »velikih štirih« Tako popuščanje pa postavlja pred med. ' dn„ javnost pomembno vprašanje. Ali bosta Vzhod in Zahod na konferenci, posvečeni v glavnem nemškemu vprašanju vprašanjem razorožitve in zmanjšanju mednarodne napetosti, nastopila s starih pozicij »mednarodnega ravnotežja^. to je blokovskih vidikov, ali pa bosta upoštevala najnovejše spremembe? Blokovska politika je po vsem sedeč najbolj pri sro^ Američanom. Po njihovi zaslugi je zrasla organizacija Severnoatlantskega pakta in njen podaljšek Zahodnoevropska zveza. Predvsem po zaslugi ameriške diplomacije so Zahodno Nemčijo krepko navezali na Zahod ir na njegove obrambne organizacije in tbko začasno potisnili vprašanje vse-nemške združitve v ozadje S tem seve ni rečeno, da se Velika Britanija in Francija upirata takim nazorom. Toda uradne izjave n .tunih predstavnikov kažejo, da bolj kot v VVashingtonu čutita popuščanje mednarodne napetosti v Evropi in da sta zato bolj pripravljeni na kompromisno rešitev V če- Fizkultura in šport Tfiiadinsko nogometno prvenstvo NPZ Celje Po raznih težavah in ovcah je končno le prišlo tud': do mladinskega prvenstvenega tekmovanja v celjsk; nogometni podzvezi. sai je važno da ugotovimo, kakšno stopnjo ie dosegel podmladek naših nogometnih klubov Ža to tekmovanje $o se priglasila sledeča moštva Rudar (Velenje) Usnjar IŠoštanjl. Kovinar (Store), ZSD ICeljel. Kladivar (Celje) in Rudar (Trbovlje) Prvi del tekmovanja, ki je obsegal pet kol je nogometn: podmladek odigral od 24 aprila do 29. maja, ter so posamezni klubi dosegli v njem sledeče rezultate: Rudar (T.) 5 5 0 0 21:3 10 Kladivar 5 4 0 1 40:3 8 2SD Celje 4 2 0 2 8:11 4 Kovinar 4 1 0 3 6:18 2 Usnjar 5 1 0 4 7:22 2 Rudar (V.) 5 0 0 5 1:26 0 Z drugim delom prvenstvenega tekmovanja so mladinski klubi pričeli v nedeljo Lep nastop »Partizana" v Brežicah V nedeljo je brežiški »Partizan« skupno z gimnazijo in osnovno šolo organiziral v počastitev 10 obletnice osvoboditve telovadni nastop, na katerem je sodelovalo 450 telovadcev. Vsi so korakali v strumnem pohodu skozi mesto, nato pa so pred tisoč gledalci pokazali lepe vaje Na častni tribuni je bil predsednik mestne občine, polkovnik Ljubičič. predstavnik letalskega garnizona inž Mišič, predsednik brežiškega »Parti- Rrvenstvo Slovenije v nogometu TRBOVELJSKI RUDAR PRV RUDAR IVELENJE) : RUDAR (TRBOVLJE! 5:3 (3:1) V zadnji tekmi je prvak izgubil igro proti svojemu soimenja ku v Velenju, kar nas opominja, da trboveljski Rudar ni preveč v zanesljivi formi Krepko bo treba še prijeti, kait: pot v consko tekmovanje še ni odprta — ah Krim ali Nova Gorica Rudar iz Trbovelj je tekmo v Velenju r»-gub-1 s 5:3 Ve’eničani so se z»- Končna lestvica prvenstva je sledeča: Rudar (T) 17 13 1 3 58:24 27 Sobota 18 12 2 4 59:27 26 Bratstvo 18 10 4 4 44:28 24 Nafta 18 9 2 7 43:38 20 Rudar (V) 18 9 2 7 49:55 20 Proletarec 18 8 1 9 38:45 17 Kovinar (M) 18 7 3 8 31:34 17 Aluminij 18 7 1 10 37:47 15 Kov: nar (S) 18 6 0 12 27:44 12 Drava 17 0 0 17 14:60 0 Mali rokomet RUDAR (T) : RUDAR (V) 14:12 DOBRNA (T) : SVOBODA (K) 13:2 (3:11 Na stadionu SD Rudarja v Trbovljah je v nedeljo Dobrna visoko premagala Svobodo iz Kisovca in sicer s 13:2 Po rezultatu prvega polčasa ni nihče pričakoval tako hudega poraza gostov. Dobrna ie bila prav dobra ter ie bil njen napad zelo razigran. trtek so se zato v New Torku sešli zunanji ministri ZDA. Vel. Britanije In Francije ta poti na jubllamo zasedanje Generalne skupščine OZN v San Franciscu, da se namenil« o enotnem stališču na bodoči konferenci »štirih«. Pravijo, da bo taka enotnost potrebna. Moskva namerava nastopiti z novim načrtom o vseevropski varnosti ki hi na neki način rešil tudi vprašanje nevtralne ali nevtralizirane, združene Nemčije. Francozi se baje zavzemajo za nekakšen sporazum o nenapadanju med zahodnimi ohmmhnimi f>r"-nl.-jcllami in SZ. Vendar bo treba na podrobnosti počakati še mesec dni. RAZPIS Podjetja elektrogospodarske skupnost Slovenije 1955/56 učence, ki se bo»-> šolah v Cerknem in Ma- u >do sprejela za šolsko teto šolali v elektrogospodarskih riboru za poklice: elektromonterje za omrežje in instalacije, elektromehanlke. obratne električarje ter strojnike za hidro- In termoelektrarne. Kandidati se naj Javijo osebno ali pismeno pri naslednjih podjetjih Elektrogospodarske skupnoeti Slovenije kjer bodo dobili vsa podrobna pojasnila: Elektrarna Brestanica Elektrarna Dravograd Elektrarna Fala Elektrarna Mariborski otok Elektrarna Medvode Elektrarna Moste pošta Žirovnica Elektrarna Sava. Kranj Stara cesta 5 Elektrarna Šoštanj v gradnji Elektrarna Trbovlje Elektrarna Velenje Elektrarna Vuhred v gradnji Elektrarna Vuzenica Soške elektrarne. Nova Gorica. Blok XIV/B Blektro-Celje. Celje, Mariborska cesta 2 Blektro-Gorica. Nova Gorica. Cesta IX. korpusa 98 Elektro- Kočevje Elektro-Kranj Elektro-Krško Elektro-Ljubljana mesto. Ljubljana, Krekov trg 10 Elektro-Ljubljana okolica, Ljubljana. Parmova 33 Blektro-Maribor mesto. Maribor Vita Kraigherja 8 Blektro-Maribor okolica Maribor, Heroja Tomšiča 2 Elektro-Novo mesto Blektro-Sela na Elektro-Slovenj Grade« Elektro-Tolmln Elektro-Trbovlje Blektro-Zlrovnica vedah, da z zmago nad Trbovljami lahko sodelujejo v kveH-tetni slovenski ligi, zato so tudi dalj vse od sebe Trboveljski Rudar pa zavedajoč se, da mu prvenstvo ne uide. se ni preveč potrudil. čeprav bi moral v zadnji tekmi pokazati, da je vreden na; slova prvaka in nadaljnjega tekmovanja v razredu višjih. Rudar in Drava morata še odigrat- zaostalo tekmo, s čimer bo tekmovanje končano, kar pa seveda ne spremeni tega, da je bitka za najvišji naslov že zaključena »Bratstvo" iz Hrastnika krepko na tretjem mestu Največji podvig s0 nedvomno napravili nogometaši Bratstva iz Hrastn ka. ki so letos prvič sodelovali na prvenstvu Slovenije v tej skupini in dosegli tretje mesto, k čemur jim čestitamo z željo, da bi igr^L z uspehom tudi v bodoče. V zadnji tekmi v Štorah prot: Kovinarju so Hrastničani zmagali 3:0 ter dosegli boljši rezu'tat kot prvak Rudar. »Proletarec" je razočaral Šesto mesto na lestvici ni uspeh za Zagorjane, ki so bik vedno med prvimi. V zadnji tekmi je Proletarec izgubil v Kidričevem z Alumnijem kar 4:0. Gostilna JuršiČ Neža, Drnovo pri Krškem je zopet redno odprta ter se vsem cenjenim gostom za obisk toplo priporoča. — Postrežba solidna cene zmerne! Kontrola potrošnje električne energije Z naglim naraščanjem porabe električne energije se ugotavljajo v električnem omrežju vse večje izgube toka. To stanje je doseglo zadnje mesece že večmilijonske vsote na škodo skupnosti. Zadevne kontrolne meritve in analize, ki so jih napravili organi distribucijskega podjetja zana« in še drugi. — Nastopa- električne energije, pa so poka- Razpis ZA SPREJEM V ENOLETNO GOSPODINJSKO SOLO V TRBOVLJAH V šolo sprejemamo mladinke, ki so dopolnile 16 let in najmanj dva razreda gimnazije. Izjemo glede starosti upoštevamo samo pri absolventkah 4. razreda gimnazije. Kandidatinje naj vlože prošnjo, kolkovanc s 30 din, • na upravo gospodinjske šole do 1. julija 1955. Prošnji morajo priložiti: 1. rojstni list (izpisek iz rojstne matične knjige); 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. izjavo staršev da bodo krili stroške za hrano v šoli. Opozarjamo tiste starše, taar-terih hčerke ne Izpolnjujejo gornjih pogojev in bi se rade vpisale v gospodinjsko šolo, da te ne bodo prišle prt sprejemu v poštev, zato naj nadaljujejo šolanje na gimnaziji ali višjih razredih osnovne šole Ravnateljstvo šole. joči so najprej pozdravili zastavo, nato pa pokazali svoje znanje v prostih vajah atletiki, vajah na orodju itd. Vse vaje so udeleženci opazovali z zanimanjem in telovadce nagradili z živahnim ploskanjem. KINO »SVOBODA-CENTER« V TRBOVLJAH predvaja od sobote do ponedeljka marokanski film »0THELL0" V glavni vlogi Orson Wels. V sredo in četrtek ameriški kavbojski film »ČLOVEK DIVJEGA ZARADA" Predstave so v sredo ob 18 in 20. uri, v četrtek pa ob 16. in 18. uri. KINO »SVOBODA - TRBOVLJE H« predvaja do torka ameriški film »ŽENSKE PRIHAJAJO" Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Potujoči kino LP v Trbovljah predvaja od 18. do 20. junija angleški film »ANA KARENINA" v soboto, 18 junija, ob 18. uri v Zidanem mostu, ob 20. uri v Loki pri Zidanem mostu; v nedeljo, 19. junija, ob 10. uri v Čečah, ob 15. uri v Jagnjenici, ob 18. uri pa v Vrhovem; v ponedeljek. 20. junija, ob 17.30 na Izlakah in ob 20.30 v Potoški vasi na prostem (Farčnikova kolonija). »TRIGLAV« ZAGORJE: pred- vaja. od 18. junija do 20. junija ob 18. uri. V nedeljo ob 9. in 18 uri ameriški barvni film »V VRTINCU«. V sredo 22. in četrtek, 23. jun., ob 18. in 20. uri francoski film »OVEN S 5 NOGAMI«. BREŽICE predvaja od 21. do 23. junija nemški glasbeni film »FANFARE LJUBEZNI« — predfilm. Od 24. do 26. junija nemški zabavni film »PRIVATNA TAJNICA«. »PARTIZAN VIDEM-KRSKO: predvaja 18. junija ob 20. uri in 19. junija ob 18. in 20. uri ameriški barvni film »PEPEL-KA« (risanka). 22. junija ob 20. uri in 23. junija ob 18. in 20. uri ameriški film »VRNI SE MALA SHEBA«. BRESTANICA predvaja 22. in 23. junija francoski film »AFERA MORICIUS«. Od 24 do 26. junija ameriški film »BENEŠKI TAT«. KOSTANJEVICA NA KRKI predvaja 19. junija ameriški lerimin. film »SKRIVNOST JEZERA OBSOJENCEV«. Predstave ob 15. in 19.30. »PARTIZAN« SEVNICA predvaja od 18. do 19. junija ameriški film »MACAO« zale, da znašajo izgube v samih električnih napravah (transformatorjih. daljnovodih in omrežjih) le eno tretjino celokupnih izgub na področju okraja Trbovlje, medtem ko gredo ostali dve tretjini izgub električnega toka na račun neupravičenega odjema energije ki ga v glavnem povzročajo odjemalci široke potrošeni brez števcev, k: nekontrolirano trošijo električno energijo z neprijavljenmi oziroma prikritimi električn:mi kuhalniki, likalnik, električnim: pečicami, žarnicam- itd Omembe vredno je. da znašajo izgube v transformaciji toka ter prenosu in razdelitvi električne energije na področju cele Slovenije povprečno okrog 14 %, « nekaterih razvitih industrijskih državah znaša ta izguba le okroc 11 do 13 % — na področju okraja Trbovlje pa že preko vseh rekordov, v nekaterih predelih celo do 70 % Res ie sicer da so električne naprave na tem področju na splošno že zelo zastarele, preobremenjene in dotrajane, toda na ta račun gre le nekako 25 do 30 % izgub, ostalih 40 do 45 % pa na račun kraje električnega toka. Pošteno plačane je komaj le 30 % porabljene energije, kar meče seveda senco na potrošnike toka oziroma pomeni skrajno slabo izkoriščanje razpoložljive električne energ:je. Poostreno kontrolo od;ema električnega toka, ki jo je moralo uvesti podjetje »Elektro-Tr-bovlje« na svojem področju, ugotavlja mnoge nepravilnosti tn zlorabe po potrošn kih. Upravičeno naknadno zaračunana poraba električne energije in manipulativni stroški ki jih nodjetje vnaša v račune za električni tok pri vseh odkritih manipulacijah, povzroča mnogo nepotrebnega razburjenja, akoravno je sedanji tarifni sistem v veljavi že preko deset let ter so glavne do'očbe v tem pogledu že vsem poznane, t. j. da je kraja električnega toka nedovoljena in kazniva Dolžnost vseh potrošnikov, ki nimajo števcev, je. da podjetje »Elektro-Trbovlje« sproti obveščajo o vseh nastalih spremembah v hišnem gospodarstvu, kot na primer zamenjava žarnic z večjimi, vgraditev močnejših spiral v kuhaln:ke. nakup novih ZADRUŽNO PODJETJE »OBNOVA« KRŠKO razpisuj e m »sto samostojnega račun?vod e Nastop službe po možnosti 1. julija 1955. — Plača po dogovoru. — Družinsko stanovanje zagotovljeno. električnih aparatov, kot so to; likalnik:, kuhalniki, električne peči. električni štedilniki, ventilatorji, motorji, radio aparati Itd. — skratka o vseh novih porabnikih električne energije. Prav tako so vs: odjema’ci električnega toka ne glede na to, če imajo števce ali ne. dolžni takoj priglasiti podjetju »Elek-tro-Trbovlje« vse nastale spremembe o številu stanovanjskih ali poslovnih prostorov, ki pridejo v poštev za določitev tako imenovanega »stalnega prispevka« Mnogo ie nadalje primerov, kjer odjemalci ne plačujejo predpisanega prispevka za male zvončne transformatorje ki ‘e plačujejo kljub temu. da $o priključeni za števcem, ker njihove minimalne porabe tako števec ne registrira Pr! ugotovljenih nedovoljenih manipulacijah se odjemalci električne energije čestokrat opravičujejo. da ne poznajo predpisov in pravil, ki so jih naši dnevni časniki že velikokrat objavili — razen tega na so glavne točke zadevnih določil in navodila za takojšnjo priglasitev vseh nastalih sprememb v hišnem gospodarstvu natisnjene tudi na hrbtni strani vsakega računa kj ga redno dobijo vsv odjemalci od inkasanla podjetja, ki pride po denar za porabljeno električno energijo Tudi vsa opravičevanja prot; inkasantu so izrečena na napačen naslov, ker inkasant pobira samo denar za porabljen električni tok v določenem mesecu, ne onrav'ja pa kontrolne ;n druge službe. Vsak potrošnik električne energije je dolžan dati organom kontrolne službe vse zahtevane podatke o porabnikih električnega toka in o vseh prostorih, ki jih odjemalec toka uporablja Kontrolnim organom, k- -e -zkažejo s potrebnim pooblastilom podjetja. morajo odjemalci toka dovoliti pregled prostorov, električne nstalacije in porabnih aparatov električne energije, da se lahko prepričajo, če je vse pravilno in natančno priglašeno. Ako kontrolni organ ugotovi pri stranki nepravilnosti utaje, neupravičen odjem električnega to; ka al: podobne zlorabe, napravi o tem na samem kraju zanisnik, ki ga stranka podpiše ter dobi tudi en izvod tega zapisnika. Za vse ugotovljene nedovolie-ne manipulacije in neupravičen odjem električnega toka ima podjetje pravico zaračunati v poštev prihajajoče prispevke in kilovatne ure za eno leto nazaj, in te po najvišji tarifi. Spričo velikih izgub električnega toka zaradi utaje prispevkov In kraje elek-trične energije je podjetje uvedlo stalno poostreno kontrolno službo, ki bo prej ali slej odkrila vse manipulacije In jih občutno kaznovala ter jih s tem opozorila da prizadete stranke 8 svojim ravnanjem ne škodujejo samo skupnosti, temveč tudi same sebi. •Elektro-Trbovlje«, Trbovlje PREKLIC Preklicujem neresnične govo-rice o Štefaniji Koritnik, Trt svobode 1, in se h zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Emilija Dolanc, Majconova št. 14 — Trbovlje. Ofeotfe On op&L&c Čebelarji! Na šolskem vrtu II- osnovne šole v Trbovljah stoji čebelnjak, ki se ga lani povsem izropali. Želimo pa da bi lahko 600 šolarjev spet spoznavalo življenje in delavnost čebel ob takem živem učilu Staro ustno izročilo pravi, da uspevajo dobro le darovane čebele. Zato se obračamo na čebelarje, ki bi hoteli žrtvovati roj šolskemu čebelnjaku in upamo, da prošnja ne bo ostala brez odziva. Vodstvo šole ZAHVALA Vsem, ki so nam ob bridki Izgubi našega dobrega soproga, očeta, starega očeta ln tasta, s tolažilnimi besedami lajšali naše trpljenje, se po tej poti naj-Iskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo Izrekamo delovnemu kolektivu obrata separacije, delavski godbi, pevskemu društvu »Zarja«, vsem darovalcem vencev In cvetja, govornikom ob grobu ter vsem, ki So blagega pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Žena Jožefa Kangler, hčerka Jožefa In zet Albert Majnar. Mali oglasi PRODAM zelo dobro ohranjeno 94-basovsko damsko klavirsko harmoniko z registrom znamke »Metni - Herold« ln siv športni voziček v dobrem ptanju — Naslov na upravi ZT Trbovlje. 58-LETNI VDOVEC tiče gospodinjo na malo posestvo Prednost imajo upokojenke. Nastop takoj. — Naslov v uredništvu. IŠČEM SLUŽBO krojaškega pomočnika v krškem okraju. — Alojz Kink, Kostanjek 6, pošta Zdole. PREKLIC Obžalujem žalitve ln obdol-žltve, izrečene 1. Junija t L e Alojzu Penšku, rud. tehniku v Krmelju. In jih preklicujem za ncosnovane. Tov. Penšku se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Ivan Olfadus, Krmelj štev. 10 UPRAVNI ODBOR POSAVSKIH RUDNIKOV SVINCA, CINKA IN BARITA ŠKOFLJICA razpisuje po členu 95 uredbe o ustanavljanju podjetij (Ur. list FLRJ št. 51-424-53) mesto samostojnega KNJIGOVODJE(KINJE> Pogoji: ekonomska fakulteta s 3-lctno prakso ali srednja šola s strokovnim izpitom In 5-letna praks* kot samostojni računovodja. — Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse ln zaposlitve pošljite do 26. junija 1955 na upravo rudnika. NADALJE SPREJMEMO: 1. FINANČNEGA KNJIGOVODJO(KINJO) z najmanj 3-letno prakso v knjigovodstvu In ustres*J°*° šolsko izobrazbo; 2. MATERIALNEGA KNJIGOVODJOfKINJO) z ustrezajočo šolsko izobrazbo in 3-letno prakso v vodenj*1 materialnega knjigovodstva; 3. BLAGAJNIKA(ČARKO) z vodenjem evidence in ostalih del v knjigovodstvu, 3-letno prakso ter ustrezajočo šolsko Izobrazbo. ... Pod navedbo točke 1—2 in 3 je plača po tarifnem P** ^ niku. — Vse ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve prakse pošljite na upravo rudnika do 26 Junija 1955. j Nastop službe s 1. julijem 1955 ali najkasneje * avgustom 1955. f. Ker se pa po sklepu U. O. rudnika, zaradi 8lr*e.l|ks spektlve razvoja obrata Sltarjevee, preseli uprava rUyg,.)o za nova razpisan* mesta za sedaj 1. avgusta 1955 v Litijo se uslužbenci iz tega okoliša. Pripominjamo pa, da rudnik svojimi stanovanji In se bodo morali uslužbenci vlakom, zveze so ugodne Iz vseh smeri. R(flrtt»"t'. v vložilo prošnje pismeno ali ustmeno na upravi rodit Škofljici "e re,P<^t? * Kino »Svoboda -Trbovlje II" predvaja film rert Majnar. štev. 10 - . -- ■ ŽENSKE PRIHAIAIO^ »rešiške gimnazije 2e v času pred aprilske Jugoslavije so bile Brežice kultura o-prosvetni in gospodarski center širokega zaledja, vendar stara Jugoslavija ni mogla nuditi kmečkemu prebivalstvu na širokem geografskem območju od Novega mesta do Celja in Zagreba višje gimnazije; na to ni nihče mislil; zadovoljili so se s skromno meščansko Solo, kamor so pač mogli hoditi le otroci iz najbližje okolice. Tako sta šele osvobodilna borba in nova Jugoslavija ustvarili pogoje za izobrazbo tudi oddaljenim in zaostalejšim predelom; tako je pred desetimi leti ljudska oblast ustanovila popolno gimnazijo v Brežicah, ld se je iz svojih skromnih začetkov razvila do danes v dokaj močan učni in vzgojni zavod. 2e prvi mesec po osvoboditvi So bili ustanovljeni posebni tečaji za pripravo na gimnazijski študij. V jeseni 1945/48 pa je že bilo odprtih pet razredov gimnazije s sedmimi oddelki. Tedaj je bilo vpisanih 246 dijakov To število pa je počasi, a vztrajno raslo in bo doseglo ob pričetku šolskega leta 1955/56 750 dijakov. Kako je raslo število dijakov in razredov, nam najlepše pokaže sledeča preglednica: šolsko število število število leto razredov oddelkov dijakov 1945/46 5 7 246 1946/47 6 8 303 1947/48 7 10 357 1948/49 8 13 424 1949/50 8 14 485 1950/51 8 18 488 1951/52 8 15 498 1952/53 8 15 504 1953/54 8 16 538 1954/55 8 18 610 Do konca šolskega leta 1953/54 Je maturiralo 155 dijakov. Ob koncu letošnjega leta, ob desetletnici, jih bo maturiralo še štirideset; skupaj bo torej 195 maturantov ob koncu desetega leta obstoja brežiške gimnazije. S številom dijakov je raslo tudi število učnega osebja Od desetih učnih moči v šolskem letu 1945/46 je zraslo število v šolskem letu 1954/55 na 25 rednih in 3 honorarne učne moči. Učno in vzgojno delo se je vee čas odvijalo zadovoljivo. Maturanti so dostojno predstavljali brežiško gimnazijo na ljubljanski univerzi ali drugod. Nekateri izmed njih danes že sodelujejo na odgovornih mestih pri graditvi novega gospodarstva in socialistične kulture. Za uspešen in nadaljnji raz- voj učnega in vzgojnega dela na brežiški gimnaziji pomeni danes veliko oviro premajhna in neprimerna stavba Za prihodnje leto se bo število dijakov, ki jih je bilo vpisanih ob ustanovitvi gimnazije, več kot potrojilo. Ce je pred desetimi leti zasilna stavba zadostovala za potrebe pouka, danes ne more več. O neprimernih prostorih in pomanjkanju kabinetov, delavnic in posebnih učilnic za sodobno fiziko, kemijo in risanje itd. smo že pisali in tudi v posebnih elaboratih seznanili forume, ki imajo skrb, da materialno podpro in omogočijo napredek take vzgojne in učne ustanove, kot je popolna gimnazija. Uspeli smo, da smo dobili načrte za dograditev po modemih načelih in izvršili pripravljalna dela za dograditev. Upamo tudi na to, da bomo lahko v najbližji bodočnosti nudili vedno številnejšim. dijakom primerne prostore, kjer bodo lahko spreje- mali znanje z vedi.o večjim veseljem za napredek tn razvoj naše domovine. Deset let obstoja popolne gimnazije v Brežicah kaže skrb ljudske oblasti za izobrazbo naših ljudi, kaže, kako velika je bila potreba ustanoviti ta zavod, kar potrjuje vedno večje število dijakov; prebivalstvo Brežic in okolice pa upa, da bo v bodoče mladina dobila tudi primernejše prostore za pouk in izobrazbo. Nekaj misli ob jubileju Deset let... Pravzaprav so gimnazijo ustanovili med okupacijo Nemci, da bi širili nemško kulturo med prešel j enci ki so jih zgnetli na ta lepi košček slovenske zemlje. Toda po vojni je v istem poslopju do leta 1949 polagoma zrasla popolna slovenska gimnazija, ki je zajela razmeroma obsežno ozemlje, saj prihajajo dijaki v šolo od Kostanjevice pa iz Sevnice in Bistrice ob Sotli, iz razmeroma agrarnega predela brez velike industrije, tz predela kjer je prebivalstvo še vedno prevzeto z nekako starinskim gledanjem na ž.vljenje, polnim tradicionalnih predsodkov in prizadevanj, kamor nov duh prodi* ra počasi. Nova gimnazija naj bi poskušala pomagat: tem predelom do izobrazbe. Kakor drugod — tudi tu: boj zaostalosti, dvigniti duhovno raven množice, kar bo tudi dvignilo delovno zavesti Enotna izobrazba za delavca in kmetal Prosveta in športi Zdrav duh v zdravem telesul Proč z Zakrknjenostjo! Ta gesla vodijo delo na šoli deset let Deset let Sedem generacij maturantov. Sola in delo izven nje Brigade, športni uspehi. Gleda Iliče in literarni večeri. Polagoma nastane iz tega tradicija Uprizarjajo se težke stvari in skorai edino oni osredujejo v mestu gledališko ulturo Pevski zbor. Kljub pomanjkanju sredstev mnogo dela in mnogo naporov, naporov ki vplivajo včasih tudi na tisto, kar je poglavitno, na delo v šoli... Toda gimnazija v takih kulturnih pogojih ne sme in ne more opravljati samo ene sanie funkcije. ne sme in ne more zgolj pripravljati za bodočnost, nasprotno — vplivati mora tud= na raven množice, jo dvigati neposredno. Toda — pomanjkanje sred-stevl To delo otežkoča Ne samo otežkoča. Jemlje pogum. Kajti nobena kulturna manifestacija v teh pogojih nt more biti niti prt bližno taka, kot si jo zamišljamo — saj manjka danes žarnica, drugič prostor, tretjič zopet kakšna druga malenkost In posledice? Ostane bridka zavest, da tu pač ni mogoče ničesar storiti. Volja upada in « tem pripravljenost za delo Toda pomanjkanje sredstev vpliva tudi na delo v šoli. In tu je problem še boli pereč. Deset let.. Prostora je približno za 200 dijakov. Deset let po osvoboditvi je dijakov trikrat toliko. Kabineti se drug za drugim um kajo razredom Pouk ie v prostorih, ki niso večji od povprečne sobe de* lavskega stanovanja Dopoldne — popoldne — ves dan Zvečer oficirska gimnazija in to in ono. Razredi se niti ne utegnejo prezračiti čez dan, klopi se 'koral ne ohladijo V takih pogojih je že iz fizioloških razlogov z delovno zavestjo slabo Studijske knjižnice v mestu ni. Višja gimnazija bi jo potrebovala. Šolska knjižnica pa je v slabih prostorih in morala bi hitreje naraščati, da b| lahko prešli pri pouku do modernih metod ;n do razgovora — do sa-mostojnosti Da, samostojnosti V pogojih zgolj besednega pouka je težko doseč: primemo samostojnost v oblikovanju misli To pa je končno namen, ki ga je nujno doseči In kabineti. In telovadnica v šoli, da ne bi bilo treba preteči pol Brežic do »Partizanove« Z eno besedo — potrebni so pogoji, v katerih se bodo dijaki resnično lahko naučili reda :n urejenosti. Zato .— nova gradnja! Vse je pripravlja no, načrti čakajo uresničitve gradbišče je odprto, a sredstev ni... Dijaški dom ... Stara splavarska krčma iz dobe, ko še ni bilo železnic. Danes je še za krčmo neprimerna v obokanem zidovju 80 dijakov preživi večji del dneva V enem prostoru se učijo, jedo ln se zabavajo. Na vse načine »e skuša rešiti problem Rešitev pa je ena sama preskrbeti nove, sodobne prostore in v ta* kem modernem, svetlem okolju vzgajati dijake v zdrave ljudi V urejenih prostorih red in sproščenosti. Sredstva? Vprašanje je pereče In sleherna ad ptacija problem samo komplicira. Za ljudi gre, za mladine — za bodočnost v teh predelih Saj ul vseeno, ali so mlade generacije zagrenjene, zatrte v svojem mladem poletu — ali so vesele, sproščene tn delavne — s čutom odgovornosti Za resen družben problem gre. In rešuje ga v ne* majhni meri okolje Da, deset let... Sola, vzgoja: — To ni več administrativna stvar države ali nekega razreda, da si zagotovi mladino ln s tem bodočnost — pri nag je šola- problem vsega ljudstva. Ta stavek nt ln ne sme ostati lepo povedana fraza Naša ureditev zahteva na vseh del jv-ndh področjih široko razgledanega človeka, predanega svojemu delu in sočloveku Vsak ego zem zavira Ozkost ln nesposobnost prinaša novemu gospodarstvu škodo. Pričakujemo šolske reforme. Pouk bo sodobnejši, toda otroci se bodo moral: prav tako učitL Marsikdo še danes m:sli, da je šola potrebno zlo, poši'ia z od* porom otroka vanjo ker je prisojen, češ, tudi sam je brez nje dobro vozil. Otrok naj vendar dela doma Dokler bo najti tako mrielnost tudi v kmetijstvu ne Ob desetletnici brežiške gimnazije , Deset let dijaškega kulturnega življenja in dela bo mogoče doseči tistega napredka, ki ga terja sodobnost. Zopet drug problem. Tudi starši morajo preceniti sposobnost svojega otroka. Ce je nadarjen, čemu pokopavati prirojene sposobnosti? Naj študira! Če pa ni nadarjen, čemu ga siliti samo za, radi tega, ker je v mestu šola? S težavo se prerivajo nenadarjeni otroci, napori jim kratijo ve-selje in radost mladosti, za umsko delo niso tako sposobni kot nadarjeni, Posledice, ko se tega zavedejo: zagrenjenost, za družbo pa: slabo opravljeno delo .. Proč z miselnostjo malega mesta: če je mestni naj študirat da bi delal? To vendar ne grel Fizično in umsko delo je enako vredno. Le Za drugo družbeno funkcijo gre.. Vzgoja... Pouk in vzgoja sta povezana dva pojma. Vendar — dva pojma! Kajti kakor pri pouku oblikuje šola ln dom le posredno pomaga pri razgledanosti, moramo pri vzgoji reči: dom in šola. Namenoma dom na prvem mestu. Otroci uživajo pogosto različno vzgojo. Dom... Sola... TovariSija. Seveda ee ti vplivi med seboj izključujejo. In mladi človek ne ve, ne kod ne kam. Pravijo mu: »Pritaji se, ne povej, kako mislišl Ne verjemi jim, saj morajo tako govoriti«. In otrok se trga v svojih razmišljanjih — to kar je mnogo slabše — v svojih čustvih Verjeti Staršem — verjeti vzgojiteljem —- verjeti prijateljem?! Sola zahteva poleg vsega še znanje — napor — ln otrok se ob taki podpori doma odvrne od šole. In če se kakemu vzgojitelju le posreči predreti zid, k) ga loči od dijaka, ni nič manj težko prelomiti s tradicijo. Zdi «e, da je to na prehodu nujno. Tudi dvoličnost ubija najprej tistega k) skuša prikriti družbi sam sebe. Nepotreben in žalosten napor. Med mladine pa ni ne delovnega poleta, ne ognja ne veselja, ds manifestira svojo misel. Neke vrste bojazen. Zdaj pred domačimi, zdaj pred šolo. Zveza borcev se zanima za partizanske sirote Čuti, da to dolguje tistim, ki so padli za svobodo Socialistična zveza bi ee morala danes predvsem zanimati za vso mladino — ne le zanimati, ampak tudi pomagati. 2al se zdi, da rešujejo vzgojpa vprašanja le tisti ki ee z njim ukvarjajo po službeni dolžnosti: prosvetne oblasti vzgojitelji in Šolski odbori Drugih ne zanima in — ne boli Teh nekai glavnih problemov močno zavira vzgojno delo v tem predelu Slovenije Deset let Ustvarjenje gimnazijske tradicije v kraju, kjer višjega šolstva niso poznali, ni lahka niti nagla etvar. Resen družben problem je ln zgrešeno je. če mora tak za-vod eksistirati eam zase — ne da bi se družba za njegove probleme resneje zanimala. Malenkostne težnje v malem mestu žal okužijo tudi mladino. Njohovo gledanje in čustvovanje postane'v takih pogoilh ozko in nezdravo. Kako to odpraviti? Prav gotovo le s pomočjo ugodnih materialnih sredstev, ob moralni podpor' širših ljudskih množic In seveda s sodobno razgledanimi vzgojitelji. Za revolucijo, resno kulturno revolucijo gre In to v kratili, o Deset let je kratka doba. Takšno Je mnenje večine ljudi ln bo na splošno tudi držalo. Vendar so pa Izjeme, ko pomeni razdobje desetih let popolno prelomnico vseh starih vrednot in rast nečesa novega, kar smo čutili ln slutili, da mora priti. In tako je bilo naše zadnje desetletje. Ni treba posebej poudarjati, da Je bila naša šola vključena v tok življenja ln je tako Še danes. Prva povojna leta pa so dala svoj pečat tudi našemu kulturnemu in ostalemu delu. Vse naše kulturno ln ostalo tovenšolsko delo pa se je takrat zrcalilo le v raznih mladinskih gledaliških predstavah, v tekmovanjih ln v mladinskih delovnih brigadah. Priznati pa moramo, da je imelo to delo tiste čase sekundarni, če ne kar terciarni namen ln pomen ln zaradi tega ni bilo pravzaprav vidnejših uspehov vse do leta 1948. Pripomniti pa seveda moram, da velja ta ugotovitev le za našo gimnazijo ln bi bilo zgrešeno jo posplošiti. Po 1948. letu pa se je med našo mladino pojavilo vse večje zanimanje za kulturno delo, kar Je v zadnjih letih preraslo fizično In celo politično delo. Zadnja ugotovitev ne daje sicer spričevala mladinski organizaciji kot politični organizaciji. Drži pa spet na drugi strani, da danes ne moremo več ločiti posameznih dejavnosti strogo, kot so jih ločili včasih, saj med posameznimi dejavnostmi niso videli nobene povezave. Urejanje našega življenja pa terja predvsem razgledanega ln kulturnega mladinca In mladinko. In s tega gledišča pa je veliko zanimanje naših dijakov in dijakinj za kultumoprosvetno ln kultumoumetniško delo vredno samo pohvale. Pa si malo podrobneje oglejmo te stvari! 1. DRAMATIKA. — Ze leta 1948 se je pokazalo, da ni dovolj, če dijaki samo recitirajo in pojo. Hoteli so tudi igrati. In res so naštudirali Molierove »Skaplnove zvijače« in z njimi nastopili. Zeli so lepo priznanje ln uspehe ne samo v Brežicah, marveč tudi v Cerkljah ln Kostanjevici. Ta Igra je ustvarila tradicijo dramski skupini dijakov, ki Je od tedaj skoraj vsako leto nekaj naštudirala. V šolskem letu 1949-50 je bilo ustanovljeno mladinsko kulturno-umetniško društvo »Ivan Cankar«, ki je povezalo vse njegove sekcije in skupine. Dramska sekcija je tisto leto nastopila z Molierovim »Namišljenim katerih je pisal Prežihov Vo-ranc, potem ko |e spoznal revščino le na prostoru od Mokro noga do Pijane gore. Perspektive? Upamo v najboljše Upamo v novo gradnjo gimnazije, v nov dijaški dom, v kulturna stanovanja za vzgojno osebje, v sredstva za ekskurzije in moderni pouk V živahnost, borbenost ln prizadevnost novih generacij. Čez deset let.. Prof. Breda Pogorelec bolnikom«. Gostovala je spet v Kostanjevici in v Cerkljah. Uspeh ni izostal. Tudi šolsko leto 1950-61 je bilo za gledališko sekcijo dokaj plodno. To dokazujeta naštudirani igri, ln sicer Molierova komedija »Skopuh« In Nušičev »Analfabet«. Obe Igri sta bili precej skrbno pripravljeni ln sta zaradi tega tudi uspeli. Naslednje leto je bila na tem področju suša, vendar pa je leto 1952-53 prineslo obilnejšo žetev. »Zupanova Micka«, »Krapi« ln »Revizor« so v glavnem uspeli. Poleg uprizoritev v Brežicah je gledališka sekcija gostovala skoraj po vsem krškem okraju. V letu 1953-54 je postavila na oder »Srečne dneve« — moderno francosko komedijo, kt je pokazala, da je med našimi dijaki nekaj nadarjenih igralcev. Letos pa je prišel na vrsto Shakespeare. Naši Igralci so se lotili trdega oreha — »Beneškega trgovca«, ki je relativno dobro zaživel na brežiškem in na trboveljskem odru. Ob vsem tem pa je treba vzeti v poštev, da so bili skoraj vsi Igralci — razen redkih — šele prvič na odru. 2. SLOVENSKA PESEM. — Slovenska narodna In umetna pesem je Skoraj vedno spremljala našo mladino. Pela Jo Je po kamnolomih, novih cestah ln mladinskih progah, pa tudi na mnogih proslavah Je sodeloval naš pevski zbor, da s pesmijo počasti naše državne ln druge praznike. Korenine pevskega zbora segajo že v prva P°* vojna leta ter so se s kratkimi presledki razpredale vse v današnje dni. — Poročila mladinske organizacije nam povedo, da je pevski zbor nastopal na vseh važnejših proslavah ter se udeležil mnogih okrajnih tekmovanj. Večkrat je dosegel vidnejša mesta, v tekmovanju za deseto obletnico OF leta 1951 pa je bil nagrajen od glavnega odbora Ljudske prosvete Slovenije. Potem je šel pevski zbor rakovo pot, dokler ni popolnoma utihnil. Vzrok je Iskati v tem, da nismo mogli dobiti pevovodje. Razen osmošolskega okteta leta 1953 ni bilo pevskega zbora na naši šoli vse do letos. V tem šolskem letu pa smo spet začeli sistematično gojiti petje. Plod tega je bil samostojen koncert pevskega zbora v počastitev 10. obletnice obstoja slovenske gimnazije v Brežicah, ki je tudi uspel. 3. RECITACIJE. — Recitacije so potrebne in zaželene na vseh proslavah. Zanje je poskrbela naša recltacijska sekcija, ki je bila pravzaprav edina vedno aktivna delovna enota MKUD. Njeni člani so se naučili mnogih Zupančičevih, Prešernovih, Kajuhovih, Kosovelovih In drugih pesmi, ki so jih recitirali, kadar koli je bilo to potrebno. Zadnja leta pa je ta sekcija organizirala s pomočjo profesorjev celo samostojne literarne večere, med njimi Kosovelovega ln Cankarjevega. Skoraj iste naloge ln smotre je imela nastala literarna skupina. Skraja Je imela mnogo članov, ki pa so počasi ce- pali. Prva leta ni bilo vidnejših uspehov. Morda bi semkaj šteli edini večji uspeh — Izdajo ene same številke lista »V nove dni« v letu 1949-50. Iz neznanih vzrokov je ta list zaspal. 4. ČASNIKI. — Ti so bili na naši gimnaziji redka stvar. Kar koli so dijaki začeli Izdajati, je umolknilo že pri drugi, če ne kar pri prvi številki. Med prve časnike moramo šteti vsekakor humoristični list »Paradajz«, ki je vseboval dokaj sočne stvari, a je z odhodom stalnih sodelavcev utihnil. Drug časnik je bil zgoraj orne-njeni literarni list »V nove dni«. V šolskem letu 1952-53 mu je sle-dfla »Naša beseda«, ki pa je ostala pri dveh številkah. Bil je to Ust, ki je poleg organizacijskih vprašanj prinašal tudi nedozorele literarne osnutke. Letošnje lete pa so osmošolci izdajali svoj Ust v naslovom »Mi to Jaz«. Ta se je celo povzpel do štirih števUk ln je utihnil, ker osmošolci »novi niso več utegnili temeljiteje obdelati. 5. FOLKLORNA SKUPINA. — Kultumoumetniška skupina je bila tudi folklorna sekcija, ki pa je bila podobna presihajočemu kra-škemu jezeru ln se je pojavljala več ali manj po potrebi. Naj bo že tako ali drugače, kadar je bila, je naštudirala več narodnih plesov in a njimi nastopila na raznih prireditvah, med drugim na slovensko-hrvatskih festivalih v Brežicah. Semkaj bi lahko šteli še mladinski orkester, ki je imel v šolskem letu 1949-50 dva uspela koncerta, poleg tega pa je šel gostovat v Kraljevico v Hrvatskem Primorju. To je bUo tudi leto njegovega vzpona in konca. Včasih je zaživel za mesec ali dva in spet utihnil. To bi bil kratek oris kulturne dejavnosti naše mladine v preteklih desetih letih. Morda bo kdo dejal, da smo se lotili vsega ln prav tako vse opustUi. Naj bo že kakor koli, res je vendar, da Je naša mladina pokazala veliko zanimanje za kulturno delo in je v okviru danih možnosti precej napravila. Razumljivo je pač, da v podeželskem mestecu — ali bolje: na vasi niso ravno najboljši pogoji za kulturni razvoj ln dvig mladih ljudi. Tem ljudem manjka vsega tistega, česar je mestna mladina sita in se smeje, če vidi, da so prišli dijaki s podeželske gimnazije v opero ali dramo, aU celo na slikarsko razstavo # Zagreb ali Ljubljano. Naša mladina sl vsega tega resnično želi. Izpolnitev njenih želj pa otežkoča oddaljenost večjih mest, k čemer pridejo še finanč. težave. Zato ni prav nič čudnega, če naši nastopi niso tako kvalitetni, kot to pričakuje občinstvo od gimnazijcev. Podobno je z izdajo literarnih in drugih listov. Kljub vsem težavam, ki smo nanje naleteli, Imamo vseeno prijetno zavest, da smo v desetih letih le nekaj storili In to je za dane pogoje že mnogo. Franci Kuhar, VIII. r. * Ob desetletnici brežiške gimnazije Ob desetletnici brežiške gimnazije Šport Dijaki pišejo Športno življenje v brežiški gimnaziji se je zabelo z graditvijo gimnazijskega stadiona v šolskem letu 1946'47. Pod vodstvom takratnega profesorja telovadbe tov. Kolariča so dijaki opravili 7.031 delovnih ur ter tako dogradili stadion, ki je do nedavnega služil namenu. Ogromno delo, ki so ga opravili, je razvidno iz poročil: očistili tn eplanirali so 2.964 kvadr. m terena, prevozili 500 kub. m zemlje, 52 kubičnih metrov leša. skopali 155 ku-bučnih metrov zemlje itd. Opravljeno delo ee ceni na 100.000 din. V medsebojnem tekmovanju v delu je zmagal takratni peti razred. Prvi športni dogodek Po osvoboditvi in začetek športnega izživljanja na gimnaziji Je bila hokejska tekma med profesorji In dijaki. Končala se je z zmago dijakov 5:2. V začetku šolskega lota 194748 oživi na gimnaziji fizkultuml aktiv, v okviru katerega delujejo tri sekcije: lahkoatletska, športna in šahovska. Vsj člani novoustanovljenega društva se vsak teden redno pripravljajo za srednjcSoski miting v Celju. Uspeh: Strojnik in Stovi-ček zasedeta 1. mesto v metu diska. Na okrožnem prvenstvu v krosu so se štirje tekmovalci od dvajsetih uvrstili v kros LRS. V maju mesecu 1948 so proslavili Dan zmage s celodnevnimi lahkoatletskimi tekmami, pri katerih je sodelovalo 12 gimnazij i* LRS. Kljub veliki konkurenci so naši tekmovalci zasedli prva mesta. V teku na 800 metrov, v metu bombe, drugo mesto v teku na 1000 metrov in v skoku v daljino ter tretje mesto v teku na 50 metrov. S temi rezultati je moštvo zasedlo drtige mesto. Istega leta Je aktiv tekmoval tudi za fizkultumi znak. Pri tem je osvojil 32 značk: 5 srebrnih, 1 bronasto in 26 mladinskih. Resno se je razvila tudi orodna telovadba. Od športnih iger je aktiv gojil odbojko, namizni tenis, tenis in košarko. Moštva so se večkrat pomerila z moštvom Dijaškega doma, trbovelje gimnazije, moštvom »Celuloze« iz Krškega itd. Skrivnost uspehov, ki so jih dijaki dosegli na športnem področju, je v množičnosti, v razumevanju profesorskega zbora in v požrtvovalnosti. Naslednja leta so dijaki tekmovali v okviru športnega društva »Razlag*. — Še posebej se je telesno vzgojno življenje razmahnilo v Brežicah z ustanovitvijo TVD »Partizana«. Telovadnica — ena najlepših v okraju — je prezasedena. Pod vodstvom tov. profesorjev Filipiča to Veblutove so redni tedenski treningi, ki Jih obiskuje okrog 150 telovadcev. Orodna telovadba, Iti ima v Brežicah staro tra. didjo, ee je Po vojni močno razširila, vendar še ni dosegla tiste množičnosti, ki Je poživljale delo predvojnega »Sokola«. V šolskem letu 1953'34 je profesor Branko Elzner uvedel na šoli rokomet in dijaki so dosegli v tej športni veji lepe uspehe, saj so na tekmovanju v Zagorju zasedli drugo mesto. V šolskem letu 1954'55 so na pobudo tov. Bajdeta pričeli gojiti košarko. šah je zajeS precejšnje število dijakov. Predvsem gre zahvala ta to tov. prof. Iskri, ki Je e požrtvovalnim delom dosegel veliko zanimanje pr tki vsem med nižješold, tako da ni skoraj nobenega, ki ne bi v tej panogi aktivno sodeloval. Milan Mikao, VI. razred Ob desetletnici brežiške gimnazije Mladina brežiške gimnazije v delovnih akcijah V vseh gibanjih je bila mladina nosilec revolucionarnih to naprednih idej, zato je tudi v naši borbi prevzela to častno nalogo — po vojni pa se je nesebično lotila obnove domovine. Dobro se je zavedala, da z zmago nad okupatorjem naša borba še ni bila končana. Porušeno to razdejano domovino je bilo treba obnoviti to postaviti temelje za razvoj gospodarstva nove socialistične države. Povsod eo se mladinci priglašali za prostovoljne delovne akcije — pri gradnji novih železniških prog, cest. naselij Itd. Tudi mladina brežiške gimnazije Je krepko poprijela za delo. Leta 1947 si je zgradila stadion, ki je Ml gimnaziji potreben, saj naš učni zavod ni imel primernega prostora za športno delovanje. Mladina je napravila pri tem delu nad 7000 udarniških ur in z njimi prihranila naši skupnosti blizu sto tisoč dinarjev. Pri teh delih se je razvilo kaj živahno medrazredno tekmovanje; zmagal je 3. razred, takrat drugi najvišji razred gimnazije. Naslednje leto je brežiška mla- dina sodelovala v množičnih akcijah proti koloradskemu hrošču. Id je močno ogrožal krompirjeve nasade na Krškem polju. Leta 1949 to 1950 se Je mladina brežiške gimnazije udeležila gradnje avtostrade »Bratstva in enotnosti« Delala je v sestavu MDB »Jožeta Potrča«, ki je združevala vse brigadirje krškega okraja. Za požrtvovalnost pri delu je dobila diplomo to priznanje štaba Mladinske delovne brigade — precej mladincev pa je bilo proglašenih za udarnike. Leta 1951 je sodelovala pri gradnji 3. mladinske proge, to je proge Doboj—Banjaluka. Prišla je v pomoč bosenskemu ljudstvu, ki hoče zabrisati sledove večstoletnega turškega gospostva In se dvigniti iz nekdanje zaostalosti. Leta 1952 se je formirala samostojna šolska MDB »Etbln Kristan«. Gradila Je cesto na Zdolah in v Brežicah. Lansko leto je začela s pripravljalnimi deli za izgradnjo novega gimnazijskega poslopja, ld je v Brežicah nujno potrebno. Franc Verstovšek, VII. e cSimfioli v slcvens&i narodni pesmi Brez misli in brez sanj — kot da b: pisal šolsko nalogo — se pogrezam v minula stoletja. Morda je tam kaj iantazije, tam spodaj kjer ne motijo človeka ropotajoči stroji in mestni hrup in ne utrip vasi. Tam doli je mir — večni mir — le Ju* menje voda, konjski topol tu in tam, pesem tlačanskih srpov In kos, rahlo škripanje preprostih plugov, tam ob plotu pa prijetno brne čebele v svojih slamnatih panjih, ki obletavajo lipovo cvetje »n nosijo sladki nek* tar v saiove. Prašne poti »e vlečejo skozi gozdove in preko polj. Vse drže • hriba na hrb. od graščine h graščini. Tam doli je mir tn poti se vlečejo... Po njih stopa dekle, odeto v raztrgano oblaiUo. Na čevljih, ki to skoraj bret podplatov, je debela plast prahu. To j« desetnica. Morala je po svetii. Mofi in oče sta jo po’ stala v svet — njo —• deseti del, kot da je rl c/i pšenico, kot da je med ah m/eko. Taka je btla tedaj postava in oče tn mati sta jo vestno Izvršila Proti grajskemu gospodu In postavam sta nemočna. In na tisti raztrgani obleki tn no prainffi četr /jih desetnice jo tai nemoč. In desetnica gre naprej, neprenehoma naprej. Nekje tam za morjem — menda o deveti dežel! za sedmimi griči, joka mlado dekle, joka mlada mati. To je lepa Vida Ugrabil jo ft »črn zamorc« In odpeljal v te kraje. Doma pa Ima mota In bolno dete. Vida joka! Vida prot: sonce, naj ji poka. is pot domov, Vida obupuje, hrepeni In žaluje, hoče domov, kjer ja tako bolno dete. Saj je vendar prišla po zdravilo zanj — »črn zamorce ji ga le obljubil. Vida hrepeni, Vida čaka, Vida obupuje... Moro domov, saj je mati — ogo-ijulana mati, stokrat In stokrat Ogo’ ljulana — kot slovenska zemlja. Tam doli ni več miru. Sliši se topot kopit in silne vojska valovi prott graščinam neusmiljene gospode. Na vzhodu žari. Od lam prihaja kralj Matjaž In rešuje slovensko ljudstvo. Vsi ga pozdravljajo, saj prinaša