Oar Write Us Today
Advertising
are
REASONABLE____
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
★
OTATHJE opozarjamo.
da pravočasno obnove Baročni no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo.
TELEPHONE: CHelsea 3-1242 — 1 —	___ fcrtwrd m 8mm* CtaM Matter September 21 »t, IMS at the Pert Offke .U New Yerfc. N. nnder Act ef Caocreee ef Marek 3rd. 187».	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 137. — Stev. 137.	NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 14, 1939 — SREDA, 14. JUNIJA, 1939	Volume XLV1I. — Letnik XLVU.
ANGLIJA SE POGAJA Z SOVJETSKO RUSIJO
William Strang na potu v Moskvo
Nemčija za prijateljstvo z Jugoslavijo
Poaebni odposlanec se je z aeroplanom odpeljal v Moskvo. — Njegova naloga je naglo skleniti zvezo z Rusijo. — Halifax pravi, da Monakovega ne
bo več.
IZDELAN BO NAČRT ZA PRIJATELJSKE OD-NOCAJE MED OBEMA DRŽAVAMA
Po neuLškem mnenju je ves jugovzhodni del Evrope tako-rekoe določen za Nemčijo, in to na žira nje posebno velja za Jugoslavijo, katero smatrajo 'eiiici Vsled njene zemljepisne . (lege in i>o njeiiili .pridelkih za "idealno" tovarišieo.
Ud nemške strani je bilo zadnje čase i vedi »o bolj zatrjevano,
LONDON. Anglija, I 3. junija. — Posebni odposlanec angleške vlade William Strang se je z aeroplanom odpeljal v Moskvo, da pospeši sklenitev vojaške zveze z Rusijo, voditelji vlade pa zatrjujejo, da je vlada odločna v tem, da čimprej sklene zvezo z Rusijo.
Ministrski predsednik Neville Chamberlain se je zelo razhudil v poslanski zbornici, ko mu je labo-litski poslanec Hugh Dalton očital, da njegova vlada omahuje in izgublja čas in da se bo njegova politika zopet vrnila v Monakovo.
"Častitljivi gentleman je zelo žaljiv v svojem mišljenju," mu je odgovoril Chamberlain, "kajti ne|N vidim nikakega povoda, zakaj naj bi bila zakasnitev pripisana na račun vlade Njegovega veličanstva."
V	lordski zbornici pa je vnanji minister lord Ha-'da "T	'"'T'
. . -i j	. i ,	J	» t jugoslovanski i^voz; Nemčija
ntax izjavil, da se je vlada po resnem razmotriva- pa ima na drugi strani veliko
nju odločila za politiko, katere ne more opustiti, množino industrijskih izdelkov Lord Halifax je zavrnil vsako domnevanje, da se vs€t vrst' d? \tem n1 ™ore
u	.1 j	*	- i ..	. . , ...J .. . prekositi notoena druga država.
hoče vlada zopet vrniti k pomirjevalni politiki. NWija bo v blH,0(V sUrbela,
V	Londonu pa je vsakdo mnenja, da Kre,melj še da bo s svojimi izdelki prišla vedno dvomi o iskrenosti Anglije in da vsied tega 'bližje *io jugoslovanskih sn-
tovjetska vlada noče skleniti zveze z Anglijo. i xt"' -v i - > .
Xf	•	, . II. u . .	, ,	Ne mej J a bo skušala v Jugo-
Ko se je ruski poslanik Ivan Maisky vrnil od lor- Svinji dvigniti pridelovanje da Halifaxa, ki mu je pojasnil, kake predloge je surovin, tako da jih l>o mogla Anglija poslala Rusiji, je rekel, da ima * zmerno !Ju^slav7ja tUl,i
• •	nar prodajati zapadiiim drza-
Upanje.	valil. Zlasti bo Jugoslavija po-
Strang sicer nima nikakih posebnih predlogov, temveč je njegova naloga, ker dobro pozna mnenje angleškega kabineta, pomagati in svetovati poslaniku Seedsu pri vsakem novem besedilu pogodbe.
Anglija je vedno pripravljena dati Rusiji trdno zagotovilo svoje vojaške pomoči, ako bi bila Rusija posredno ali neposredno ogrožena od strani kake baltiške države, toda imen teh držav — Finske. Letake in Estonske — izrecno ne navaja, ker so odklonile vsako jamščino katerekoli države.
Ako je Rusija pripravljena sprejeti splošno zatrdilo in obveznost in ne bo stavila novih zahtev tedaj more biti zveza treh držav sklenjena v nekaj dneh.
Anglija še vedno dvomi, ako Rusija v resnici želi skleniti pogodbo, toda pri vsem tem so upanja močnejša kot pa dvomi.
PARIZ, Francija, 1 3. junija. — V Parizu vlada veliko zadovoljstvo nad tem, da je prišlo med angleškim in francoskim kabinetom do sporazuma glede novih predlogov, katere nese s seboj posebni odposlanec William Strang za pogodbo v Moskvo.
Vendar pa so prišla pogajanja tako daleč, da ne bo treba nikakih diplomatskih posvetovanj, ako bi bila Rusija posredno ali neposredno napadena. Pod označbo "posredni napad" je razumeti, da si gredo vse tri drfave na pomoč, ako bi bila napadena katera država, kateri so tri države zajamčile svojo pomoč, in ravno tako tudi glede baltiških držav, ki jamščino zavračajo.
Vojaška zveza treh držav je sedaj odvisna od posvetovanj angleškega poslanika sira Wjn. Seedsa in posebnega odposlanca Wiliiama Stranga ter od sovjetskega vnanjega komisarja Vjačeslava Molo-tova.
Chamberlain, notranji minister sir Samuel Hoare in finančni »minister sir John Simon so zadnjo minu-
Nemčija je pripravljena prevzeti večino jugoslovanskega izvoza. — Plačevala bo s svojimi izdelki.
BERLIN, Nemčija, 1 3. junija. — Ako javnost obisku jugoslovanskega kneza namestnika Pavla pripisuje politično važnost, tedaj ni mogoče prezreti, da je bil ta uradni obisk v tesni zvezi z gospodarskimi posvetovanji, ki so se v maju pričela v Kolinu ob Reni.
SPOR ZARADI HRVATSKEGA VPRAŠANJA
Jugoslovanski naro d n i zastopniki zahtev a j o zasedanje skupščine.— Stojadinovič nasprotuje Cvetkoviču.
BEOGRAD, Jugoslavija, 13. junija. — Da ima načelnik vlade priložnost pojasniti napredek v pogajanjih glede hrvatskega vprašanja, je L'U senatorjev in Ki narodnih poslancev, ki pripadajo vladni stranki, podpisalo s{M>meiiico, ki -zahte-
Vsi, ki so podpisali spomeiii co, pripadajo k skupini bivšega
HITLER NAROCII AEROPLAN
V aeroplanu bo oddelek za konference. — Voziti bo mogel iz Berlina v New York. — Letel bo 220 milj na uro.
BERLIN, Nemčija, 13. junija. — Adolf Hitler je naročil aeroplaii, ki bo imel Uouolj pro btora za konferenčno sobo in 1 poročava leeiii je nek zastopnik
103 narodnih zastopnikov rekel, da oni, ki so podpisali .^M/menico, ne nasprotujejo spravi med Hrvati in Srbi, temveč da same žele dobiti nekoliko pojasnila glede nesporazuma v nekaterih
JUGOSLOVAN V BARCELONI V ZAGATI
Jugoslovanski slikar je moral slikati fantastične slike. — Pri pogledu na. nje so kaznjenci znoreli.
BARCELONA, Španska, 13. junija. — Jugo.~luvan.ski arhitekt in slikar, Alfonz Lovrenc Cik, je pred vojnim sodiščem priznal, da so ga voditelji >in-dikalistov prisilili, tla je -stene "mučilnih sob" v kaznilnicah naslikal fantastične slike, v s led
va, da je takoj sklicana narod- katerih so fašistični jetniki na skupščina.	znoreli, ali pa oslepeli.
Vojaški zahteval
tožitefj je za Cika mrtiio kazen ter je
ministrskega predsednika dr.jproti njemu tpripeljal 3l> prič. Milana Stojadiuoviča, čigar na- Xa stel|0 je narisii, -rna in men je—kar je že .pred nekaj Ma polja in krogt, v razlu nih
barvah; t«' slike so pred očmi gledalca mrgolele, vsled česai
dnevi pokazal razdvojiti via dno stranko zaradi hrvatskega vprašanja.
V svoji izjavi časnikarskim
večala (pridobivanje bavksito-ve in bakrene rude.
Jugoslavija pa je zadnje leta tudi zelo povečala poljedelj-stvo. Tako je od leta 19-3 pa do 1^37 povečala ipovršiiio zemlje za krmo od :?7f>,(KX) hektarov na 348,000 hektarov ; za industrijske rastline (tobak, konopljo, sončni rože) v istem času od 99,000 na 168,000 hektarov. Zadnje čase so v Jugoslaviji tudi pričeli pridelovati soja fižol.
Profblemi, s katerimi se ■vflrvarjajo tpolitiški in gospodarski izvedenci obeh dežel, so bili ie toliko rešeni, da je mogoče računati na stabilizacijo na vseh poljih, ki se tičejo obeh dežel.
Zato je bil uvodni članek beograjskega listka 44Politika", ki pravi, da je uspeh ob-| isika kneza namesitnika Pavla« Notranjost bo presegel vsa pričakovanja, v [Hitlerjevi želji. Berlinu sprejet z velikim zadovoljstvom.
bo uiogel leteti iz Berlina v New \ oik.
Aeroplaii bo imel štiri motorje ter je vrste Condor F\V-Jmi in bo mogel leteti na raz daljo otiUU milj po	milj na
uro.
Sličen aeroplaii je lansko leto v avgustu preletel Atlantik v Združ. države ter je pozneje letel v Tutkio. Na po v rat ku pa je aeroplaii padel v morje v »pristanišču v Manili na Filipinskih otokih.
Take aeroplane izdeluje tvrdka Kocke VVulf v Breme nu.
Hitler ni pilot, toda se včasih poslužuje aeroplana. Včeraj *>e je z Dunaja odpeljal z aeroplanom nežna noka m.
Njegov aeroplaii bo opremljen z najnovjšimi varnostnimi napravami. Po radio bo Hitler vedno v zvezi z zemljo.
Hitlerjeva soba bo zavzemala tretino prostora, srednji del bo odločen za njegovo spremstvo in bo tudi najbrže konte renčim soba. V zadnjem delu pa 'bo prostor za njegovo te-Jetsno slražo.
je bil vsakdo, ki jih je gleda!, skrajno vznemirjen.
Na ta način so republikanci mučili fašistične jetnike, da bi od njih dobili kaka poročila o premikanju armad generala Franca.
Cik je -povedal, da je p repo-važnejših točkah, kajti poročila1 toval Severno in Južno Amen vlade in Hrvatov si v nekaterih|ko in Evropo in da je leta 193.J
malo pred izbruhom državljanske vojne /prišel na Špansko.
st va re 11 lia s |»rot u je jo.
Vladni krogi pa vidijo »v tem namero strmoglaviti vlado Dra-giše Cvetkoviča. Pravijo, da ta nastoip nezadovoljnih narod nih zastopnikov ne ogroža vlade, ker ima še vedno 90 senatorjev in 1*15 narodnih poslancev in bo pridobila v debati večino, zlasti še, ker se bodo na vladno stran obrnili še tudi nekateri zastopniki, ki >o v opoziciji.
Vladna stranka pa l>o najbrže vse 103 narodne zastopnike izključila iz stranke.
NEMŠKI GENERAL BO
ŠEL NA FINSKO
okrašena po
V
NEMŠKE BOJNE LADJE
AL U M IN IJ AST DROBIŽ ITALIJI
Iz Rima (poroča časn. agen KOD AN J, Danska, 13. ju-ni-tura. Načela gospodarske a>v- ja. — Na manevre pri rtu Hk«\-tarkJje bodo sedaj vpeljali tu-'gen, na severni točki Danske, di na denarnem polju. Ker so je od"puluo 32 nemških bojnih nikelj zamenjali po večini z ladij, med njimi lahke križar-drugimi kovinami bodo pri ko- ke in podmornice. Za manevre vanju denarja po 5 in 10 cente- je Danska že pred enim mese-simov uporabili sedaj aluminij ,cem dala svoje dovoljenje.
BERLIN, Nemčija, 13. junija. — Šef nemškega generalnega štaba general Franz HaM cr bo proti koncu meseca šel na Finsko in Estonsko kot gost tamošnjih generalov.
General Haider bo vrnil ob isk finskih in estonskih generalov. Nemčija je z Estonsko in Letsko sklenila nenaipadal-no pogodbo 7. junija.
NEMŠKE UTRDBE NISO POŠKODOVANE
BERLIN, Nemčija, 13. junija.—-Francoska poročila, da je pri zadnji poplavi Rene podzemske utrdbe zalila ivoda, nemški vojaški krogi odločno zanikujejo. Ctrdbe so tako dobro skrite, tla jih s francoske strani ni mogoče opaziti. Vsled tega je francoski poročevalce bil *.pre priča n, ko je poslal tozadevno poročilo, da so utrdbe pod vodo. Nemški častniki pravijo, da so vsa taka poročila izmišljena in da se bodo sovražni vojaki na lastnem telesu prepričali o strašanski moči najmodernejših utrdb na <sve-tu.
ISLABA LETINA V S0VJ RUSIJI
Pozimi in spomladi je bilo zelo slabo vreme. - -Mnogo žita je bilo treba nanovo posejati.
MOSKVA, Rusija, 13. junija. Vsled izboljšanja v po Ijetieljstvu in zaradi boljšega vremena bo letina boljša, kot. pa je bilo pričakovati. Letina bo srednja.
Dvomljivo je, ako bo letošnja letina dosegla lansko, ki je vrgla yo,000,000 meterskih ton, ki ipa je bila manjša, kol v,, pričakovali. Lansko leto je velika suša uničila miio^i žita. Leta 1^37 je Rusija pridelala
111*0,000,000 meterskih ton, kar
je bilo rekord in ga je mogl i Rusija izvoziti l,000,0tn» meterskih ton.
S pričetkom lanske zime so imeli ruski poljedelci zelo sla-ibo srečo. Sneg ni padel do i pozne zime, vsled hude zime pa : je zemlja zmrznila. Vsled teg:i je pozimina pomrznila in spo .mladi je bilo treba posejati no-jvo žito.
j Mraz ipa se je držal do srede |iuaja in ni bilo dežja. Zadnje čase pa je nastopilo zelo milo vreme in po celi Rusiji je'deževalo.
Vlada je napela vse sile, da [kolektivne kmetije v neugodjem vremenu pridelajo kar (največ. Spomladi so zelo hite jli sejati žito in so orali zelo globoko. "Izvestja" (poročajo, da je bilo spomladi z žitoui posejanih -05,000,000 orlaov.
Posebno ugode npoložaj za, žito je v Ukrajini, ki je najiveč ja žit niča sveta- Iz Sibirije pa ne prihajajo posebno ugodna, poročila, kajti traktorji in drugo poljedelsko orodje ni bilo o pravem času popravljeno.
V Rusiji je sedaj nad 240,000 kolektivnih kmetij.
to izprevideli, da je zveza z Rusijo neobhodno potrebna, ker je poslanik sir Neville Henderson iz Berlina sporočil, da mora biti zveza jned Anglijo, Francijo in Rusijo čimprej sklenjena, če hočejo obdržati kanclerja v njegovih mejah.
ŽRTVE VOJNE NA KITAJSKEM
CUNOKING, 10. junija. — Kitajske oblasti računajo, da je na japonski strani dozdaj padlo približno 870,000 vojakov.
TOKIO, 10. junij. — Po Japonskem poročilu računajo, da imajo Kitajci vsega skupaj 2,300,000 vojnih žrtev, med njimi 900,000 mrtvih, Japonci pa 60,000 mrtvih.
Bolgarska in Balkanska antanta.
BUKAREŠTA, Romunska, 13. junija. — Profesor Nikolaj Jorga, ki je minister brez pori feja. je v nekem listu objavil članek, v katerem poamlja bo'-garskega ministrskega predsednika Kjosejvanova, da se pridruži balkanski antanti, da pa Romunska ne more vstreei bolgarski -zahtevi j>o zemlji.
Ta članek je zelo važen zaradi tega, ker se 'Sedaj mudi v Ankari romunski vnanji minister Gafencu, ki razpravlja s turškimi državniki, kako bi bilo mogoče postaviti enotno balkansko fronto.
RAZGLEDNICE
Newyorike
SVETOVNE RAZSTAVE
DOBITE PSI
KNJIGARNI 'GLAS NARODA"
S16 WES1 18th STREET NEW YORK
35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJO-ČIH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE
CENA ZBIRKE
50c
(Poštnin* plačana)
Vsoto lahko poSljete ▼ Enamkab po 2 odroma po 3 cente.

"GLXB NA EOD ~Jl" & New Yoi£
Wednesday,'June 14, 193^
SLOVENE (YUGOSLAV) TUTT.V
■
GLAS NARODA
(Voici or na piuclii
99
Omama and Published by •UIVBN1C PUBLISHING CUMTANt
(i Corporation)
r»aak Bailor, PimUm	J. Lopaha, m«.
Pite« ut buslnnss or UM eorporation mm} addraaaes of above officers: iM %%«.«•!' IMh 8TKCIT	NEW IUKK, N. V.
		46th	Year
lWUBD	■vu	iS UAT ttCIPr »LNDAlb AND fiOLlDAIB	
		Advertisement on Agreement	
Za ooiu loto la Kaaad Za po« lota Za «oirt lota	volja 11 • .... • ••• M	M aa Aasortko ss $C.0C • aoaaaooaa |8/l0 ........91JC	Za New York am cmto leto . . f7 OU Za pol leta ................M Za luostmstto as eaio leto .. $7..H) Za pol leta ................fa.ttu
-F" | || . „			Vmsi, fi-
NILA« NAJtODA" IZHAJA V8AKI DAN IZVZRMdl	IN
PRAZNI KOt
*ULA8 NARODA", til WEST lltfc STREET, NEW YOU, N. J. 1VLKPHONI: mmlmtm t—124»
CEHI NE YPOGNEJO TILNIKA
Na eewko .sovraštvo do Nemcev, ki je ve<ino naraščalo, odkar j* Nemčija raa^lasila protektorat nad Češko in Moravsko, je poslethijič postai pozoren ves svet.
Takoj spočetka je bilo jasno, da bodo imeli Nemci s Čehi velike pregrla>vice in jih ne bodo mogli vkrotiti. Celii so se več stoletij borili za svojo svobodo, »katero so zopet izgubi;i po dvajsetih letih.
Nemci »o »icer upali, da bodo razdvojili češki narod in da si bodo s senčno vlado pridobili saj del naroda.
Poisk ns razdvojiti Haeliovo stranko narodnega edin-stva .« tem, da so podpirali razne skupine bivše češke fašistične stranke, se je -popolnoma izjalovil, kajti fašisti niso nikdar mogli dobiti mnogo pristašev.
Zgodilo se je ravno nasprotno: stranka narodnega edin-stva je postala središče celega (pat riot ičnega gibanja češkega naroda in ga druži v naeijski nadvladi nad Češko in Moravsko.
Medtem ko so Cehi spočetka žvižgali na nemške vojake in so metali snežene kepe na tanke, ko *o prišli v Prago, so se sedaj pričeli j to* 1 trževa t i pasivnega o*lpora.
Po poročilih, ki prihajajo iz Češke, je to skoro isti odpor, kot so se ga posluževali siuletski Nemci proti Cehom lan sko -poletje. Nemški natakarji niso hoteli streči Cehom in niso laznmeli češkega jezika.
»Sedaj pa češki natakarji v Pragi nikakor ne morejo »več razumeti nemških gostov. Ta družabni bojkot pa se kaže v vseh fazah vsakdanjega življenja. To je bojkot, ki draži in razburja duhove, katerega pa ni mogoče premagati.
Cehi so se v dolgem boju proti nemški vladi v avstrijsko-ogrski monarhiji utrdili in so sedaj sposobni nadaljevati boj, ki se je sedaj pričel. Poleg tega ho tudi Cehi zelo uspešni zarotniki in njihovo vohunsko delovanje v svetovni vojni je prineslo zaveznikom mnogo koristi. Ta njilhova zmožnost pa se jo sedaj ofomila jproti nacijskim gospodarjem.
Češki odpor bo mogoče pognal nemško jezo do največjo višine, toda Nemci ne bodo dosegli ničesar, ako bodo s Cel.i kruto in neusmiljeno postopali, kajti vnanji svet bo ž njimi imel sočutje, v notranjosti dežele pa bo odpor še bolj podžgan, 2.ko bodo Nemei vpeljali strahovlado.
< '»-sikih vojakov Nemčija ne more iporabiti v nofoeni vojni, kajti dezertirali bodo k nemškim sovražnikom, kakor so naipravili v svetovni vojni. Ako se Nemčija zaklete v kako vojno, tedaj bo ves čeSki narod proti Nemčiji in bo storil vse, da jo pahne v prepad.
Češki narod je zaveden in svojega tilnika ne bo vklonil pred nemškim bajonetom, pa če mu je treba iti čez Kalvarije. Zato bo češki narod zopet vtdal v svobodi in novem sijaju.
Pravda vitezi! Pravica zmaga!
Slaiva vam — bratje Cehi!
Knjige Družbe sv. Mohorja
SEST KNJIG
1.	Koledar za leto 1939
2.	Zgodovina slovenskega naroda
Spisal pR. JOS. MAL
3.	2ivljenje svetnikov
4.	Slovenske večernice POVEST—"IZUM"
Spisala Metod Jenko in Viktor Hassl
5.	Čuda narave
Spisala MARUA AHAČIC
6.	Ura čescenja
, VSEH SEST KNJIG za «1.35
Naročite pri:
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
NOVA ANGLEŠKA VOJAŠKA UNIFORMA.
VABILO
na
PLES
in J/ ESELJE
ki ga priredi
PRANK'S SLOVENIAN TRIO
Peter
• •
• • • •
VBARBERTON
I>asi sem že deset dni v kleščah dobrega sloven s k eg u zdravnika, ki mi očetovsiko v Pftfr^lr Ifi |lin;:. »oq	kaj je zame prav in
v retek, lb. Junija, 39 <lobro> M.ni se z njesrovitll d Vr WILCOX HALL. WiW
Penna. Začetek oll> h uri zvečer. VABIMO Slovence in Slovane v okolici Kane, Sheffield, St. ■Marv>, Jnliii-onbiirg, James City in Wihrox, Pa. DOBROUOŠU VSI!
Frank's Slovenian Trio
Ko j«' Anglija vpeljala ol.»vez»:o vojaško službo, >o tudi vsi vojaki dobili nove uniforme.
Ženske v preteklih stoletjih
Pojav žene znanstvenice, pisateljice. slikarke, sploh žen«-, ki -e udejstvuje v tej ali oni |»anogi '/.nanosi i ali iimetmost i. ni danes prav -niT- izrednega ali izjemnega, dasi ječe zelo mlad. V prejšnjih stoletjih namreč ženi ni bilo dano, da bi mogla izven domačih sten uveljevati ^voj umetniški «"nt, ^voje sirem-
Ijenje jm> neč«-m višjem, left- šjili slojev) živo sem. Tu pa ga je uveljavljala, j vseii |>odročjih kakor je pač mogla in vedela. umetnosti, ne da bi Bodisi kot dekle, kot moževa ! treba za to Š« tovarišica, mati in ca ali g«ejH»di:ija.
tišje sne pa je vtkala v veze--| roti'fka Oambarra v
teološki fakulteti <v Kologmi, te-ologinja Hoiilouiiois. Cassawd-ra Fedelu j«' bila d očem na univerzi v Pavlovi. Razen teh j«- lailo >♦' vt*r drugih žena, ki so v srednjem veku slovele kot univerzitetne profesorice in odlične govornice .
Za časa rencsnrice in humanizma so pričele žene (le z vi-odelovati na znaaiosti in jim bilo
praVnost obeh spolov. Francoz hi ja Ana Danir se je bftvila z znanostjo in je prva ©reved-la v frlnnco&čjno Plauta Aristo <ana, Terenoa in Homerja. Napisala je tudi: "Traite des cauhes de la corruption du gout.'* (Razprava o izmaliče-nosti okusa) . ki ima radi -vole kvalitetne znanstvene obdelave trajno vrednost.
Zene. ki so so ukvarjale <v teh dobah z znanostjo in umetnostjo, bi lahko navedli celo vrsto, čeprav .so bile le izjemen |M>jav svoje dobe in so večinoma pripadale višjim krogom, posebe j Inu it i. i Sele tekom devetnajstega sto-
koneu, ko je glede na njen
Bologiii, sojsocialni položaj, dostop do zna-
....	uriHi	in >t- |M»MMiiM dim 11 i. i .-»«•!«• ukoiii «ieveiii
vzgojitelji j Mnoge te<laj živeče žen«--ka-jletja. zlasti proti l
Svoje nnj-jkor Katarina Cornaro in Ve- } m Majal ženi, ne gi
nine, ki jih še danes občuduje-,bile žarišče vsega taniošujega]no-ti in umetnosti vse lažji, je mo. Pa tudi kot taka je že duševnega življenja.	[postala žena /inaiistvenica ali
na vršila svojo veliko kulturno
nah/go, za svoj čas prav tako pomem'bn<». kakor je |»omemh-iiti vloga današnje žene v današnji dobi.
Vendar pa poznamo iz pretekii-h stoletij žene. ki s«, se1 dvignile nad povprečno ženo svoje dob«*. Bile so sicer zelo osamljen, izjemen j»ojav. Ta-ko p<»znamo iz stare grške dobe ]>esnico Saplio. \r mračnem srednjem veku pa mi s«* žene
Tak visok položa j zavze-j umet niea male žene zlasti v Italiji in|TH»';,v-Spamiji. dočim je bil p>!ožaj angleške, franeo-ke in nemške žene popolnoma drugačen. Tu je bila žena v panogah znano>ti in umetnosti |»ovseni potisnjena v stran. To<la želja |m> višji izobrazbi in boju za izboljšanje svojega s<H'ialnega položaja je žene tfh in drugih djv.av privedlo do tejra, da hi se pričele
že povsem družabni
jev. zatekale v -aniostane — edini kraj, ki je dajal ženi ko likor toliko možnosti za izobrazbo. Tu so se ukvarjale |»redvseni z vezenjem, učile pa so se tudi klasičnih jezikov. pr<*vajale, se bavile z z)naiio-stjo in umetnost jo. Slikale tso iniciale, miniature in slično.
hina takih učenih opati<- je bila Hildegarda von Bm-kel-heim, ki je v 11. stolet ju napi-ala celo vrsto fizikalnih in zooloških del. Prav tako znana je bila " severna prerokinja" Peregila Sve<lska, ki jo živela za časa Otona in pisala izvrstne latinske pesmi. V 13. stoletju je slovela kot izredno dobra govorni«! profesorica na
.	, približevati oni stopnji, na ka-
7	Pl-»i.skil. slo-jteri |(ii; Italijaj)ka in Špan
ka. Klasičen primer j«1 francoska pi-iiteljica Phristine de IVsain. Zg«Hla j ovdovela je bila prisiljena skrbeti zase in za svoje otroke. Z brezprimerilo energijo se je sama izobrazila in napisala dela,iki so zaslovela tudi izven meja njene domovine. Posebno zanimiva je nje-
Slovctnska žena se je pričela 7»rebujati in zavestno stremeti po svojem kulturnem dvigu sredi Hi stoletja, istočasno, ko so se pričeli naši najširši narodni -l«:ji zavedati svojih človeških in narodnih pravic. Med našimi ženami s,, bile take, ki |>o svoji inteligenci im pogumu niso prav nič zaostajale /j» drugimi med r-vetom znanimi /.»'nami.
Zdaj pa s4> tudi naši ženi nudi vedno več prilike, da do p M »slednjega drobca razvije vse svoje le In s s vo ji m bogastvom tudi ona obogati človeštvo, ki j»» duhovnega l»oga-hlva |M»t lebnejše, kakor kdaj koli |H»prej.
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
z a * u.:to
$ 4.r»o *to m:,
l»iu.	1 *>
i »in.	2UO
i»iu.	:m>i
1»U».	UMI
1 »i 14.	1(N»«»
I»iu.	-Jf»*»i>
V Italijo
Za < 0.30
* 12. -I m.—
f 57 — 9112 60 91«7.—
Ur 100 Ur 200 Lib M)0 Ur 1000 Ur 2000 Ur 3000
KER SE CENE SEDAJ H IT Ki» MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI (JUKI ALI DOLI
Za IzptatfU vetjih zneskov kot ssaraj uvmIhn, kwttal v dinarjih ali lirah, dovoljuje«« to kol J fee pocoje.
NUJNA NAKAZILA 1ZVR&U. SJEMO ro CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 91—
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) 216 W. 19th ST.. NEW YORK
na raizprava »» žon^ke.in vpra-, šanju: "Le eite	dmnes.'* i
To je ))i*va razprava <> žen-keni vprašanju. naf>isana v 15. st«>-letjn. Druga Franeozinja Mademoiselle de (Tournny. TTon-)toigneva adryptirana hčerka, je v isti <lobi razglašala enako-
Novcu
AKO NAMERAVATE OBISKATI
SVETOVNO RAZSTAVO
boste rabili
MAPO
Mesta New Yorka
DOBITE JO BREZPLAČNO
AKO NAROČITE
Slovensko-
Amerikanski Koledar
ZA 1939
Cena Koledarja je:
50 centov Imamo jih še nekaj i
"G las Naroda"
219 Weal 18th Street New York, N. Y.
(Lahko pošljite vsoto ▼ poštnih niamkan po 2 oziroma po 3 cente)
Starokrajsko blago
a i i
SEMENA,
ZA POZEN POLETNI in JESENSKI PRIDELEK
SALATA. najvw'-ju poletna gluvnata SALA TA, fina rumena trdogluvka SALATA, Vfliku rujava trdofdarka SALATA. Ijul>ljan»kii Utlenka SALATA, vstrajnu " zimska glavnata ENDIVJA, fitia ruux-uu kravžljaua K\I»IVJA, iM*zna zelena kravžljaua KXDIVJA, xpHiiui široka rumena KN1HVJA, iKizim široka ruuit-ua EXl»IVJA. |m.zna široka rumena RADIČ ZA SOLATO, pravi "goriSk.' MOTOVILKC, (repiuivlj) veliki KKI»KKV, fina erna ostra zimska KKPA, Strniš«*na l»«Ja za kisauje FIŽ«»L. nizek rumeni ali zeleu FIŽOL, visok rumeni ali zelmi (ikAH, sladkorni, visok kuseu.....
Cena teh semen je 10c paket.
Zopet nova zaloga Iz Ljubljane: BAHOVEC "PIxANINKA" ZDRAVILNEGA ČAJA:
CENA: 1 I«ket 91—, 3 pakete 92.9« MAR1A-CEL ŽELODČNE KAPLJICE
Mala »teki. 50r, velika 91.25. ŠVEDSKE KAPLJICE a ženske, —
Mala stekl. 50e, velika 91.25. S1UE (lOBE, fine. Četrt funta 50e, pol funta 90c. Ml plačamo pošto
STEVE M0H0RK0 CO.
794 SO. 2nd ST, MILWAUKEE, WIS.
V ELIKA
KUHARICA
po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere vec kako* še tako gostobesedna reklama.
Na vrt kakor 700 straneh Je strnila odlična in priznana avtarira ▼sa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov je obdelana nad vse pregledna. Izbira receptov Je izčrpna. TO JE NAJPOPOLNEJŠE DELO. KI GA IMAMO NA TEM PODROČJI! Oprema knjig? je razko6na. Neftteto je slik t besedilu. 14 pa j« novih barvarfth tabel. U jih Je naslikal Dragotin Humek.....
Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti z h zdravo in pravilno prehrano dražine, si mora to knjigo omisliti. V^lca gospodinja se mora namreč priučiti nmetno-ti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v pot rohni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi >lili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta ST,OVENTSKA KUHARICA
črt udi je osmi natisk knjige v vseh pogledih m um vsebinska, ampak tudi tehnično popalnejtl ad vseh dosedanjih Iidaj, Je eena knjigi
sedaj znižana.	$Cf	***** «»>
Velja samo t3#
Naročite pri
k\JII,Mt\l: SLOVEMC PHUSHUVG COMPANY
5?16 West IBtfa Street ^ New York, N. T.
7 GOSPODINJE IN INKLETA, TO JE KNJIGA ZA VAS t ^


njegovim uo-vol jen jem poJal konoi prejšnjega tedna v prijazno našel-liino BarberttHi, kjer je precej slovenskih družin, in ima tam "Glas Naroda" nad ^etleiinle-ae-t na root likov.
J'rijut.-lj Anton .J. Tert>ovec, urednik "Kove Doht-". jt» bil Tako prijazen, da me s *vo-jiin novim KoiMoin potegnil tja.
I-iepa cesta je /v ravni črti brezobzirno speljana preko gričev in dolin. Vožnja j»- slir na pirjetneiiin ujčkauju — ri in «ioli, gx»ri in di»i».
Pred trpini leti sem se že enkrat vozil po tistih krajih, in sem se spomnil, kako -em z vr ha strmega klanca ugledal Bnrhertoii.
—	<Mtam ^a hova videla,-sem rekel Terhoveu.
—	O, s«* ne, še ne, — se j<-zasmejal, — kot >e zna le on zasuiejati — in zopet j** slo n»-z«loI in navzgor — zdelo se mL je, da brez kontni in kraja.
Medipoloma *va se > oheest-ni krčmi nekoliko okrepčala. Pravzaprav skušala sva ^e o krepčati. Terboveu najbolj tekne eaša p«ve, ki mu je pa ka ■kor iie-laii krop, če ne utoru kaditi eigare. In ni je mogel kaditi oziroma držati v ustih, ker m u je bil baš pre«l imUui-Uoiii izdral dr. Uanbas slab z«*b. in ga je zobina še vedtio bolela.
Jaz sem za hrepenel po časi domačega oliajskega vina, |ki ga niso imeli. Zadovoljiti i-ein se torej moral z neko kalifornijsko fabrikaeijo, ki mi je o-stala v želmlcu, «ia dva dni ui-sem bil za nikamor.
Kes je čudno: ve> gornji del newyorske države se n«iaja pod težo grozdnih jagod, doma čega vina |*a ne dobiš v nol>e-ni gostilni in v nobeni iveletr-govini.
Slično je v Ohio. Veletržci sieer prodajajo eatawl>o (naj bolje ohajsko vino), toda le v sodčkih in galonah, dočim se ti po salonih režita z bare le nekakšen 4*|»ort'' in "slterrvki v bistvu nista nič drugega kot z alkoholom in barvo pomešana voda.
O vsem tem razpravljajoč sva naposled dospela tv Barb-erton.
Precej težko nama je bilo najti ipredmestje Snydertown, ki je v 'bližini ogromnega Barberovega posestva.
Pravijo, da 'je bara milijonarja Olarka v Cooperstownu, N. V^ .veljala milijon dolarjev, i 'e je to res, je dal prišeljenec Barber za svoj hlev najmanj dva milijona.
Zdaj ni v hletvu več konj in goveje živine, pač pa go je golte v njem. Vsa okna so zastrta s črnimi zastori, po stenah pn curlja votla. Vagone in vagone gob ipridelajo v Bari te rje vem ha ril u.
Ustavila sva se preti Pod-lipčevo hišo, kjer najm je gospodinja prijazno sprejela.
Otroci so se zadnja tri leta potegnili kakor konopfja. Najstarejši že karo vozi.
Orjaškemu Podlipcu, še vedno nagaja noga, iki si jo je bil lani zlomil.
Tenbovec se je kmalu poslovil.
Gospodinja je začela avigati po knhiriji: — Ali boš malo I šunke, tpar klobas, jajca ali kar hočeš f
<—- Nič, prav nič, se lepo zahvalim.
Najraje bi legel in se spočil, toda v Barbertonu čakajo obiskovalca razna presenečenja.

"GLAS NAROD A" New YoA'
Wednesday, June ! 4, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
Človek brez hrane
lW-tmr in Sivča >ta n»oi in ie-| vih, debelih ljud«4i. Zelo je. tint.	dolgo sta poroAena. tudi družaben. In ljudje aradi
Lju iiji, ki ju possajo, pri pove- tega ga prav radi vabijo v svo-dajejo, d« ta stopila v zakon-!je domove. V>a vrata s«) mu 4 ki tan prav za prav že prvi odprta na stnžej. On pa kajpa »Inn. ki. je litimi /.ugledal tur ne more k vsem, ki ga vabijo, t« a >veta. K (Hi in kje se je *L*jubi Bog, saj se ne morem l)* ii«r potepal prej, tega niliee pretrgati da bi bil povsod hkra-« ! ve. Antfpnk tiati, ki s<> v ti prižujo»," pot<*ži, kadar ga ft v* jem življenju že >ree»li Sre-| ljudje le jpreveč vabijo na ob
da je bila v e gosp«»dičnat
eo, si šepetajo, dtt»h. ko bila Mijaianejna in ljubeznivejSa do ljudi, kakor potlej, ko se je ročila z denarjem in postala sitim nedostopna gospa.
IVda temu ;*e nikar ne eo-dite, draj^i moji. Z»nerom je hilo tako na »«ii preljubem svetu. -iln sft l»ile gospod ičrie bolj priljubljene kakor goapo, ki «e 7 dnem. ko ^topijo v zakonski ^tan, rnde ali nerade smirk ne-jo v *voj t iti i dom in se posveti »o nagajivim otrokom in sitnim možem, na zunanji svet pa nn*tanejo vf*x ali manj brez-lM i'>"e. -skratka, otopele ata vse, kar ni v zvezi z njihovo druži-
Po vsem tem, kar sem vam bil zdaf novedal. se kajpa ne cniete f tuliti niti Sreči. če se je bremenila, odkar <e je z De " n h rje m porodila.
Denar je rejen, okrogel, do-1 rmli^en goxood. Tta«l dobro je in «piw* dobrovino. Ker se mu -e nikoli ni godilo slabo se ie zredil, da bodi po tem «vetn 7 napetim trebuhom i«n s večnim nasmehom n« zalitem, •"ladkem obratu. Debel u seek kakršen ie. je pravzaprav do-1 nčina. Nikoli se ne razburja. Dn pa «bi *e kdnikoli samo za trenutek kislo držal. mn brani njecova narava, ki ie vedrn in vesela kakor pri vseh zdra-
i s k." Toda kam ork oli pride, povsod je dobro pogrvseen. Posebno ženske ga ljubijo. Ne morem sicer trditi, da bi jim bil tudi on tako naklonjen, kakor so one njemu. Prevelik ženskam kajpa ni, zatožnima do žensk prevelikega zaupanja.
lfir«-a pa je ženska s pravcato žensko naturo. Danes se smeje temiu ali onemu izob-rancu, kakor to znajo samo lepe, jrosjie. f> se ji zazrii. se kar na l^pont oklene njegove roke, »na uho pa mu zacepeta s sladkim glasom: "jLju^bČeik. rada te imam. Vedno si bil junak moj Si #anj. Dovoli, naj arrem s teboj na f?p nekod .. Tn srečnež, ki je že leta in leta pot i hem breipenel, da bi pmel v>aj eno kratko noč spati v naročju sladke in omamne Sreče, <e ji ves hlačen nasmehne, ji ooda roko in se poda z njo po šunmih ulicah svetleara mesta in po tihib logih, kjer ptički nojo ljubezenske speve. Ob njeni ctrani ie ve- Apremenioni. la vidi samo še lepoto hožiesrn sveta, omamlien wledi Sreei in ne vidi ne bede «ne gorja, ne bolezni ne lakote, ki so navržene ♦ i<tint. ,ki jih Sreča ne pozna.
Toda se naslednji dan Sreča lahko premisli in zapusti <rečnika še vsesa toplega od nienih mehkih objemov. Odide potihem, kakor je prišla, da
Prvi, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
ITg
Ustanovljen« S. »prUa	takorporlraoa 12. januarja iS«
▼ drla Ti lUloota, s gedrtem ▼ mestu Jollct, IUlnota
POSLUJE ŽE 4«. LETO Qhmi ur«d v hMtoca dama: MS No. Chicaz«	Miet, lllioala.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNA&A NAD $4.450,000
SOLVENTNOHT K. 8 K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%
M. S. F JedooU tea nad 55.000 članov In članic v odraalem In
tcaa oddelku.
SKUPNO ftTEVILO KRAJEVNIH DRUTEV 18C
SKUPNIM POOPOtt JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM S\OJ£GA 46.-lJfiTNE4iA OBSTANKA OKROG $7.000,000
GESLO K. H. K. JEDNOTE JE: MVSE ZA VERO, DOM ln NARODI"
Co ae bofiei zavarovati pri dobri, pošteni ln aolventnl podporni organltaeljl, za ▼ aru J ae pri Kranjako-Slovenaki Katoliki JednotL kjer 1 a« lahko aavaruje« aa anarlntne, rasne poflkodbe, operacije, proti bo-leasi ln onemoglosti.
K. S- K. Jeduota sprejema ▼ avojo areoo Člane ln Članice od 16. do 00 leta : otroke pa takoj po rojstvu ln do W. leta. Zavaruje« ae , labko od $250 do $5000 poamrpiine.
V Mladinskem oddcikn K. 8. C. J. se otroci iakko zavarujejo ▼ rasredu "A" all "B." Mesečni prispevek ▼ mladinski oddelek Je aelo nlsek. aamo lfic aa rasred **A" In 90c ss rased "B" ln ostane stalen, dsal savarovalalaa s vaakim dnem naraMa. V slučaju amrtl otro km aa varovanega v rasredu MA" se plača do $450.00 Ln asvsrovsneja v rasredu ~B" ae plača do $10004» poamrtnlne. • BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruje« se labko aa $240; $1.00 la BOc na daa alt $5.00 na teden. Aaeamen* primerno ntaak.
K. ». K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrat »avarovanja-	r
la einniee nad 60 let stari labko prejmejo prioadajočo jim reservo teptata no v gotovini
Nad 70 1st surt člani la članice eo prortl vaeb nadaljalb men tov.	„
Mat "OiaaUo K. S. K. JmIuoCs", ki lafta-
s*1 obupa<n<ec zave ie!© (potlej, ko s<* prebudi iz ljulieeenski'h sanj in opa7.i. da ie spet sam, zapičen, lin malo se meni nezvesta Sreea, ee dvigne ne-breenež roke, jih stiska *v pe.-ti, si puli lase iti sika v onemoglem srdu: "Nemarna, pa^ja sreča. . .
J)enar in sreea rada kregata med -seboj. To ni prav ni<" «"u<lne<?fi; zakone i ue ee«to radi spro.
Oni dan sta re skregala za prirzen nir«. Pregovarjala sta se, ko«:a i m« jo lju<lje rajši. Denar jf» trdil, da njesra. 8rwa da n.io. Ko sta -že dodobra izkribala in je le še malo .ma»nj-kalo. de si ni«ta ^koi"'ila v la-^e, H4 Denar popustil. Nikar .se ne eudite, prosim. Nikar taktisto ne mislite, da je bil Denar fi-^ar? Amipak 7>ao»etni ziiko^t1-ski možje zmerom store tako. da v hipu umolknejo, kadar naraste propir do vrhunca in se raje-potihem sn*ejijo y.enam. ki se repe-neijo v oriemo«:li je7.i kakor razdraženi pni*ani.
Ko je Sre<"a prejen.jala klepetati, je Denar poeasi. važ«o spregovoril:
"Ljii'ba ženka, tako ne prideva nikamor. .Jaz trdim svoje. ti tiščiš svoje. Takole so lahko privkava do	dne.
pa ie ne bova na čistem, kdo ima prav. Ampak .poslikaj me v g-lavo mu je šinila pametna mitael. Foizfkusiva pri ljudeh samih, kog-a iinajo rajši.**
"Saj," je zajejtikala Sreča, "že i taik te poWofl vaibijo v ^oste, jaz pa naj tekam za teboj i-n se na lastne oči prepričujem, kako je s to reejo. Naik, nočem! * *
"Ni treba za memo j tekati!" ji je dejal dobrodušni Denar. "Tukajle ima.š daljnogled zadostuje, da stopiš k oknu in skozenj gledaš za menoj. Toda k bogatemu ne bom šel. Naveličal sem se njihovih vabil. Topot bom storil drugače. Obiskal bom človeka, pri katerem že dolgo nisem bil v gosteh, vabi me pa tudi ne več, ker je že popolnoma olbnpal. Brezposeln je. fte ipravi, dela že, zmerom kaj bnklja doma, ampak, tiisto 'njegovo delo mu ničesar ne nese. Vsak dan gre na pot od to-varne do tovarne in ponuja silo svoj i b zdravih rok naprodaj, pa V5*a njegova pota «o zastonj. Tn tako tstrada in prezeba s svojo družino v baraki."
"Pa Icje je tista Haraka?" je vprašala zdajci že nekam pomirjena Sreča.
Dnear je stopil k oknu in pokazal, "Z roko proti gramozni jami za njegovo hišo, kjer so stale v visokem snegu majhne in iz počrnelih deisk ®bite barake. 'T'arnle je," je rekel.
"No, pa pojdi k njemu,** se je orlala Sreča. "Najprej poskusi ti, ko "bom videla, kako boš ti opravil, hom šla še jaz v barako. (Sem res radovedna, koga bo barakar bolj vesel — tebe ali mene.**
To rekoč se je nasmehnila s tistim zaniičljivim posmehom, ki ga imajo na obrazih ženske vselej takrat, kadar se v prepiru z možem na vide® vdajo, možeri trmi, potihem pa imajo svoje načrte ki so si že vnaprej na jasnem, da bodo nazadnje le one iašle kot zmagovalke iz zakonskega prepira.
In prav je tako.
Rečeno — storjeno! Denar si je poveznil «na iriavo lep, nov klobuk, se obul v zakinašne čevlja in se podal ina pot. Ko je vstopil v barako, kjer je zmr-zoval brezposelni delavec, obdan od kopice gladu i h otrok, in ka-šl jajoee žene, je lepo pozdra-
( Nadaljevanje, ma	)
Kaiko dolgo lahko človek vztraja brez jedi? O tem vprašanju so ni ljudje nabrali najrazličnejše izkušnje. Zdravniki nagega easa stoje na stališču, da brez -škode za telo ne smeš postiti dalj časa nego 20 ur. Organizem pa vzdrži post seveda še dosti več časa. Zgodovinske kronike im primeri iz seda<njosti poročajo o pravih eudetmib u^peh ih ume t n ik o v gladovanja.
Leta 1531 so eaprli nekega Angleža Johna *Scotta, ker je bil rohnel proti .škandaloznemu življenju Hemrika VII1. Dvakrat je začel mož • glado\Tio ?tav.ko. Prvi«' in vzdržal 2H. drugič celo 50 dni. Ko so fra potem izpulili, pa .je izyutl)il pamet.
V boju za neodvisnost Trske je znameniti župan MaoSwee-nev iz County Oooka vzdržal naravnost neverjetno dolgo dobo, 79, dni v ječi brez vsa>ke hrane. Ko so pra i'Zpttslili, se je v
kratkerm popolnoma -popravil.
Pred desetimi leti je v angleški jecii v Cardiffu umrl Italijan Sueeo po 65 dne vrni gladovni stavki, ki jo je začel zato, da bi ddkazal svojo nedolžnost.
Jiz tega je razvidno, da psihološki momenti lahko odločilno vplivajo na trajanje posta. Tudi upanje lahko da človeku never jetrno moč proti <rladu. Pomdeliino samo na tistih 13 zasutih rudarjev v CouHbiere-(su, iki iso kratko preVl začetkom j svetovne vojne w.drzali v svoji temni ječi pod zemljo 20 dni brez hrane. Vzdržali so, ker <o ve« ras slišali udarce kladiv, ki so krčili reševalnemu moštvu pof do njih. V^e so rešili žive in e.elo zadnji, ki so ga šole po 2;*i dneh rešili, je ostal živ.
Obup pa nasprotno pospešuje lk(^neo. Tistih 135 brodo-(lom»ce%' francoske jadrniee *4Meduze", ki so se na visokem
morju zgnetli na splav, je pomrlo že čez teden <d*ii, ker niso videli nobene možnosti za rešitev. Nabolj čudni primer gla-dovamja pa nam je oh ranila stara framcorfka knmika Knjiga, ki je Izšla v 18. stoletju in o-ipisuje zgodovino embrun^ke ilioceze. poroča:
^^ Vaprilu ITfjO je izgubil neki 15-letmi deček po imenu Guillaume Gay sposobnost za jed in pijačo, zavoljo neke neznane bOleznii. Splošno so se bal i. da l»o umrl. toda to njegovo istamje je trajalo štiri leta. Šele tedaj ga je spravil zdravnik talko daleč, da je mogel oh-lržati v soibi nekaj mleka, ne da bi ga stpet izbljuval. Počasi so mleku primeša vali o-meli-čanega kruha i*n tako ga je uspelo ozdraviti, tako <la se je <pc?zneje razvijal popolnoma normalno."
ftladovanja do T»0 dni -o več-ikrat zabeležili. dosti daljše dobe pr|>ta pa vzdrže živali. Žaba vztraja brez hrame leto dni, stenica pn eelo šest let. Pes lahko gladu je GO dni,
ptice »pa umrjo že ,po nekoliko rtnrti. Golrfb ne »bo živel več kot 11 dni brez hrane.
ZAKONSKA TRAGEDIJA V MODNEM SALONU.
V enem izmed največjih modnih salonov v Ton Jonu je bila zaposlena 23 letna Germai-ne Angeli, žena nekega 40-let-nega vojnega slepca. Imela je že dalj časa namen, da se loči od slepega moža ter .poroči z drugim. .
Ta načrt pa je naletel na odpor ne samo pri Angel i ju. temveč tudi pri njenih lastnih so-rodniikih. Pred nekoliko dnevi je ženin brat pri vedel -lepega moža v salon in je dal poklicati svojo sestro. Komaj se je ta ipojavila, je Ang«*!i po-tegnil samokres in oddal pet -strelov na njo. Zadel je šf» predobro. žena se je zgrudila smrtno zadela, krogle pa so tfbMe tudi neko klientko in težko ranile drugo nameščenko v salonu. Slepca in njegovega svaka so' aretirali.
C!##I • 1 V • V
opisi Josip Jurčiča:
I.	ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi pclhaH*« — Domen.
—	Dva prijatelja.
II.	ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Golida.
HI. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer.
VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd? bratoma.
VU2. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošeljivosti — wpomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. — Ponarejeni bankovci
'X. ZVEZEK: Veronika Deseniška.
10 zvezkov $10
Tunel
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 strani ... $1.20
Ivan Pregelj: Izbran Spisi
STEFAN OGLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani.
V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno Bliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočno8ti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje z*>. svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med dragim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki <4Pustina pridiga," in "Pniver nnd Blei" ter biser nače ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost."
Cena $1.50
Naročite pri s
Knjigarni
Olas Naroda
216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y.
Bogovec Jernej
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovanskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana do-trebna pojasnila.
Cena $1.50
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani.
V tem HI. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana večerniaka zgodba o mladostnih letih Glavarjevih^, dopolnil je to mladostno sliko s Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, 4a njegovem gradu Lanšprežn, kjer mn sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz aje diha slovenska zemlja sama.
Cena $1.50
"OLIB N A BO I) A" New YorS
Wednesday, June 14, 1939
S teboj do smrti B
Roman ia življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H.
=33==-
"Ze4o lepo je to, Franc, da »naju nočeta zapustiti in ža nama j*», da v teh okoUeinah morava s#prejeti vašo ponudbo t e pa bom imela sreeo in ibom dobila kaj vee naročil in boni več detnarja zaslužila, potem boste tudi vi imeli nekaj od tega."
Franc jo prestrašen pogleda. .
"Denar služiti! Naša milostljiva gospica? Kaiko pa more to biti!"
Senta w za sn ve je.
"Slikala Imj malike in jih bom prodajala, Franc. Go-wpod iStolberg jih je že »nekaj naročil. Mogoče ibom dobila še več naročil, na vsafc način pa se bom za to potrudila. In tedaj bom na va« najprej mislila. Zelo sem vesela, da osta nete pri na*. Kuhanje bom že jaz prevzela, ker se na to mogoče bolj razumem, kot pa vi."
"Kaj ne; stnuM-n okus ima, kar jaz skuham?" pravi Franc žalostno.
44< e je r-lovek lačen, more jesti. Toda k sreči sem se v zavod u naučila kuhati in če mi boste vse p rinesli in preskrbeli. potem bom prav rada kuhtrla. To mi bo v zabavo. V.-e vi bomo uredili tak o p rak t »eno, feakor je pač inogoče, da boste imeli še kaj časa streči očetu. Tudi drugače bom pomagala v gosjHxlinjstvu, kjer bom le mogla, da ne boste preobloženi z delom."
Franc jo pogleda kot bi bil zamaknjen.
44V.-e bo ;io dobro in oprostite, milostljiva gospica, tudi •/.& milostljivega gospoda bodo sedaj prieli boljši časi. <*'e-tudi l>o moral .stanovati v majhni, priprosti hišici, bo pri vsem t«n rešen strašnih skrbi, zaradi katerih mnogokrat m mogel »pati . In n ie vee ga ne bodo nadlegovali nadležni upuiiki, ki ga talko grdo mučili."
44 Da, Franc, tu<di jaz mislim, da l»o sedaj vse boljše za očeta Toda >aj moremo še ostati na stari domačiji in vse bo zojiet tako le[H>, kot je bilo prej, kajti Stoliberg 1k> vse prenovil in preuredil. In to tudi naju v<«eli."
Franc ve-elo prikima in prinese jabolka, ki jih je našel
v	shrambi.
"Da, gospod Erlach! Ako komu privoščim posestvo, ga privoščim •njemu/' pravi Fra«nc
Sen t i ne ustnice se zganejo. Tega ni hotela slišati. Tudi Stolbergu tii privoščila ponosnega posestva svojega očeta, četudi je sedaj zelo zapuščeno in zan«marjeno. Toda bil je njen dom, katerega ji je vzel. I<n tnaglo pravi:
4 4 Zahval iti se vam moram še tudi, Franc, ker ste mi pripravili tako lepo sobo in v tako kratkem času. Ko sem sem malo prej šla skozi sobo, je izgledala v zelo slabem stanju, sedaj pa je v njej vse urejeno V kratkem času »te napravili čudež."
Frane se ravno ukvarja s tem, da jabolka lepo razjpoloži na krožnik in pri tem svojemu gospodarju kaže hrbet, taiko da mu ne more »lati nol>enega znamenja. .Zato Franc zelo navdušeno reče.
"O, milostljiva gospica, tega čudeža nisem jaz najpravil, temveč goit*pod Stolberg. Milostljiva gospica bi samo 1110-lala videti, kako je iz vseh strani prinašal pohištvo in razne predmete! Kot igrače je prenašal težke istvari in jih nikdar ni mogel dovolj lepo osnažiti. Očistil rn pometel je vse, ker mu jaz nisem bil dovolj hiter. Ena, dve pa je bilo vse gotovo, nato pa je «»eje dejal: "Kaj ne, Franc, tukaj bi mogla za nekaj dni zdržati tudi kaka orince^a ,dokler v oskrbniko-
vi	hiši ne bo vhe urejeno" Nato pa sem mu tibleko očistil paj-čevine, ker se je plazil po vseh kotiti. da je zopet kaj našel, kar bi bilo mogoče porabiti."
Senta globoko zardi. Z velikimi in prestrašenimi očmi gleda Franca in •v veliki zadregi pravi:
44Moj Bog, on je vise to napravil?"
Franc se z nasmehom ozre.
44Vse ura je šlo tako hitro izpod rok, da ga je bilo lepo gledati."
Sedaj pa Franc zagleda preteči pogled svojega gospodarja Toda bilo je prepozno. Ve, da je napravil veliko neumnost v svojem ravdušenju za StoKberga, im da bi -bilo boljše. ko bi bil molča!. Zato skuša rešiti, kar je še bilo mogoče rušiti.
"To je bilo vse, ker je moglo iti vse hitro, kajti milostljiva gospica ni smela opaziti, da «n.i bila nobena soba pripravljena. In tako veselja je imel pri tem in je rekel, da ni prvič uredil nobe in da je že pogosto pometal in brisal prah."
Erlach preneha Francu še dajati kaka znamenja, kajti fedaj ni bilo mogoče ničesar več rešiti. Semta pa začudena pogleda očeta.
44Kaj pa ti praviš k temu, oče; ikako pride gospod Stolberg do tega, da se toliko trudi za mene?"
"Toda, Senta, to je njegova ameriška navada, kajti A-inerikanci primejo tam, kjer koga manjka in ne premišljujejo dolgo. Pri vsem tem ni nič."
Senta vzdihne.
44Toda vf>led lega mu bomo dolžni zopet več zahvale, in tega ne maram."
4\P»č pa zelo rad pomaga in želi samo dobro, Senta. Nekoliko hvaležna se mu pa vendarle moreva pokazati, to ti vendar ne bo mučno."
"Pa bo, oče; ne vem.kako bi ti mogla pojasniti, toda mi je, kot da *e StolWga nikakor ne ibova mogla iznebiti".
Franc gre iz sobe v zavesti, da je »napravil veliko neumnost . Toda kako je mogel vedeti, da bo milostjliva gospica mogla vzeti slabo, da se je gospod Stolberg taiko zelo za njo potrudil. Hotel ji ga je samo zelo pohvaliti, ker je ta ko dober. .
Ko je Senta s svojim očetom zopet .sama, vendar reče z naraščajočim zanimanjem:
44Rekel si, da je Stolberg Amerikanec."
44Da, Senta, Amerikanec."
"Takoj seim mislila, da je V Montreauxu smo jih videli toliko in v*i so imeli nekaj, kar me spominja na Stolberga."
ErlaA zopet pomisli, da bi bilo dobro, da za sedaj se ne i »ve, od kod je doma. Ni mogel vedeti, kako bi to sprejela T svoji veliki zoprnosti do njega.
„ _ (Nadaljevanje prihodnjih) -
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
VSE PARNIKE
in
LINUE
ki so važne za Slovence zastopa: ^hihmhm
SLOVENIC PUBL CO.
TTJOOSLAV TKA VEL, DEPT |tl« W. lStfc 81, New Vork, N. V.
Razne vesti.
TRIKRAT SO 2ENILI
13 LETNEGA DEČKA.
Cenkvemo sodišče baiijalu.ške eparhije je obravnavalo nedavno zanimivo in zamotano disciplinsko zadevo. Obtožen je bil pop Obradovič iz »neke vasi v kot ova rva roškem srezu. ker je poročil neJte^ra mladeniča, ki je )i! sHanšele 13 let. Po določilih pravoslavne cerkve morajo ženini imeti za seboj najmanj Iti let starosti. Cerkveno sodišče je popu očitalo, da je dobro velel da žrnin še ni star 16 let. Obtoženi svečenik «-e je branil, la so mu žoni»!Hrv oče in mno«i sorodniki d<ikaizovali, da je fant že dosegel za zakonski stan predpisano starost. Certa-veno sovliišče je uvedlo intenzivno preiskavo in zdaj se je izkazalo, da so 13-1 etnega fanta že zdaj tretjič ženili. Njegov oče je zdaj ukan i 1 že tretjega duhovnika. Prvič so dečka oženili, ko je bil star komaj 10 let, drugič pa v začetku lanskega leta. Bile no to navadne špekulacije z doto in vse tri neveste ali žene no takoj po poroki utekle. Zatkija nevesta je bila stara 25 let. Ko je bilo vse to ugotovljeno, je prišla zadeva pred okrožno socv štče, ki je očeta malega ženina obsodilo na nekaj mesecev ječe.
Denar in sreča
Nadaljevanje s 3. strani.
NAJVEČJA VINSKA KLET V SLAVONIJI.
V napredni slavonski vasi Vukosavljevici so položili temelje najveičji zadružni vinski kleti v vsej Slavoniji. To bo tudi prva zadružno moderna vinska klet v tem delu države. Klet bo veliko enonatMropno moderno poslopje in so gradbeni stroški prepračunani oia 1.200.000 din. V pritličju in nadstropju bodo poslovni prostori. V kleti bo prostora za 5000 hI viina. ;Za izvedbo svojega »načrta je dobila zadruga Oil »ministrstva za poljedelstvo 500.000 di<n podpore, banovin-ska uprava iz Zagreba bo dala 100,000 din, ostalo pa bodo prispevali člani zadruare, ,ki jih je 58 i»n so založili dnfslej za jam stvo svojih prispevkov že nad 3000 hI vina.
jiiiiniiii|i|.iiiiiitiii||.jiiiiniiui,.jiiiiiaiiii|| lic
Un„„tliiin:ilt||ttl||.nt|f,|||>tt(,»Mhi||U|l„«ilt<
POZOR ROJAKI!
V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE:
Velik pregleden zemljevid
JUGOSLAVIJE
(Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.—
Manjši zemljevid
JUGOSLAVIJE
stane 25c Zemljevid jugoslovanskih
BANOVIN
stane 25c
Zemljevid —
CELEGA SVETA
Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50c
SLOVENIC PUBLISHING CO,
216 West 18th Street
vil, kako* se krsčanskemoi človeku spodobi. Družina brezposeln Lka se je glasno začudila temu nenavadnemu obisku. Denar je stopil k brezposelnemu, ga pot repi jal po ramenu in dejal, b prijaznim glasom:
44Tako in fctko, ljubček moj, zvedel sem, kako je s teboj, pa sem prišel k tebi, da ti poma-t^am iz rev in težav. Na, tukaj-le imaš nekaj za prvo silo, pa) kupi otrokom kruha in drv za peč, da ne boste zmrzovali."
To je dejal in položil na mizo peist drobiža, potlej pa odšel, ne da bi se menil za zalivale, ki so' jih njemu v čast in slavo govorili ljudje iz barake.
Ali ko je prišel domov, ga je ob odprtem oknu že čakala Sreča z daljnogledom v roki. Za smejal a se je in rekla:
"'Misliw, da si ljudem iz barake nomagal? Motiš se, dragee. Brezposelni delavec je takoj po tvojem odhodu pograbil ti*ti drobiž in -»drvel k peku. da bi lačni družini kupil kruha. Toda na poti je denar Izgubil, ker je imel v žepu raztrganih hlač luknjo. TTaha, zdaj preklinja tebe in tvoj izgubi jeni d robi ž.' *
Depnr se je obrnil iin ponovno odčel v barako. Spet ie položil na mizo pest drobiža in odšel.
Koma i je za psu til barako, je brezposelni.k pograbil drobiž in se podal k peku. Da bi denarja fapet ne izgubil, sra je vso pot tiščal v pesti. Pot do pekarja pa je bila dolga. Delavca je ubitela noč, in preden, je do"-soel do peka, era je za samotnim zidom ustavil lopov s pišitolo v rokah. Tisti lopov je bil takisto 'brezposeln delavec, neka i ie moral delati, če se je hotel preživeti, ker mu mlademu im ko biku močnenvu bogati liu-dje niso hoteli dajati vbo-srnime pa je ponoči napadel ljudi in jim kradel denar.
jugoslavijo
VI potujete naglo In prijetno na naših priljubljenih parnikih:
BREMEN • EUR O PA
COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCFLAND
• Izbor ne železniške zveze od Cherbourg«, Bremena Hamburga
ZNIŽANJE VOZNIH C EN za TJA in NAZAJ
v Turističnem in Tretjem Razredu za i«>letua In jesenska potovanja v Evro|>o ali i7. Evrope. Bivanje omejeno ua štiri tetine.
Za pojannila vprašajte lokalnega agenta ali 67 BROADWAY	NEW YORK, N. Y.
IRORTH GERMAN LLOYDi
gosp<m 1 si, delo mi rajši poišči da si bom sam prislužil denar in polteno z delom svojih zdravih rok preživljal sebe in družino.**
I>onar je obljubil, da bo storil |>o njegovi želji ki odšel. Toda že naslednji dan je v veseli družbi pozabil na naročilo Ibrezposelnika iz barake. f'e pa se je v bežnih trenutkih le spomni) nanj, ga je bilo že v mislih sram. da bi v imenitni bogati družbi posredoval za ubogega delavca iz barake. Zato je rajši molčal.
Barakar pa je zaman čakal, kdaj bo prišel >k njemu Denar z veselo novico, da mu je poiskal delo in zaslužek. Pa ker Denarja le ni bilo na spregled, ga je preklinjal in poši!jal na dno pekla.
Potlej je nekesra dne odšla na pot proti baraki Sreča, da bi možu dokazala, koga imajo ljudje rajši. Potrkala je 'na barako in vstopila. Izstopila se je te<mo k brezposelniku in ga z meh k d. žametno roko pobožala po licih.
Takrat se je zgolil čudež: barakar je v.-rtal mi odšel na
Jpot. Xoge Name so ga zanesle "Denar ali življenje!" ielproti postaji. Se preden je do-
zariul in -pormolil brezposelniku piištolo pod nos.
Ubogi barakar se je ustrašil da ni mogel niti besedice izustiti iz grla. Pač pa je iz pe-s-ti izpustil drobiž da se je za-kotalLl po tleh, oii sam pa je ucvrl nazaj proti baraki, kar so ga /nesle trudne noge.
Medtem je tudi Denar že prispel domov. Spet ga je žena Kprejela z zanieljivim posmehom:
'"Misliš, da si kaj storil?" je rekla. "Sko«i daljnogled sem videla, kako je lopov u-kradel tvojemu miljencu denar. Zdaj je doma i,n ves prestrašen in upehan prefclinja lopova in tebe, ki mu prinašaš nesrečni drobiž.**
Tn Denarju ni preostalo drugega, kakor da se je v tret je napotil v barako. Toda -čim ga je delavec zagledal, ga je nahru-lil:
".Zakaj me mučiš in mi no-siiš v barako drobiž, ki je nesrečen z memo j vred? Nočem nobene miloščine več! Ugleden
spel do peka. je na cesti našel drobiž, ki ga je bil pred dnevi izgubil iz žepa. Pri peku je potem kupil za ves drobiž kruha iin srečen pohitel nazaj proti baraki, da bi z »njim vsaj za en dan pregnal iz barake nesrečnega go^ta: glad. Na poti proti domu mu je zastavil pot lopov. ki ga je 'bil oni večer o-kradel. Vrnil mu je ukradeni denar, še nekaj malega je navrgel ter se opravičil z lirijia-vim, odurnim glasom:
*4 Bratec, zvedel sem, da si še večji siromak kakor jaz. Krivico sem ti storil oni večer. Res je, da sem tat in lopov, ampak denar, ukraden fid ljudi, ki imajo še manj, kakor jaz. mi ne bo gorel na duši . . .**
To je izpregovoril in izginil. Barakar pa je vesel in srečen tiščal v eni roki drobiž, v d miri pa od lopova povrnjeni drobi? in si mislil: Kakšna sreča! Za drobiiž P i bom kupil drv, da bf*m vsaj za en dan pregnal mraz iz barake.**
Sreča pa je ^vedela, da od sa-
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
ODFLUTJA —
17. junija:
Coute dl Ha vola t Genoa
2(1. junija:
K n roj« t Bremen
21. junija:
vtueen Mary v Cherbourg lie de Prance r Havre l>eutacbland t Hamburg
24. junija :
Saturnla ▼ Trat
27.	jnnija: I*e < i rasne ▼ Havre
28.	junija: Aquitania t Chebourg Nonuandie v Havre
me miloččune brezposelni k ne Hau,,'u'B * U»mt>*rK
bo moircl dolgo živeti. Zato je 30 junija:
sklenila, da mu bo našla delo.	* Bremen
t	, • • , , , , Maureianla T Cherbourg
In res m prej odjenjala. dokler	*
ni dosegla svojega namena. Eli. bila je žeuska, ženske pa so za take stvari podjetne.jše, ko možje. kakor na primer Denar,
ljen ti nož, ki ga je bilo sram Po -končanem, dobro oprav-reči eno samo toplo besedico za I jenom delu se je Sreča z zma-
ul>ogega brezposelnega delavca.
Tako je s pomočjo Sreče dobi! brezposelnik iz barake delo in skromen zaslužek, ki pa je njemu in njegovi družini vendarle omogočil življenje, vredno krščanskega človeka. In kakor je še pred dnevi preklinjal Denar, tako i«* sedaj blairoslav-Ijal Srečo, ki mu je povrnila vero v življenje.
goslavitim i nasmehom na obrazu povrnila domov. Povedala je možu, »kako in kaj, in ni ji bilo treba dolgo govoriti, »la ga je prepričala, da imajo ljudje njo rajši kakor »njega.
Kaj je hotel ubogi Denar? Lepo se je zguzil in molčal.
Oil takrat ima v liiši gospoda Denarja zmerom prvo in poglavitno besedo njegova žena — Sreča.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Pot«fc naslova je raxvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva Alevillta |»omeni me^ee, druga dan in tretja |ia leto. L>a nam prihranite ne|M|trebnega dela ln stroškov. Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aH jo pa plačajte našeu u zastopniku v Vafiein kraju afl pa kateremu Izmed zastopnikov, kojih Imena so tlskaua z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tiKli ilriiRe naselbine, kjer. je kaj našlb rojakov naseljenih Zastopnik bo Vam izročil |M>triUlo za |>lačanu naročnino.
^AI-IFOUNIA:
Sau Praneisfo, J ar ob 1.
luatilu
COLOHA1HJ:
Pueblo, Peier Cullg, A. SaOlO Walaeiiliurg. M. J. Bayuk
INDIANA:
Indiana polls, Kr. Zupae*!^
ILLINOIS:
Cbb-ag<>, J Bevdc
Clt-ero, J. Fabian (l-biraKo. <7j>čto
In Illinois» Jollet, Jennie UambU-b l^a Salle, J. Spelleb Masi'oulan, Prank Augustln North t'hh-atso In Waukegan. HMk
A'ardek
d Alt Y LAND :
Kitzmlller, Pr. Vodoptver
dlCHKJAN: Detroit, L. Plankar
VIINNKSOTA: Chlsbolm. Prank tiouCe, J Ely, Jos. J. Pea bel Ev«elerh, Louis OouCe .Ciilliert, Louis Vessel Hlbbing. Jobn Povfle Virginia, Prank Hrvatteb
MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Waaboe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlrk
NEW YORK:
Brooklyn. Anthony Svet Oowanda Karl HtruMfe Little Falls.
Lran'ti
OHIO:
Barlierton, Prank froha
Cleveland, Antou Bobek. Chaa. liar-linger, Jacob Keanik, Jo»»« Mlapnlk Ulratd, Anton Nagodt* Lorain, Louia Balant, Jobn KunuBa Youugatown, Anton Klktdj t »UCUON:
Oregou City, J. K oh tar
PENNSYLVANIA :
Bessemer, John Jevnlkar B rough ton, Antou lpaveo Coneuia ugh, J. Brezove« C-ovenlale In okoUea, Mrs. Ivaaa
Kopalk Export, Louis Soputil Parreil, Jerry Okorn Forest City, Math Bam In
Pr. Blodnlkar	. f
Oreensburg, Prank Novak	> '
Homer City, Pr. Perenebak Johnstown, Jobn Palaoka Krayn, Ant. TauleiJ Luzerue. Prank Balloeb Midway. Juud Ž ust Pittsburgh In ttkollca, PKfllp Pregar Hteelton. A. Hren Turtle Creek, Pr. Sebtfrsr
West Newton, Joeepb Jovan......
WISCONSIN.
Milwaukee. West Allls, Pr. 8kak Sheboygan, Joaepl WYOMING: Koek Springs. Lanls Diamondvllle, Joe Rollun
Vsak zastopnik Uda potrdilo ta svo-•a, katero Jo prejet Zarlopaiko toplo

V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
»i:
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
t-M

^ v ^'	' v..
■ « ^


S?
Sin
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK