in prsisiko?. I, , r jutri .sprejme načrt sodega zavarovanja, ki sta ga ucala Wagner in Lewis po dilih predsednika Roose- publikanski kongresnik Da-. Reed iz Pennsylvanije je ij med delat U) svaril, da bo socialnega zavarovanja, »j I*) kakršen hoče, najbrž Hjsvljen po federalnem vr-m sodišču kot neustaven. eds*>dnik Roosevelt je vče-fia običajnem tedenskem selcu s poročevalci povedal, da janizacija za javna relifna ki u posli tri in pol milijo-rvzjioselnih delavcev, sestav-i v nekaj dpeh in v teku pri-jili dveh mesecev Im> pošlo* e relifno-delovne uprave v 'tn zamahu. " ""ava za relifna dela Ik> pre-vsc brezposelne delavce v ^nih* državah. Delavce za » " Wm« tlela bodo jemali z list; oni. ki mo najdalj na u. pridejo prvi na vrsto. >pkins prevzel relif v Louisiani >gfuh ustrahoval do^ m*čo zbornico *hini?ton. |). < M jH. apr.— fnk a«imini>traci- ' v,,,rsj naznanila, da je u-iau< r«*lifn«* dajatve državi ^ani. Ves relif v tej državi I«h1 direktno kontrolo upravitelja Hopkinsa '" Talilo nedavno v i«1 irneno-''••termana, bivšega '•nMorja v l/>uisia- Nov poskus za zvišanje davka v I1L Demokratski bossi popravljajo polomljeno masino • .i •roti a fe i »*» K l.a • natorja Lon-fnega zastop-l'a k<»rak je tega, ker je l<«>ng prisi-»rnico, da je k«»ntrolo nad krajev. Senator '» dal obko-(" s milič-1 bajonetov i« glasovala x ne korit^o-"Iit vami in latk i*iane *h", ki jo p<»- j »oljub- Springfleld, III. — Ker je de mokratskim bossom te dn^ izpod letel načrt za zvišanje n^ up neka davka od dveh na tri odstotke, so se takoj vrgli na delo, da popravijo svojo polomljeno ma-šino. Governer Horner je nad zbeganimi poslanci, ki niso nič drugega kakor kimovci, zavihtel gorjačo v Springfieldu, čikaški župan Kelly pa v Chicagu. Vsi demokratski poslanci iz okraja Cook (Chicago) so bili v torek "na karpetu" v mestni hiši, kjer jim je boss Kelly foral levite, ker so se pri prvem poskusu izneverili (večinoma se vzdržali glasovanja) in jim povedal, Raj ima vsak storiti, ko pride vprašanje zopet pred zbornico. Kdor ne bo pokoren mašini, bo zletel na cesto. Nobenega ugovora; nakupni davek mora biti zvišan, se glasi povelje Horner-Kellyje-ve maši ne. Demokratski bossi ne upajo več, da bodo ta nepriljubljeni davek zvišali kot "nujnostni u-krep", ki naj stopi takoj v veljavo, zakar je pa potrebna dvetre-tjinska večina v obeh zbornicah. Pri prvem poskusu je bilo oddanih za zvišanje le 66 glasov, proti pa 62. Potreboval je 102 glasova. Mašina zdaj računa, da jih bo dobila 76, kar je navadna večina. Zvišanje naj bi po tej proceduri stopilo v veljavo s 1. julijem. In kot alternativo bodo demokratski bossi skušali poriniti skozi zbornici načrt za raztegni-tev nakupnega davka za javne naprave — telefon, plin in elektrika. Družbe se temu ne upirajo, ker bodo davek enostavno prenesle na odjemalce. Zvišanje tega davka lahko prepreči le dovolj močan protest. Nejevolja proti nakupnemu davku je po vsej državi velika, toda ni organizirana dovolj efektivno. Prvi poskus je bil sicer odbit deloma po socialistični stranki in po močni Illinois VVorkers Allianci (organizacija brezposelnih). Priprave so tudi v teku za piketiranje državne zbornice, ko pride vprašanje po-m>xnona d ne v n I red, socialisti pa nabirajo podpise im protestno |>eticijo. Nakupni davek je pravo davčno zlo, ker ga najhuje občutijo revne delavske mase. Sploh je to davek na reveže in ga mora plačevati sleherni "breziMislec prav tako kakor multimilljonar. Razlika je le v tem, da je za bogatine majhno breme, za delavstvo I »a veliko. Okrog 80 t«*ga davka pride iz delavakih Žepov. Za bogatine faktično pomeni olajšavo, ker jim ni treba plačati toliko drugega davka, kakor bi ga morali. i MiU.w izgredi v koridorju (»dansko, 18. apr. Mjskih ' nacionalistov Nemcem se nadaljujejo |raniii (koridor). Včera ' j mnogo Nemcev napadel njenih. Izgredi proti v Pome-je bilo h in ra- Domače vesti Nov grob v Penni Verona, Pa. — Jetiki. na kateri je bil bolan 3 leta, je podlegel Jos. Samec, doma iz Vedrijana pri Gorici na Primorskem. Tu zapušča ženo in dva maj h mi o-troka, v Argentini j i brata in v starem kraju štiri sestre. Samomor z rožnim vencem v roki Indianapolis, Ind. — Dne 13. aprila se je usmrtila s plinom Frances Šašek, stara okrog 59 let in doma iz Smihela pri Novem mestu. Bila je članica društva 34 SNPJ in zapušča družino. (.Rojak, ki nam je poslal gornjo vest ,poroča še tole: "Frances Sašek je dobro zamašila vse odprtine v kuhinji, nato je vzela rožni venec v roke in odprla plin v peči. Našli so jo mrtvo z rožnim vencem v roki, kar zna-či, da je umrla mod molitvijo. Tukajšnji župnik se je izrazil, da je žensku izvršila samomor v "hipni blaznosti" — samo da je bil lahko katoliški pogreb in obenem zaslužek. V resnici je pa žena šla v prostovoljno smrt zaradi neozdravljive bolezni. V zadnjih 12 letih je to že peti slučaj samomora med našimi dobrimi farani!") Novi grobovi v Cleveland u Cleveland. — V bolnišnici v Nottinghamu je umrl Frank Gr-dadolnik, star 50 let in doma iz Horjula pri Ljubljani. V Ameriki je bil 28 let in tu zapušča tri sinove. Bil je član društva 53 SNPJ. — Dalje je umrl v bolnišnici Peter J are, star 62 let in doma iz Črne vasi pri Trnovem v ljubljanski okolici. V A-meriki je bil 38 let in tu zapušča ženo, sina in tri hčere. — U-mrla je tudi Jennie Stopar, roj. Stržina, stara 53 let in doma z Vrhnike. V Ameriki je bila .'16 let in tu zapušča moža, pet o-trok in sestro. Bila je tudi Članica SNPJ. — Nagle smrti sta umrla Fr. Lužar in Anton Resek, star 62 let. Nenreče v l/orainu Lorain, O. — Mury Jančar si je zlomila roko pri nesrečnem Mooney apelira za finančno pomoč Za novi proces potrebuje več tisočakov San Franciseo. — Tom Moo-ney se je ponovno obrnil na delavske organizacije in številne prijatelje za finančno pomoč v svrho financiranja novega procesa pred državnim sodiščem, kjer je vložil zahtevo za izpustitev iz ječe po proceduri "habeas corpus", kakor mu je svetovalo zvezno vrhovno sodišče. Stroški bodo znašali več tisoč dolarjev za prepis rekordov, to je evidence in ogromne kopice materiala. Kljub temu, da njegova odvetnika Frank P. VValsh iz New Vorka in John F. Finer-ty iz Washingtona delata brezplačno, Mooney pravi, da bo ta proces stal najmanj $10,000. Pričakuje tudi, da bo vzelo najmanj 12 do 15 mesecev pred-no bo proces končan na državnem sodišču, kjer je bil že dvakrat. In Če bo na tem sodišču tudi tretjič poražen, too šel zopet pred zvezno vrhovno sodišče, kl ga zna končno oprostiti. Sicer državno sodišče to pot ne bo moglo tako cinično zavreči'njegovega priziva, ker je vrhovno sodišče zadnjič takorekoč obsodilo kalifornijsko "justico". Kljub temu, da bo mogisV končno izpuščen iz ječe, bo vseeno moral presedeti le dolge mesece za omrežjem, kjer zna dočakati svojo 20 letnico krivičnega zapora. Tega se zaveda tudi Mooney, ki med drugim pravi: "Kljub temu, če gre to pot vse posreči, bom vsekakor moral presedeti v ječi še 12 do 15 mesecev." Denarne prispevke je pošiljati na Tom Mooney Moulders' De-fense Committee, Box 1475, San Francisco, Cal. HITLER PROTESTIRA PROTI UKORU IZ ŽENEVE , B Lig% sklepa sankcije za bodoče kršitve RUSIJA IN FRANCIJA PODPISALI PAKT padcu po stopnicah. — Ana Za-lar je tudi nesrečno padla in si zlomilu roko. Mrtvo našli v postelji New York. — Dne 16. t. m. so našli 21-letno Štefanijo Kroja* čič mrtvo v |M>stelji. Rojena je bila v Pennsylvaniji (Mclntyre), kjer zapušča starše, brata (vsi trije člani SNIM) in štiri sestre. Tudi ona je bila članica SNPJ, toda morala je pustiti društvo zaradi depresije. Berlin, 18. apr. — Hitlerjeva vlada je sjnoči informirala Anglijo, da ogorčeno protestira proti ukoru, katerega je včeraj dal Nemčiji svet Lige narodov na izredni seji v Ženevi zaradi kršenja klavzul versajske mirovne pogodbe. Hitlerjev zunanji minister Neurath je pozval k sebi angleškega poslanika Phipp-sa in mu povedal, da je Nemčlj« užaljena vsled ženevskega zaključka, ki je tak, da "ograla po-vratek Nemčije v Ligo narodov." Nemško čaaopisje piše o tem dogodku v tonu silnega užaljen-ja in naziva ženevsko resolucijo ukora insult Nemčije in "novo obtožbo za krivilo vojne". Vsega tege sta krivi Francija in Rusija. kl sta nalagali Ligo in člani sveta Ligo narodov so verjeli lu-zem. Dalje pišejo nacijski listi, da je Francija "objela ruski boljševizem In Hitler se bo zdaj moral bojevati z boljševizmom na dveh frontah" . . . Ženeva. 18. apr. — Svet Lige narodov je včeraj izrekel ukor Nemčiji zaradi kršenja versajske |>ogodbo z uvedbo splošne vojaške dolžnosti. V svetu Lige narodov jo zastopanih trinajst držav in dvanajst je glasovalo za ukor. Edina Danska se je vzdržala glasovanja. Ukor je bil torej soglasen. Včeraj popoldne je svet razpravljal o sankcijah ali kaznih zu Nemčijo v slučaju nove kršitve /ersajske |>ogodbe. Te sank cije, če bodo sprejete, bodo naj brž imele obliko ekonomskega bojkota ali blokade. Sovjetsk zastopnik. Litvinov Je zahteval pakt medsebojne vojaške pomoči; v tem paktu naj sodelujejo Francija, Sovjetska unija In mala antanta. V istem času je prišla vest, da stu se Litvinov in francoski zu nanj! minister Laval korenito dogovorila glede francosko-ru (Dalj« na I. -t mm » Delavska mladina v akciji proti brezposelnosti Snuje se mednarodni pritisk na vlade; problem najakutneji v Ameriki ZMAZKI NE POMA. GAJO mir ^v-" TTmmn avv; " '' ■ ' < r ■ " i HHNMB i '"i/ , v*. * Chicago. — Na iniciativo so-socialistične mladinske interna-cionale so delavske mladinske organizacije pričele z akcijo, s katero nameravajo prisiliti vlade, da store potrebne ukrepe v interesu milijonov brezposelne mladine. Akcijo je podprla tudi strokovna internacionula in se pričakuje, da jo bo za Ameriko podprla tudi Ameriška delavska federacija. Z (»žirom na mednurodno situacijo bo letošnji svetovni de-lavski konferenci Lige narodov predložena spomenica in |x>dpr-ta s čim večjim številom podpisov, V tej spomenici bo mladina zithtevala cal mednarodne delavske konference, da pritisne na posamezne države, naj sprejmejo potrebne ukrepe za uposlitev brezposelne mladine, kjer pa tega ni mogoče, naj ji pu nudijo zadostno materialno pomoč in o-skrbe prilike za |s>hajanje tehničnih in višjih šol v teku brezposelnosti. Slično akcijo je storila tudi strokovna interiutcionala klerikalnih unij. Mednarodna federacija strokovnih unij je pu in-struirala vse pridruione organizacije, naj sodelujejo v tem mlu-dinskem gibanju. V Ameriki bo poleg mednarodne peticije krožila tudi spo-menica na zvezni kongres, pravi VVinston Dancls, tajnik Ninli-stične mladinske lige, V tej spo-menlcl so sledeče /4thteve ntt zvezno vlado: -J. Sprejetje Lumleenovega načrta brezi>oselnostnega in socialnega zavorovanja. . 2. Znižanje delovnika na 24 ur na teden za mladino |km1 21. letom starosti in enaka plača za enako delo. 3, Plačevanje posebnih doklad Za šolanje in vzdrževanje revnih otrok, ki so ali bodo prizadeli z odpravo otroškega dela. Večje apropriacije za Javno šolstvo v svrho, da se zasigu-rajo vsem otrokom enake prilike do izobrazl>e in priprave za življenje. Vlada naj dobi denar z drastičnim zvišanjem dedščln-skega davka. 5. V kempah civilne armade (litična in ekonomska enakopravnost o-trok brez razlik«* na narodnost ali polt pri odrejanju relifa, u~ poMlevanju in glede šolskih ukre-|N)V. V Ameriki je problem mladinke brezposelnosti najbolj akuten — kar velja tudi za brezposelnost sploh. Ilazne avtoritete cenijo, da je v detelj od j>et do sedem milijono* mladine, to je oseb med «16. in i 25. letom. Pretežna večina teh se ni msdar delala. Pred par le-I ti <• jih je okrog dva milljpna ! potepalo po defteli, nekateri kot ! brezdomci, drugi pa radi t»ega - pred bre/.po>»elnost jo Število trti vandrovrev je danes najbrž nekoliko manjše, vendar Je pa f Se veliko. Drugo je tudi to, da v Ameriki \ »ako leto dorasle nad en milijon mladine, In kot ka>>ejo številke o uposlerioNti v Industrijah, kjer dela vsako iMo manj ljudi tudi stalnih pr<»duk-cijskih izlfoij-av, ni v tej najvaž-te J"i panogi industrijske A »ne- st are jši delavec, ker za oba ga ni dovolj — ne pod sedanjim u-ranfmom. Industrijskim bunboncem ni nu tem, da bi odpravili brezposelnost ali jo pa sploh kaj zmanjšali. Na splošno imajo od nje dobiček —- v veliki zalogi cenenih in pohlevnih delavcev. In ker industrijskim baronom ni na tem, da bi odpravili ta rezer-var, ne store ničesar niti politiki v VVashingtonu ali pa v državnih zbornicah — ne brez velikega pritiska od volilcev. Ce pa kaj store, je navadno brez pomena, ker je tako zmašeno skupaj, da se izogne jedru zla. Zato je še vedno tako velika brezposelnost. ' Edina stvar, ki bi najbrž precej znižala armado brezposelnih in dala tudi mladini priliko do delu, je uvedonje splošnega maksimalnega 80-urnefS tednika. Ampak s tem ni v Washingtonu nič. , Ko je pred dvema leti izgledalo, da kongres ras sna sprejeti Hlackov načrt za znižanje delovnika na 30 ur v tednu, je na zahtevo in pritisk Industrijskih baronov "delavstvu naklonjena" Administracija hitro preprečila to z zmašltvljo "novega doala", •hI katerega je delavstvo dobilo le perje, kapitalisti pa meso s kostmi vred. Tak je danes položaj. Armada brezposelnih šteje še vedno v bližini dvanajst milijonov. In čez par let, ko bodo porabljene pravkar nakazane štiri milijarde za relifn* dela, bo brezposelnost najbrže ostala tam, kj*r Je danes. INhI kapitalizmom ne bo nikdar več dela za milijone delavcev, pa 'InmIIsI mladih ali starejših. Žensko zborovanje v Carigradu Mednarodni kbngres prvič v zgodovini Islaiibul (Carigrad), 18, apr, — Dvanajsti kongres Mednar•«• ženske'bori jo tu odpravo .lojne itd. Driaifni ne na t preiite iihanko univerzo III , Državna sre lo pod imi ir>K* gllbi nili en«*ga mesta zu duru 1 lo preinkavo. Nižja 'bonocA )<• i m Istočs-n zakon, k I določa, da uelMj In učiteljica šolah pri* in federsl* OB PROSVETA Tli K RNMGIITBNMKNT GLASILO 1* LASTNINA «MlVKNU| NAAOONB JKUHUTM Uigmrn ti mm4 fcf U* lllIMI naročnina: m UmUu. 4rU»« ('•'•• cfc>«*«.) la ktu4« MJI ** m* U oa M iml lat*. II M m *«m UU| a* Ctlaaii ta Ci«fo |TA4 m wW »•«•. M T| m p* Mi; ■« In iiiimiHv M.M. SuUcriVttor. rilal for t»- Uf.it«! KUUa ttlMpt CfcW»#«| • •4 CaitaSa M M »»r rmr. C aa4 CUaro f7.M par r«w. tanifi ciNBifM l« aa k' OaM «*!•*«« po 4ogv*oru KukupM '. pmiI itd t •• *raaja putiUaul)« u » »Jutaju. «a ia prtloAli ifotimiiM ASrvrttotM MUi »• MPiaiilli Mumrrtpi af 11—mnl-nUm »ud ui.adidiH MUln *U1 wt W rattvna*. Oth*t MM* M MMM. plar*. ata.. will b* rrt«ru«4 to —n4rr uul> »Un •«•«,,«. l»r mU-«40mm4 and MmH Nw1m <* »M. kar >M Mik a lutMa: 1'KOtiVBTA 1417 4» k. La»*4»U A««. C'Wm»«. IlIlMla. M M M H K M OP TU* UtOMUTKU NIM Glasovi iz naselbin manr.--VE.-n -jmi «aa • 138 IMUIM v fAI#|MjU. m prtm*r ' Murrli (I, 1*111, poln v»*«pa lm«M aa »Ml«tu d« »am n a t»m datumom poUkto n»- f*/fiina Ponovit« >.< pravočasno. <)• m »am lUt m u»ta»l. Izbiranje pijavk Predsednik Roosevelt je napovedal vojno takozvnnim "holding" kompanijam, ki kontrolirajo javnonupruvne družbe (elektrarne, plinarne itd.) "Holding" kompanije so finančne organizacij«, ki posedujejo večino delnic več družb in na podlagi teh delnic izdajo svoj« delnice—navadno v veliko večji vsoti kakor znaša po njih kontrolirani originalni kapital. Stari Insull je vodil takšno "holdiug" kompanijo, ki se je pred tremi leti sesula in delničarji so izgubili težke milijone dolarjev. Na pri|K>ročilo Koosevelta se kongres zdaj pripravlja na strogo regulacijo "holdlng" kom-panij z namenom, da se preprečijo bodoče finančne katastrofe Insullovega kalibra. To po. meni, da se bo regulatomi zakon nanašal v glavnem na "holding" kompanije, ki špekulirajo s kapitalom električnih central, plinarn itd. Zakon je tako sestavljen, da onemogoči špekulacije te vrste in če ne bo več dovoljeno to legalno odirnnje In goljufanje, se ne bo več izplačalo poslovanje "holding" kompanij. Finančni baroni, ki zahtevajo proste roke v vseh ozirih, so naravno zelo razkačeni in bur-bonsko časopisje je polno mastno plačanega krika proti nameravanemu zakonu. "Holding" kompanije, proti katerim jo naperjen zakonski predlog, so kajpada škodljivo ljudskim interesom—toda nič manj škodljive kakor so originalne privatne korporacije, ki obratujejo elektrarne, plinarne, v mnogih krajih tudi vodovode in druge stične javne naprave (public Utilities). Tu je nov dokaz, kako Roosevelt Izbira in dela nekakšne meje med "dobrimi" in "slabimi" kapitalisti, med "potrebnimi'* In "nepotrebnimi." Družbe privatnih "javnih naprav" so dobre in potrebna, toda družbe, ki Špekulirajo s kapitalom teh privatnih "javnih naprav," so slabe in nepotrebne. Ml ne vidimo dosti razlike; če ne bi bilo prvih, ne bi bilo tudi drugih; prve odirajo konzumente z ene strani in druge jih odirajo z druge strani. In če se vlad! |K>sreči, da odpravi "holding" kompanije, bodo špekulanti hitro našli novo |>ot, da obkrožijo zakon in pridejo do svojega plena. Najbrž—i n skoro gotovo—se zgtsli isto, kar se je sgislilo t zakonom obnove industrij (NRA), ki na papirju Jamči minimalno mezdo In maksimalni delovnik delavcem, toda lisičji delodajalci so ta zakon zavili, da Je minimalna plača zdaj maksimalna in maksimalni delovnik je minimalni* Naj vlada reformira kapitalizem kakor hoče, kapitalistov ne bo reformirala. Oni že najdejo svoje! To igranje skrivalic med vlado in kapitalisti se lahko nadaljuje celo stoletje—in na koncu Ihi Amerika še vetlno tam, kjer Je bila v marcu UMI, ko Je "new deal" vzel vajeti v roke. Zakaj ne more biti usih-Iiu s tem igracka-njem, je menda jasno. " Vlada iMiekuša kapitalistom zvezati roke, da l'«»dn maoi pograbili, ampak pusti jih pri pobiih koritih Ali ni to iirošno? Kapitalisti ne smejo delati dobička na ta način, toda na drugi način yn lahko delajo! Špekulirati ne smejo «*b torkih, lahko pa š|»ekulirajo ob petkih! . Kundament sistema privatno okoriščanje -je nedotaknjen in \»akdo sme upati, da se lahko zasebno okoristi kolikor more, kakor v "zlatih ča*ih Coolidgejeve pros|»eritete." t.hI« kapitalistom je zabičano, da ne smejo vzeti preveč, ker na mizi ni dovolj za vse ljudi, ki b|-radi bili Iroguti ... Privatni kapitali/s-m naj ostane, kakršen je bil, am|»ak kapitalisti se mu »ni to spremeniti in jHistati- novi ljudje. To j« novi "deal"! Kapitalizem na i ostane hudičeva |s»*a«t, toda kapitalisti morajo biti odslej—angel Ji! Roosevelt Ihi Ae dve leti itbiral med "dobrimi" in "slabimi" pijavkami In »V bo prihodnje leto ponovno izvoljen. se !m» nadaljevalo to izbiranje Ae Aest |f|, Drugače ne more biti, kajti Roosevelt je dobra duša Tako je dober, da bi rad naredil iz velikih lopovov telo dobre duše . , , On m» nt x«vrda. da na tem svetu ni dobrih in he »labih pijavk. Hamo pijavke m>, ki pile Jo kri. "Dobre" in "slabe" pijavke Hjejo kri—in pile jo ImmIo, dokler bo kaj krvi . . . Nam je to jasno ko beli dan. "Na vasi pod HpoT Cleveland. — Velika zelena lipa sredi vasi krasi celo okolico. Vse je tiho, nebeško lepo, mrači ae. zasliši se vriakanj* fantov, lajanje p§ov in nato se začuje jok oUočička. Mati /-4Poje "Uspar vanito", dete je za*p*k>, zmračilo se je in fantje so pričeli prihajati na vas. Prvi pride France in ae more* da bi n« opazil lun«, ki tako prijazno sije ter toži v pesmi "Luna sije" svojo srčno bol. Pozna se, da je sobota večer. Ze je pri*-Šel Lojze ter poj« pod oknom, "Odpiraj, dekle kamVico", dekle mu odfovarja z milim glasom, ni še večerjala in odpirati ne more. Komaj se odmakne izpod okna, Že se približa Jurij Ur poje ponosno "Marička odprt duri". Od pre jih mati in ubogi fant je de ležen nepričakovanih dišav. Fan tj« se mu na ves glas smejejo, seveda tudi privoščijo mu. Nato pride Ivan, muzikaličen študent, fant, priljubljen v celi vasi. Fantje ga imajo posebno radi, ker jim dirigira v slovenski pesmi. "Sijaj, sijaj sončice" se glasno razlega, akoravno je že pozno in se je solnce že davno skrilo. Ljubezen je "Razbita čaša", tožijo fantje, nato se zasliši "Snoč je bil, dav je šel", katerega le more čakati. Žalujejo petje drugih fantov. Ujezi jih. "Auf biks. auf biks", kričijo naši fantje. Kjer niso uslišani, gredo po-mest to "golazen" iz vasi. Fantje. Ker niso uslišani, gredo poje skozi okno "Po gorah grmi in se bliska, fantič moj po polju vriska". "Pa pri nas je korajža, pri vas je pa ni;" zmagali so domači fantje, izgnali so druge iz vasi. Zapojo Še "Naš maček", predno gredo k počitku. Odidejo. Par trenotkov je vse tiho. Ne, Lojze ne more spati ter pride nazaj in pojasnjuje v pesmi "Mila. mila lunica". S pesmijo se malo potolaži ter odide. France tudi ne moro spati, pride nazaj žalostnega obraza, hudo mu je pri srcu, po slovo je prišel. Cas Je prišel ko mora tudi ljubico zapustit. "Se nocoj mi lunca mila. razsvetluj mi pot temno", prosi France. Se en poljubček in objem in ie je odšel. Zastor pade in sobota je minila. Ko se zaator zopet dvigne, je velikonočna nedelja popoldne, sliši se zvonenje, ljudje prihajajo iz cerkve. MalČI se ustavi, trga marjetice, Jih vije v šopek In poje "Meglico". Žalostna se vsede na klop. Anica ga je tudi čakala ter toži "Vsi so prihajali. njega nI b'lo", v drugi kitici se pridruži Malči In skupno tožita. "Kako bom ljubila". Pripo-je Roži, Zakaj so vse tako žalostne na velikonočno nedeljo? Veselega obraza pribiti Lina v pesmi "Ne bom *e možila" in malo potolaži tudi druge, da se spozabijo in veselo zapojo v kvartetu. Kot že običajno, se i-majo tudi ta dekleta veliko pogovoriti. Med govorjenjem opazijo Urško, ki vsa solzna poje "Ko ptičica ta mala, tak sem neumna b'la", svojemu fantu, on je zanika in pravi "Nikdar te nisem ljubil in nikdar te ne l>omH. Strašno j« njegovo ravnanje z njo. "Nikdar te srn« moje ne more pozabit", toži odhajočemu fantu. "Nekdaj se je (mstavljala s funtom, sedaj pa ima", pravi enn izmed deklet. Toda kmalu se jim zasmili ter Jo pričnejo to-hfiu. TcJiij pripoji par deklet "Jaz pa vrtec bom kopala" in pravijo, da boJo. Jurij Je re» korajien, , pri(!e in izmed deklet Izbere svojo zvoljenko t«»r Jo vpraštoj« ■ "IV kle, povej, povej, al* me Ik ljubi* kaj". Da ljubi ga ali < 4ka I in mamca jo kregajo. Skupina fantov pripoje na va vsi Mt zadovoljni, ko ugledajo zbrana dekleta, "Veselo \eliko noč si vsi \prek voščijo, nato sledi živahna zabava Medtem pri pod i Marjana pijan«*a Jane za iz gostilne In vpije nad njim da se fantje in dekleta kar spo- gledujejo, obljubi mu. da ni še konec, kar ae bosta ie doma "po- giedaJa". *Oh žena me krega, kar sem se napil," pripoveduje Janez. Vsi se mu smejejo, ko se zaletava in poje. Nato skupno vei zapojo "Dobro jjitro". Komaj končajo, že sv«tuae Mano, "Jurfj Benko, vzemi Lenko, pridno žensko boš imel", kar mu vsi potrdijo. Jurij pa opazi svojo prvo dekle, ki pride vsa potrta na vas in stopi k nji — "Sej sem ti pravil, ha, ba, ha„ da me počakaj ha, ha, ha," in z dna srca ji privošči nesrečen zakon. Hudo ji je, ker ji očita, ampak podati se noče, najrajše bi zbežaU. toda Jurij jo ne pusti. Skrivaj jih ostali opazujejo ter gledajo pirhe, sekajo, tolčejo in se sme-jajo. "Gor čez jezero, gor čez gmaj-nico", pojo fantje in dekleta. Ko končajo, pride ubogi revež in prosi daru ter poje "Slepec". U-smiljenega srca je mladina, bogato ga obdari, on hvaležen odide, oni pa ostanejo vsi zamišljenih obrazov. Da se zopet oži ve in malo pozabijo na žalost, zapojo "Barčica", nakar pride gostilničar iz gostilne in že na stopnicah s Štefanom v roki poje: "Lepo je res na svot, kjer trav'ca zeleni", družba se mu pridruži v petju in kmalu je prazen Štefan. Po naročilu gre še po drugega, o-ni pa čakajo in pojo "Milada". V taki veseli družbi ne sme manjkati godbe, zasliši se harmonika in nastopita vesela godca in pravita "Kdor če plesat, bom zago-dil." In res, že dolgo ni bilo takega veselja, vse pleše, vse je veselo, še gostilničar se je pridružil plesalcem. Ko parkrat odple-šejo, sledi par trenutkov odmora, tedaj pa zadoni iz grl skupine: Zvezda vodnica, zgodnja da niča, »veti mwn aveti, od ranega jutra, ukozi nai dan. Sveti nam, aveti, zvezda vodnica, vodi nas k slogi zvezda danioa, v pestni na plan. I Šestnajst je iarkov, združenih v tebi, f šestnajst je bratov (pevcevJ priseglo sebi, in vsak j s voljan — Da v akordih mehkih, in zopet v krepkih, se bode pesem, razlivalu v svet. To si prisegel je OVOJNI OKTET! Zastor pade, konec je in vse prekmalu se nam zdi. Pa kaj hočemo, lahko poskušamo opisati to predstavo, ali resnično sliko je pa težko podati. Težko je verjeti, da se bo kaj takegu godilo na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clairju na velikonočno nedeljo 21. aprila, kakor vam zagotavlja dvojni oktet Zvezda. Zato ste prav prijazno vabljeni, da nas posetite in vidite resnico. Namen dvojnega okteta Zvezde Je, da kolikor mogoče zajame slovenski narodni tip in da v priprosti luči pokaže publiki takega, kakoršen sploh je v svojih običajih, v mladostnih in srečnih dni. Publk ijnki odlair Zvezde. Uli. Zanimive ve*t i U l«a Salla I Ji Salle. III. — Komaj eno leto j« minulo, odkar se je organiziral Gospodarski klub, odsek Hb vinskega narodnega doma. V tej kratki dobi ta klub lM>loži lepe uspehe v članstvu in finan-ci. Klirb dimen šteje HO članov ill finančno smo pripomogli S. N. domu za več stotakov v članarini in z rajnimi prireditvami/ki so bik vse dobro obiakajtt, fe ra-' I*v»ki sloj. socialno dramo 'Rde-čunamo na mizenša razmere, ka- 6» roie', ena najbolj ftovitih ifer kršne vladajo danea. Ce bomo te vrste. V tej igri bo mnogo za- tolerantnl, bomo v bodoče želi še .nimivega in podučnega, v nji bolje uspehe v članstvu kot v bomo videli pravo sliko življenja finančnem oziru. Zelju in nalo-' delavcev, ki ao v sUJni borbi ZA ga nato je, da čim prej plačamo obstanek ter se bojujejo proti ic-dolg S. N. doma. Do sedaj se korII6evalsk«mu razredu. Soc. kljub slabim razmeram plačuje- pevski zbor Sava bo pa zapel jo obresti redno in tudi nekaj na1 več lepih slovenskih pesmi, izposojeno glavnico. I Zbor Šteje okrog 40 pevk in ptv- S S. N. domom si je slovenski ] cev. V prodih 17 letih »i j« 8*v» narod paidobU veliko ufleda • »vojlm požrtvovalnim (fclova med drugorodci v naši naselbi- njem na pevskem polj ti pfjflobi ni. Mnogi se čudijo, kako je to la priznanja, da m »me jjrttfc-mogoče, da more tako mala sku- vati med prvovrstne pevska »topi na Slovencev posedovati tako ! r« v Ameriki. Udalefcite sa te pri-veliko stavbo, ki je res ponos na^ reditve, kjer se bost* lahko pre-selbini, medtem ko drugi, kot so P«»ič»li in uživali eno najboljših Poljaki, Ivci, Italijani, in Nam-! duAovnih razvedril, ci, ki so v veliki premoči od Slo- Za to prireditev vlada veliko vencev, pa nimajo noben« narod- zanimanje v naši naselbini in ne stavbe. Tudi upnik, ki je po- okolici; tudi v drugih na»elbi-sodil denar SND in je po narod-1 nah jih zanima. Kot ae sliiit pri-nosti Nemec, se je izrazil, da je de več rojakov iz Mi!waukeeja, Slovenski narod najbolj marljiv Molina, Springfielda, iz Chioaga in naj poštene jii, ker kljub sla- pa pričakujenu) veliko skupino bim razmeram izvršuje točno izletnikov. I svoje obveznosti. Da bomo zmo-1 Frank Martinjak, (2). gli plačevati še vnaprej točno kot —— do sedaj, je Gospodarski klu*b| Slavčev kum ert sklenil, da se priredi piknik vj sharon-Fairell, Pa. — Sloven nedeljo 28. junija. Kje se bo ob- j^ski zbor Slavec priredi 27. državal, bo poročano pozneje. aprija BVOj prvi letošnji kon-Prosimo pa druga društva in Cert. Vsi, ki so poeetili zadnje klube, da na isti dan ne prire- tri koncerte Slavca, upamo, da jajo piknikov. j tudi lotos ne bodo izostali. Vsa- Tu rojena Slovenska mladina, kemu Je znano, da so bile vse člani pevskega in dramatičnega Slavčeve zabave ene najlepših v društva Soča, se zelo navdušeno tukajšnjem okraju, zato vas va-pripravljajo za njih prvi pevaki bi Slavec na krasno prireditev v koncert, kateri se vrši na veliko- 8oboto v«čer* t m- nočno nedeljo 21. aprila ob 2.1 bo program nadvae bo- popoldne. Poleg tega pa mladina gat. Slavec bo pel poleg lepih slo-cudi uprizori šaloigro v enem venskih pesmi tudi srbsko, hr-lejanju "Ženin v zadregi". Mla- vatako in tudi angleško pesem, dina se trudi, da nudi kar naj- s,avoc 8e b? Potrudil, da boste voč mogoče duševnega razvedri- vsi zadovoljni s Pumami, po-a avdijenci z lepimi slovenski- »trežbo in tudi z dobrim »Urim ni pesmami in šaloigro. Zato Za ^ »>o *gral losetimo to prireditev v veli- orkester iz Girarda, O. Poleg ___,*;„„„. J . ^ Ao Slavčevega nastopa bo«ta sodečem številu! S tem jim bomo da, * hrvat»ki »bor Zrin- i več poguma za nadaljnje^ Campbel Music Club, ki nje scenske pesmi in drama- ^ ime]^BVOu du- ,ke. Ves čisti dobiček je nam*. . Jn kvftpet€ ^ teh njen S. N. domu. I ^ na8topila tudi naša mladina, V naši naselbini je umrl John MiJi j^ovak in TrobenUrjeve »e-Potočnik ml. v najlepši moški 8tre Vodeničarjeva sinova v du-dobi, star šele 36 let. V Chicagu etu in na kitaro in gosli. Boate je bival 18 let, kjer je delal za 8jiSali in videli, da so tudi slovon-Illinois Central Railroad kompa-' 8ki otroci sposobni napraviti ne-nijo. Bil je oženjen ter tam za- j^j lepega. Akrobatne plese bo-pušča soprogo in sina, tukaj pa gta Izvajali ftleenor PETEK. 19. starše, pet bratov in tri sestre. Pokojni John je bil vesele narave in zelo priljubljen v naši naselbini. Zapustil je mnogo prijateljev, ki ga ne bodo mogli pozabiti. Družini iskreno sožalje! Za srebrni jubilej so prijatelji in znanci priredili "surprise party" Martinu in Frances Nov-Ijan na isti dan ko sta se poro- Ravan In M is s Garey iz Girarda, tako da bo nekaj lepega. Vabljeni ste v»i, da se udeležite in » tem finančno pripomorate do večjega uspeha. Znano vam je, da »e slovenski zbor vzdržuje » tem, da od časa do časa prirej* svoje prireditve, da pokriva svoje stroške. Pevski zbor je bil vedno pripravljen pomagati vsem našim go- čila prod 25 leti. Bila sta zelo jfL^^J^ presenečena, ko sta videla pole* je radev5jeJ od.valZato u-svoje družine toliko navzočih pam da na tej veHJd n^ prir^ prijateljev in znancev. Oba Mar- ditvj Ra ne ^^ ampak pp|. in in Frances sta bila prod leti dete vsi kot eden ter H tem ^ zelo aktivna pri SNPJ. Martin ( katete ^ ,jubite gvojo ^m in je bil svoječaano Ujnik društva I da naAft p^^ m am* ie umre-Sokol št. 98 in Frances pa agil- ti. nu tajnica ženskega društva Ju-1 pe»em je duša naroda. Narod, tranja zarja št. 103 SNPJ. Se- ki poje svoje pesmi, pokaže, da daj pa sta obadva člana kluba' je še žilav narod, da ne bo še št. 4 JSZ. Obema iskrene čestitke! Pregovor pravi, da v potrebi spoznaš prijatelja, in U je Gospodinjski klub, ki je eden najbolj kompetentnih in delovnih za SND. Pomaga tudi pri vseh prireditvah, društvenih ali klubovih. Tako so se članice tudi naši prošnji odzvale, da lx»do pomagale na dan majske proslave, katero priredita kluba št. 3 (Og-!e»by) in At. I IS/ (U Salle) v nedeljo & maja ob 2. popoldne v Slov. nar. domu. izumrl. Mi Slovenci smo vedno vesele narave, radi pojemo svoje pesmi. Posebno, če so zapete v lepi melodiji, .«0 naše pesmi ene najlepših. Kako je lepa naša "Po jezeru". To pesem smo mogli vedno ponavljati tudi na prireditvah drugih slovanskih narodov, povsod je žela veliko priznanja. Tako "Vjenec srbskih narodnih pesmi", je nekaj veselega, nekaj razigranega, da vsakdo posluša z veselim srcem. O tem dovolj. Saj se bost? sami prepričali na koncertni ve- Kot je že bilo poročano, bo na čer- Kot fe Je v*ako ,eto filav®° tej majski proslavi zastopan obrnfl na naše rejake za pomoč dramski odsek kluba št. 1 JSZ iz Chicaga, kateri uprizori eno Q1 . a ... najbolj pomembnih iger za de- V,! ?;Jtyši sedel, obenem pa ne poaanit« svoje denarne mošnje doma in pa svojo druiino pripeljite seboj. ( Naj ie omenim, da bomo plesali čez uro. tako da bo za vse preakrbljeno. Za malo vstopnino se Imata lahko zabavali do Jutra. Torej, rojaki tukajšnje okolice, n« poiablte na omenjani večer! PoMtbno ste dobrodošli ie it daljnih naselbin. Na svidenje v *o-I boto 27 t. m. in dobrodošli! Frank Kramar. apr^ Homer nasje potegnil Neamrtni Homer, knez starodav^u pesnik dveh najslavnejših epov IT jade" in "Odiseje", ki že nad dva ti^ " va »lovea vzornega poeU, je bil kaki f h»ja na dan. či.to navaden pr fcj v»aj prav. sanskritolog prof. dr olrfn ^ nik univerze v indijskem mestu Uhor« Ob. Dara j« »koro vse svoje živini m raziskovanju viix>v o gršklh ^^ U«, proučil je posebno dobro Aristo^SfS tona. Pri tem študij.u, ki se ni o^ T ua tilozotijo, ampak Je 8,ga] t^TiLi peezU»,; mu je prišel v roke indijski T , Urem je na svoje največje začudenji'^ neverjetno snovno podobnost z "Ilijado" , ško pesnitvijo starih Grkov. Ep no D»ra tri do štariato let starejši-od t vsebinska podobnoeb z grško junaško L jo je naravnost frapantna. Indijski originai pripoveduj« v oblikovno polnih verzih o obleganju in padcu mesta ke na Cejlonu. Kralj, ki vlada mestu m se imenuje Rauana ter je prav takšen junak kor mamilec ženskih src. Neka boginja ki je zagledala vanj, mu je obljubila najlepšo U sko v Indiji. Izpolnitev obljube pa je t* kajti najlepša Ženska v Indiji, Sita, je onu na s kraljem Ramo. Ta Rama pa je mci ki ima žena pod copato, dasi je drugače velik nak in uspešen vojskovodja, ki razpolaga h 000 vojaki. Kar pa boginja obljubi, mom i-polniti. Zato napelje, da dobi Rauana pri| odvesti lepo Sito, ki si ničesar ne želi srij kakor ljubavne pustolovščine, ker je sita ei ličnega življenja ob strani svojega zakoni moža. Rauana odvede Sito v noči in megli.; radi te ugrabitve se izcimi med obema krj ma strahotna vojna za mesto Lanke. Poldn leto traja vojna, v katero se neprestano \j šavajo bogovi, dokler se ne polaste nasprot ki z zvijačo trdnjave. maj V tej pravljici, ki vsebuje nešteto ljubi mest, je prav lahko spoznati bistvo legende, tvori jedro "Ilijade". Rama je indijski Mei laj, Rauana 'Pais, Sita je lepa Helena, me Lanka pa Troja. Toda dr. Dara je šel še glob in je ugotovil, da se krijejo vse pesniške najdbe Ilijade s podrobnostmi tega epa. Hi tor in Ahilt Patroklus in vsi drugi proUgoai pesmotvora o grškem junaštvu imajo vzornike v indijski pesnitvi, odnoano v nje osebah. Celo sloviti trojanski konj igra v 1 leganju in zavzetju Lanke odločilno vlogo. Ze mnogi ugledni učenjaki so skušali in čati, da Homer, pravljični pevec, vobče ni K in da sU "Ilijada" in "Odiseja" sam« na« pesnitvi grške junaške dobe. Zdaj pa prita profesor Dara in razdira še to pravljico, kot nI, da je bil Homer spreten posnemat... Mravlja in čebela Naravoslovec dr. Franz Maidl je imel t« 1 predavanje, v katerem se je bavil z vedno i niipivo temo življenja mravelj in čebel, kil kaže samo mnogih medsebojnih pod°bnfll temveč tudi nekatere pravljične podobnosti človeškim dejanjem in nehanjem. V svetu mravelj naletimo n. pr. na i«t«ta turne stopnje, ki jih opazujemo tudi pri« ku, t. j. stopnje lovcev, zbiralcev, živinoreji in poljedelcev. Seveda se mravlje zadnje vi ne bavijoj obdelovanjem polja v našem *mC pač pa uganjajo neke vrste gojitev užitnih f Mravlje so v splošnem sovražne vsemu, kir spada v njihov rod, vendar pa živi meJ "K cela vojska iivali, posebno uši, ki ravnajo mfl lje z njimi naravnost prijateljsko, jih "bo« s tipalkami, ližejo in krmijo. To vendarle l svoje razloge v svojevrstnih izločinah t«M želk, ki se mravlje z njimi posebn« rad«'« kajo in ki vplivajo nanje kakor na človek* J" hol, opij in podobno. Te žuželke »0 mruir prava molzna živinica. Nadalje imajo mravlje, ki vedo. kako*J ogenj, in druge, ki zgradijo ob j. Jih teles nekakšno Noetovo barko, l'*1*^ ska gnezdišča nekih mravelj so pr»va kombna velemesta s prostornino do 8 trov; a tudi pri nas naletimo včasih m J Ijišča, ki merijo v višino od 2 in H ^ obregu pa 16 m. So mravlje, ki m « r*wj»* je ličinke za nekakšne tkal ne čolnih. •»■ vijo z njimi iz živih listov gnezd«. ^ lje Mi orientirajo po sonru m »ve«*- ^ se ravnajo kakor stezosWl -i |» » selmo zanimive *o tudi tiste rm;,vlM\£-sposobne samostojnega snov .—g- bln in se morajo okoristiti z najbolj] rt 1 metodami, da si zagotovijo v sodelovanje tujih mrav«'i 1 ko sleparije in umora, kakor bi to pri ljudeh. • 'i s Mnogo podobnih pojavov n"J(,'^fM<1a čebelami, a pri tem nas m<»ra ^ obe živali nikakor ne izvirajo od votvomih prednikov. 80 |iač podobnosti, ki jih mora up em nara (Mil |rniuiMiu*». — ' v a. da doseže isti smoU-r: ohrssi Najmanjii dietno i*. Slika kale hišn v Rr, ktošnja smrtna pbv naših planin stikih planinah ^ je u-26-lelni Mirko Mulej. tr-nameščenec iz Ljuo- Ljubljana. 1. aprila 1!M>. iniške planine so zahteva-gvojo prvo letošnjo zr-' Sa Brani je z drvel po pole-Lgj pobočju v prepad ko-k let ^tari trgovski sotrud-tirko Mulej. uslužben v Pre-,i tvrdki v Ljubljani. Našli ie mrtvega in prenesli , v Savinjsko dolino, odko-i odpeljejo v Žirovnico, starši pokojnega. Jiti v prvi pomladi na pla-je nevarno. Sneg v nočnem |u poNeni in biti moraš do-ipremljen, da sekaš stopil sneg. Naravnost izzivalno hoditi v prvih pomladnih na strme, nevarne točke, spodrane na ledu, zgrmiš v " in le izurjeni in prisebni k se utegne rešiti iz neti. Irko Mulej je bil sicer spre-planinec, ki je poznal vse planine in jih obiskoval vsako nedeljo. Tudi zad-oboto se je napotil s kple-|— kakor |mj navadi — do eja planin, do Kamniške Bi-t, kjer je v koči prespal, da ihm1 na vse zgodaj v plani-koči se je seznanil z Jože-iKnaM.nm in skupaj sta kila. da poj deta na Brano.. [jrifere#co v Za-|tem »e govori najrajši o kultur-grebu v nedeljo 31. marca in u- nih in nacionalnih stikih. Kakšni sta novi j eno je bilo društvo z vi- so ti stiki, se vselej kaj kmalu sokim imenom: Delovno udruže-nje za svetovno zajednioo Jugoslovanov, oziroma če povemo to ime v pravilni slovenščini: Delovna zveza za svetovno združitev Jugoslovanov., Sestanek se je vršil v najlepšem zagrebškem hotelu "Espla-nade" in udeležili so se ga zastopniki: jugoslovanske Matice, zveze organizacij izseljencev v pokaže. Pohvalili so se s takimi "stiki" izseljenci redkokdaj ali pa morda sploh nikoli ne. Tudi smo prepričani, da se bodo kljub takim "svetovnih zvezam" še zmerom dogajali dogodki, kakršen se je dogodil zadnjič na Rakeku: brezposeln, odpuščen izseljenec se je vrnil v domovino. Do jugoslovanske meje je imel plačano karto, tu pa je ostal brez k in obležal na plazu nad lijem. N«*Ltl zaman. Pod- ilo _ mu "S I« žal Žarel ^ nap.r j< M 'V ' kdo pojavi , ' k bilo nikogar, Nin'T,li4niC0, fotoHl)a- ' 1 ''I v Kamni- Zagrebu, emigrantske organita- J"* w "'T ? 'i- tJ" V clje primorskih rojakov. Brani- K*^!* Ka Je .V™" *Ve-bora. Društva sv. Rafaela i*, Sftoi™ rZ Ljubljane, Kluba korakih Bh- p™ vencev itd. | bilo treba denarja. A za take Na sestanku so ugotovili, 0 nilHjard kubičnih metrov čelne razlike". A to rejcem še ni zraka> v kaU'r,,ni Je mul 700,000,-dovolj, organizirati so hočejo tli* J00 ,,trov V(>(,<'' kar 1,1 za M ™ di po vrstah. In dobili smo dru- <,,*U'V", razlagi bi nastal ki imajo ptice v kletkah, druHr "H gornjem koncu stroja maj vo kokošarjev ... in če pojde ta- ht n <>l,lli<:'<,k' ^l bi počasi naraščal ko dalje, bomo kmalu imeli še fak"' <,a ^ P°krl1 vc,'k ne-kopo društev in klubov za k oko- 2*! »,lt}nzlvnost k, m Iijuk"- Kar M«' ^ »•dra 2657-59 l.a«ndalr Av^, ( hlcag«, 1IL Ttl. Kockw«ll 4H4 GLAVNI ODBOR ,8. N. P. J. V PRAVNI ODSEK r VINCENT CAINKAR, pr«d»odnlk..2657 s. Uwn.Ul« Av«., Chlcago, III. . VII)ER' tajnik........iH667 g, Uwndal» Av... rhicago, 111. LAWKKNCK (IRADISHKK, taj.bol.utul.2667 8. Uw>ui«U Av«., Oblcato, lil JOHN VOOUCH, fi. blavajnik.......26fl7 S. UwndaU Ava., Chlcagu, Ut. MLIP OODLNA, upravitelj ula«ila... ,2657 S. Lavviuial« Avr, Chlcago, III. JOHN M OLIK, urednik «l««iU......1067 S. UwiuUle Ava., Chlcago, III. OmiORNTKT: ------- FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.....tn« K. 74th Ht., Cleveland, O. JOHN E. LOKAR JR., drugi podpredoednlk.IHM E. 17Uth St., Cleveland, O. GOSPODARSKI ODSEK: MATU PETROVIČU, predalnik............(M E. UOth St., Cleveland, O. ANTHONV CVCTKOV1CH..............Msleseaa Ave., Uiouklyn, N. Y. JOHN OUP....................uu ii. Pro«|)ect Ave., Claremlun Ullla, III. POROTNI ODSEK: JOHN GORŠEK, pred»«dnik..............414 W. Hey Rt., Springflald, UI. ^JSlJft^*............................,..'....Ho* 27, Ann., K.n«. JOHN TR( E1J...................................Mox aB7 sirsbane, FRANK PODBOJ..................................... flt, Parkhlll, Pe. FRANK BARR1C1I..................16610 Perkgrove Av«., Cleveland, O. NADZORNI ODSEKt FRANK ZAITZ, predsednik................9680 W. f6tb St., Chicego, III. FRED M A I/i AI..............................IS Central Park, Peru. III. 1ACOB AMBROZICH......................41M Pierc« St., Eval.tb, Mlnn. IMIKOM!—K«irai>«itd*ma * aU«nlm| Mlhutnlkl, kl 4»laia v al. aMMla, M »ril Uketei VKA PISMA, kl m MMlih a« |m»u al prerf.*4nlk«. aal m i»».u». ar*«M«aUI*a. VH DKNAMNIC ^Oll.tv. |M rt»«rl. kl m lU.j. gl a»ra.a«aa la Maata .rti« aaj m MtllJaJ« na al. uJnUlv«. Vt» I»4i«., Uk.j.f. M Uli.Uk« |H.rf|iar«, naj » aa bal. (ajalklva. ' • * •• f*tl|a|« aa Uaaa|«IM»a. ^-tk i'*-* » apra*a»m .4km aal as M«Uia|a rr.nk tajva. uMooinifo odlkoft« VfLi?,4IVI " M»ltlak aa laka Uarlka. »t«4M«alka »arai VSI »orno la «mSl .p 1.1. aaaaanll«. aalaal. aara«alaa la a»lak vaa. kar h « »...I • lUallam Mn.i., na| aa aakllja aa MMIOSVIiTO.M HU •. U»a4ala A»a„ Ckltata, IN. NOTE i l arraa»ait4a*f« •lik tka »m»nm» oirtr. UhniIS ka illnml aa fallaaai (aauaaalraUaaa trni tka aaaraaia araaMaal akauM ka MMraaaa« la kla. SSST*^ saatarala« laStas aa4 atkar tkaa alak saaa/ll akauM ka aMraaaa« to aa«rMar»'a afflaa. Mallara a t alak kaaam akaaM ka MUraaaa« la tka aaala«aai saar*Ury. allk SIT al Ika ir»aaur»r'a .ffl«. .h.aU ka tokaa a» Caaialalato ssai*vala| lk* aark af Ika aasaalOa kaanl akauM ka aMraaaad to Praak Zali«, akatrman af Ika ItoaN al Naaarvlaara. * CaJJlIiT" "•,,,,,U,"U U to Jaka Uarftak, akalraua. J MIMal lektrike prestreči, bi dajal stroj vsako minuto ah 42,000,000 fr. električnega toka. Holje nego pridobivanje elektrike iz zraka se pa da razumeti Dubosov izum kot obrambno bojno sredstvo, kl bi delalo viharje in s tem onemogočalo letalske napade na mesta in stra-teglčno važne kraje. Ce bi se pa sovražnim letalom kljub temu posrečilo vreči plinske bombe, hoče izdelati Dubos manjše stroje za reguliranje vremena, torej samo 20 m dolge lijakc>ki bk jih ialiko hitro prevažali po m«t-stu, du bi črpali atrupene pline in jih potiskali v višje zračne plasti. ' « Ali so to dimne sanje ali resnični tehnični čudeži? Zaenkrat vemo samo, da so to resni po*ku~ si, saj se pečajo z njimi tudi francoska znanstvena ilruAtvu in id4asti..................................................: J» koši, DruAtvo rejcev orpington-ske pasmo, Organizacijo itjce. leghornskc pnsme itd. Nikjer m konca ne kraja. Pred nedavnim pa so statistiki dognuP. du redimo v Sloveniji 10,290 U'ir: nožnih) koz. Za božjo voljo, kako je moglo to iti mimo teh rejcev, ne da bi »o bili že organizirali. Nič strahu, ga te imamo, namreč Kozjerejsko društvo. In vsa ta družtva in klubi in orga~ nizacije vzdržujej t prijateljske htike s sorodnimi n jel v državi ln tudi v tujini. T«« -nora upoštevati mednarodna politika na vm» moč! Lepega dne l»odo tudi ta druAtva vstopila aktivno' v takle volilni boj, kakor se rwn nasmehne vsakih par let. Ce se vsa živinoreJaka in živslcerejska društva /družijo za enoti»n nastop, to bo armada pa lej rav Je res, da'mora h't i kdo, ki rsdi v» aorte živino in živali, član vseh teh k I ti Ima in društev. Sicer pa — če nekoliko resn/jt pogledamo —• saj taka druAtva lahko mnogo store v prid svojim članom in zboljšajo gospodarjenje — a da Je potrebno toliko teh druttev, tega pa/ ne bo nihče \erjel. Ce pa vidimo, da SO pri v»eh teh društvih glavni funkcionarji eni In lati ljudje, potem to poplavo druAUv psč razumemo. " v nja energije, pojasnjuje Izumitelj, da nastane tudi pri silnih nalivih mini nl/.klml oblaki In vodo izenačevalna izmenjava med pozitivno elektriko oblakov in negativno elektriko vode. Pri-njegovem stroju bi bilo prav tako, In če bi mogli to množino e- Drnarno "m azil o" za arene rane odpravljeno Springfield, III. — Hllnolska zbornica Je sprejela predlog za onemogočen je tožb za denarno odAktulnino /.a izgubljeno ljubezen, prelomljeno ženitveno o(i-Ijubo in slične stvari. Zakon, ki Je dovoljeval tako tožbe, Je bil največja raketirska vada za "Aajsterske" advokate in ne-skrupolozne ženske, ki so lovili* bogat«* samce in vdovce in Jih tožile za visoke vsote zaradi "ne. izpolnjene obljube ženit ve". Vs« tožbe tov rs te bodo v lllinoisu v bodoče nemogoče. Zavaroval lil air« nt. "Le zavarujte se! Poglejte, kako lo|)o bo, če vas zakol jejo in Hitler protestira proti ukoru iz Ženeve (Nadaljevanje s 1. strani.) skega vojnega pakta. Pakt bo podpisan še ta teden v Parizu. Pakt določa avtomatičen oboroženi nastop proti Nemčiji kakor hitro Hitler napade eno ali drugo zaveznico. Priziv v obrambi brezposelnih (»kluboma Ctty. Okla. — O- bramhni odbor, ki ima v rokah zadevo osmih brez (Miselnih delavcev, ki so bili obsojeni na federalnem sodlAču po eno leto (n an dan zapora ter $100 globe, neki zamorski komunist pa na 1K mesecev, vloži prisiv uu upelat-nem zveznem sodišču v Den-verju. Obsojeni so bili na drakonič-nokBzrfnradl^ssrote^.tJinskrt jesen so tiumreč demonstrirali pred relifno pgatajo. V najboljšem slučaju bi bili lahko obtoženi kaljonja miru, pravi obrambni odbor, s katerim se striuju in aodelnju tudi C'ivil Liberties unija. in ker so protestirali proti tej teroristični kazni, je bilo M državljanov nedavno obtoženih pa "zaroto zu obstrukcijo Justice", Hodniku so namreč pisuii pisma, v katerih *o protestirali pridi njegovi komepeiji "Justice", Pred sodišče pridejo v jeseni. Upi on Sinclair je bolan 1'asadena, Cal. — ( Ipton Hin-clalr, vodja ejiiškega gibanja, zi že vei- dni v tukajšnji bolnišnici. Mož je živčno izčrpali in zelo alub. Zadnja volilna kampa bo tioifila vaša žena f>,ooo Ih>Jo plug. V njenih prsih je bilo toplo In tiho, kakor v majhnem, utarem vrtu ob poletnih večerih. V. Tretji dan sta dospeli v aelo; mati je vprašala kmeta na polj", kje je amolarija, in kmalu sta štekli po strmi gozdni stezi — leseni hlodi so ležali na njej kakor stopnice — na neve-liko ravnico, zasmeteno z ogljem in žaganjem, zalito s smolo. ^-Pa sva prišli! — je dejala mati in se plaho ozirala naokolo. --------- - — Poleg koče u žrdi in vej so obedovali za mizo iz treh neobrezanih desak, položenih na kozle — Ribin, ves črn, z razgaljenimi prsi, Jefim in še dvoje mladih fantov. Ribin ju je najprvi opazil; položivši dlan na oči ju je molče čakal. — Dober dan, bratec Mihajlo! — je vzkliknila mati oddaleč. Vstal je in jima šel počasi nasproti; spoznav-ši jo se je UMtavil in si s svojo temno roko smeje pogladil brado."-" ' — Na božjo pot greva! — je dejala mati. — Daj, sem si mislila, obišči brata. To je moja znanka, Ana ji je ime , . . Vesela svoje izmišljotine je poškilela na resno in strogo obličje Hofje. — Bog daj! —- je dejal Ribin mrko, ji stisnil roko in se priklonil flofji; potem je nadaljeval: — Ne laži, tu nismo v mestu, tu ni treba laži! Sami ljudje naše vrste smo . . . Jefim je za mizo pozorno opazoval tujki in tiho zacepetal nekaj svojima tovarišema na u-ho. Ko sta se ženski približali mizi, je vstal in se jima molče priklonil; njegova tovariša »ta obsedela, kakor da ne bi bila opazila gostov. — Tu živimo kakor menihi! — je dejal Ribin in potrkal Vlasovko po rarrti. — Nihče ne prihaja k nam; gospodarja ni doma, gospodinjo so prepeljali v bolnico, in sedaj nem jaz nekak oskrbnik . . . Sedita za mizo. Ali se vama poljubi čaša čaja? Jefim, stopi po mleko! Jefim je počasi odšel v kočo, romarici ata sneli z ramen nahrbtnika; eden od fantov, visok in slok, je vstal izza mize in jima pomagal, drugi, kosmat in zajeten, je zamišljeno položil komolce na mizo, gledal na ženski, česal si glavo in tiho žvižgal. Težki vonj po sveži smoli se je zlival z dušečim duhom gnijočega listja in vrtil glavo. — Tega kličejo za Jakopa — je dejal Ribin IM>kazavši na visokega fanta — a ta je Ignacij. ... No, in kaj je s tvojim? — V ječi je! — je vzdihnlla mati. — Že spet v ječi? — je vzkliknil Ribin. Ali mu tako močno ugaja, kaj? . . . Ignacij je obmolknil, Jakop je vzel materi palico iz rok In dejal: — Sedi, stara ... — Kaj pa vi? Sedite! — je dejal Ribin So-fjl. Molče je sedla na rob hloda In pozorno ogledovala Ribina. — Kdaj so ga odvedli? — je vprašal Kibln in zmajavši z glavo vzkliknil: — Sreče pa nimaš, Nilovna! — Kaj za to! — Hm? Ali se privadiš? — Tega ne, a vidim, da brez lej^ ne grel - - -r Tako! — je dejal Rll^in. — Pripoveduj . .. Jefim je donesel lonec mleka, vzel z miz«' ča- šo. jo splahnil z vodo in nalivši vanjo mleka jo je porinil pred Sofjo pozorno poslušajoč materino povest. Gibal se je tiho In oprezno. Ko je mati končala svojo kratko povest — so vsi molčali za hip. Ignacij, kl je sedel za mizo, je z nohtom začrtaval na deske vzorce. Jefim je stal vzad za Ribinom in se s komolci naslonil Izkušnje slovenskega priseljenca fii * (Nadaljevanj«.) Vlak je drvel proti Ljubljani, ml »mo pa tužnih src in žalostnih obrazov sedeli v kupe ju in mislili nu svoje drage, kl so ostali domu. Kako hudo mora biti tudi njim, ki vedo, kako daleč pelje našit j Kit, na katero smo se Piše Frnnk Kroti Ije, nas pa ni veselilo, da bi se spuščali v pogovore z njimi. Mi smo mislili svoje in sklepali smo, da tudi drugi initniki ne bi bili tako dobrega razpoloženja, ako bi bili na našem mestu. Oni se ImmIo morda še istega dne vrnili domov, dočim ae zna pripetiti, podali v borbi vsakdanji kruh, da mi ne bomo nikdar več videli Hvoje rojstne vasi, staršev, bratov in sester. Končno se je vlak ustavil na ki *i gu l»omo morali služiti v tujini. Kdaj lat zopet nastopil ča«, ko *e tiomo vrnili nazaj v .............. ........ ^ svoj rojstni kraj, srečni in bo-1 ,x»Maji v Ljubljani." Med "vrve" gati, da bomo »voje prihranke! njrm „mo (Ugrabili svoje kov- delili z njimi? j .Marsikomu so aolze vstopile V oči in polzele |»o licih, kajti ločitev nam nikakor ni hotela izginiti izpred oči. Polagoma Nino M* pa puatlli v pogovor, eden in drugi je t ihtečim glasom začel praviti, kako smo zapuatili svoje domače in svoj roj»tni kraj. Sedaj gremo v tujino, med tuj narod, kjer se lximo težko prlva-dili. Pred odhodom *mo »e veselili in smo radostno vzklikali: "V Ameriko gremo!" nazadnje bi m bili pa najraje skesali. To m *e drugo amo. «e (»ogovarjali % ku+M»ju vlaka, kl nas je |»eljitl proti Ljubljani. Vlak ne Mih im.-I, je u*tavljal na nadalj- <>ge in drugo prtljago, izstopili iz vlaka in dali našo prtljago prepeljati v bližnji hotel. Kilo je še zgodaj zjutraj in odpotovati *mo imeli iz Ljubljane šele naslednji dan; zato smo aL najeli tudi epa I ne sol*. kajti v noči, ko smo *e podali na pot, niamo "pa I i nič, na nadaljnji vožnji (ta tudi ni kazalo, da bi mogli jmv šteno zatieniti trudne oči. V Ljubljani smo imeli glede našega potovanja še nekaj o» prav kov; kar na* je bilo fantov, smo hoteli to nami urediti, dekleta so pa oatala v hotelu in l»azila na prtljago. Kant je, štirje po številu, smo si morali tudi pre*krt»eti |*»treb- jah. Vstopali ao novi na (»otrdila glede vojaške služ- |Mitniki, ki no ae v«»tlii v ra«ne|be Potrdila smo morali dohiti, kraj«. Skoiu vsi ao bili dobre vo«|da bomo labko dokazali, da smo amammarwm na njegove rame, Jakop se je naslanjal na hlod, sklenil roke na pršili in sklonil glavo. Sofija je izpod čela ogledovala kmete . .. — Da-a! — je medlo in mrko dejal Ribin. — Tako daleč smo že ... da kar odkrito . . . — Ce tu napravimo tako parado — je dejal Jefim in ae mračno naamehnil — nas kmetje pobijejo do smrti! I — Tako je! — je potrdil Ignacij in prikimal z glavo. — Ne, v tovarno pojdem, tam je vseeno boljše . . . — Obsojen, praviš, da bo Pavel? — je vprašal Ribin. — To je gotovo ... — je dejala fMiti. — In kakšno kazen mu prisodijo? . . . nisi slišala? — Prisilno delo ali pa dosmrtno pregnanstvo v Sibirijo ... — je tiho odgovorila. Vsi trije fantje so jo naenkrat pogledali, a Ribin je povesil glavo in počasi vprašal: — Ali je znal, kaj mu grozi, ko je vprizoril vso svtar? — Ne vem . . . gotovo je znal . . . — Znal je! — je glasno dejala Sofja. Vsi so obmolknili, kakor da »bi bili zmrznili v hladni misli. -r- Tako! — je nadaljeval Ribin mrko in važno. — Tudi jaz mislim, da je znal. Brez pre-vdarka bi se ne bil lotil stvari. Ali »te videli, otroci, kaj takega? Natanko je vedel, da ga lahko nataknejo na bajonet in da mu naprtijo ječo, in vzlic temu je šel naprej. Moral je in je šel. In če bi mati ležala na cesti, stopil bi preko nje in šel naprej ... Ali bi bil šel preko tebe naprej, Nilovna? — Vsekako! — je dejala mati, vzdihnila težko in se ozrla naokolo. Sofja ji je molče po-gladila roko, srdito je namršila obrvi in gledala Ribina nepremično. — — To je človek! — je dejal potiho in oplazil vse s svojimi temnimi očmi. In znova je šestero ljudi molčalo. Nežni aolnčni žarki so viseli v zraku kakor zlati trakovi. Nekje v bližini je zakrakala vrana. Mati se je ozirala naokolo vsa iz sebe ob bridkih spominih na prvi maj, na sina in na Andreja. Na mali, tosni ravnici ao se valjali razbiti lonci izpod katrana, iz-ruvani štori so se ščeperili, žaganje se je treslo. Hrasti in breze so se gosto gnetli okolo ravnice, neopaženo so se pomikali vse bližje, kakor da bi hoteli streti in uničiti vso to nesnažno šaro, ki jih je žalila. In uklenjeni v nepremično tihoto, so metali na zemljo temne, tople sence. Naenkra je stopil Jakop vstran in zamahniv-ši z glavo je suho In glasno vprašal: — Ali pošljejo naju z Jefimom zoper te? — Zoper koga pa? — je odgovoril Ribin čemerno. — Z našimi rokami nas davijo . . . — Vzlic temu pojdem k vojakom! — je tiho in odločno izjavil Jefim. — Kdo pa ti brani? — je vzkliknil Ignacij. — Pojdi! Samo kadar boš name streljal, meri v glavo . . . Glej, da me ne pohabiš, ubij me na raah t......__________w __________________________________ — To sem že slišal! — je rezko zakričal Jefim. — Počakajte, otroci! — je dejal Ribin in počasi vzdignil roko. — Poglejte — žensko! — je rekel in pokazal na mater. — Sin njen je gotovo izgubljen . . . — Zakaj govoriš tako? — je vprašala mati z bridkostjo v srcu. (Dal)« »rihodnll«.) mmmmmmmmtmmmmmmmmmmmmmmsmu služili v jugoslovanski armadi in odslužili gvoj dveletni rok, kar se je tedaj zahtevalo od fantov, ki so bili podvrženi vojaški službi. Pri vojaškem poveljstvu v Ljubljani smo imeli zopet sitnosti. Nikakor nam niso verjeli, da smo res prosti vojaAke služ-ber ter da smo jo popolnoma odslužili. Mi nmo na vse načine hoteli uradnike prepričati o naši poštenosti, pa nam niso verjeli. Končno so zaeeli listati po raznih knjigah, kjer so vendar našli zapiske glede naše vojaške aluž-be. Nato so nam dali potrdila brez nadaljnjega olaitavljanja. Toda zaprek ni bilo konca ne kraja. Zopet no nam rekli, da moramo imeti tudi potrdila od finančne uprave v Ljubljani. Mi amo hodili ml Poncija do Pilata ter iskali potrebna potrdila. Dva naša no|M>tnika sta dobila potrdila od ]>olicijekega komisarja. Ko sva |ia nadaljnja dva prišla k njemu po itotrdilo, je rekel, da ga ne |x»trebujeva. Ta f inančna in policijska potrdila bi imeli |Mtkauti na meji med Jugonlavijo in Italijo. Ker ga pa nisva mogla dobiti s svojim ao|M>tnikom, ava morala iti kar bret njega. Na|tos|ed je vendar prišel ča«. da amo zapustili Ljubljano. Voz-ne listke smo ai kupili do držav« ne meje. Tinti, ki ao imeli vae u-rojeno, »o mUli proti vlaku brez skrbi, Joda jaz in moj no|»otnik, ki nisva imela omenjenega jh>- P108V1TA ' trdila, sva bila v skrbeh, kaj bo, ako naju ne bodo puatili naprej Vlak »e je začel pomikati naprej proti italijanski meji in v kratkem času smo bili na cilju. Na meji »mo morali vsi izstopi ti, nakar so nam obmejni in finančni uradniki vse pregledali. Jaz in moj sopotnik sva se kar tresla od bojazni, da naju ne b zavrnili. Toda ves strah je bi brez potrebe; uradniki so vse pregledali in ugotovili, da je vse v redu. O omenjenem potrdilu niso vprašali in midva sva bila pri obmejnem pregledu izpuščena kakor vsi drugi. Vprašali nas niso ne o vojaškem in ne o policijskem potrdilu« Po pregledu na jugoslovanski meji smo prestopili mejo in nato so nas zopet na italijanski strani pregledali, ako imamo vse redu. Pregled se je končal zadovoljstvo vseh, potem so" nas pa odpeljali na postajo, kjer smo kupili vozne liatke do Trsta. Na postaji v Trstu so nas čakali uradniki parobrodne družbe, ki so nas odvedli v mesto. Tam so nam preskrbeli prenočišče v nekem velikem poslopju. Dobili smo sobo, ki je izgledala kakor gledališče. Vseh potnikov nas je bilo okrog trideset ter smo bili vsi skupaj pomešani, moški, ženske in otroci. Prenočevali smo vsi v prostrani sobi, na enem koncu moški, na drugem pa ženske in otroci. V Trstu »mo čakali na parnik štirinajst dni. V omenjenem poslopju smo prejemali tudi hrano, za kar »o nam nekaj malega zaračunali. Včasi smo šli pa tudi kakšno gostilno, kjer smo si izbrali jed po svoji volji. Ko »mo uradnike izpraševali, kdaj se bou mo vkrcali na parnik, so nam vselej odgovorili, da v kratkem n tako so odlašali dan za dnem. Meni je bil Trst dobro znan že iz prejšnjih časov. V mestu sem se nahajal štiri mesece med svetovno vojno, v okolici pa čez eto dni. iZato sem bil s svojim znanjem dobrodošel sopotnikom, ki so se podajali na izprehod po mestu podnevi in tudi ob večerih. Seveda smo se morali čuva-tHn biti previdni. Najrajši smo se izprehajali po ulicah starega mesta, kjer Živi revnejše prebivalstvo. Tako smo se dobro seznanili z ljudmi v tistem delu mesta, kjer smo videli mnogo bede in umazanije. Trst je na as podoben drugim pristanišč-nim mestom, kjer se šopirita beda in bogastvo vsak na svojem š pogrešal. Kadar si zatopljen v svoj časnik, ti je pač vseeno, tudi če bi bila na luni!" "Dobro, pa ne bom več bral. Odloži klobuk. da ne kai r »omeniva." Drobna brazda se zareže Eli* zi oba k raj ust in z glasom, ki je razlia^no i/.dajal nestrpnost, reče: "Saj pač nI več vredno: Ali ne greš mar koj v pisarno?" "Ravno /ato. po*akaj malo. pa te bom malo spremil ... V katero sm« r gn š?" "Ni smeš ne j *e stvari od moJa. ki »premija svojo ženo pri K'»*|x*linj«kem nakupovanju. Menda vendar nočeš, da bi gledala v tebi nekakeirn n«ička. ki mora človek nanj pnziti pri slehernem koraku?" "Ne. rajli že ne v še* nega .»o-proga " Ti maš človeka ren razdra-žiti . . Drugače ai pa prav prijeten človek T a«' pošali mlada 1 t *' i- ^i^fl Lr ^^^flRFjpHffi i t^Htejto, > jyg j 1 gffimgM 1 \ 3 KcllJ flctur«. William E. Dodd, ameriški poslanik v Berlinu. ~ žena in se skloni k možu ter mu pritisne poljub na čelo. "Nu, menda nisi več srdit? Zdaj me pa pusti, da odhitim." In že je pri vratih. Nagla kretnja, s katero se je obrnila, je nekoliko vzvalovila njeno krilo. In tako je Etienne imel priliko, zagledati na njeni desni svilnati nogavici majhen razpor. Res, bog ve kaj to ravno ni, toda Etienne se je v šoli svojega zakona že marsičesa naučil in ve, da za svilnato nogavico ni pogubnejše reči kakor strgana nit. Že je hotel poklicati Elizo nazaj a ker se ji je tako mudilo, je ni maral več zadrževati. Vzdi-hnil je — saj je še predobro poznal takele večje in manjše muhe svojeglave žene — in se spet zatopil v branje.. Toda njegove misli so bile drugod. Ni se mogel zbrati. Živčno je zmečkal časnik in ga vrgel v kot. Le kaj ima Eliza zadnje čase toliko opravkov po mestu! Ves ljubi božji dan je na nogah in hiti iz enega konca mesta v drugega. Neki notranji nemir jo goni, da nima obstanka doma. In ko se zvečer vrne, je vsa spehana in ubita in pripove duje o vseh mogočih nakupih, o poskušnjah pri šivilji in o popoldanskih čajankah. Nocojšnji večer se nič ne razlikuje od prejšnjih. Etienne se je bil ravno dobro vrnil iz pisar ne, ko se prikaže Eliza, vsa zaso-pljena, z bliskajočlmi se očmi in temno rdeča v obraz. "Dober večer, Idragi!" zago-stoli. "Joj, koliko sem danes spet mela potov! Kaj pa tako imenitno diši? Pozabila sem že, kaj sem naročila za večerjo. Ne, ta poskušnja moje nove višnjeve o->leke me je čisto ubila! Pomisli, cele tri ure! Pa ti, Etienne, kaj si pa ti počel? Povej kaj!" Kakor vrtinec se smuka mlada žena vročično po sobi sem in tja, vrže sem rokavice, tja torbico in na mizo klobuk. In pri tem venomer govori in skače s tega predmeta na onega. Etiennov molk jo začenja vznemirjati. "Kaj ti je prav za prav? Ali je mar strela udarila vate?'\ Da, kakor bi bila strela udari-a vanj, sedi Etienne nepremično in nemo. Malo preji J€ Ujavendan opazoval svojo ženo, e bil opazil, da se je razpor ze-o povečal in da se zdaj nahaja na levi nogavici. "Ali ti mar ni dobro?" sili E-iza v svojega moža. ^ "Da ... nič prav dobro se ne I počutim. Prosim te, nikar se mi toliko ne smukaj . . ." Cisto mehanično govori, tja-vendan, ne da bi prav vedel, kaj. Vse njegove misli so uprte samo v eno točko. Ali se ne moti? Ali je bila Klizina nogavica res raztrgana. ko je šla z doma? Njeno naglo smukanje sem in tja ga je utegnilo zmotiti. Ce je pa prav videl, kako naj si potem pojasni, da si je Eliza med potjo pre-obula nogavice? Morda pri šivilji, se domisli. Toda ali mora doma. če pomer ja obleko, tudi nogavice sezuti? Čedalje bolj vroče gori Etiennov obraz in vendar mu je. kakor bi ga mrazllo. Kri v njegovih sencih razbija in kuje. "Zdi se mi, dragec, da boš hri-|h> dobil T reče žena v skrbeh. Lezi v posteljo, pa ti bom napravila vroč čaj z rumom." Ali je Klizino sočutje jiriatno. ali mu pa le komedijo igra? Ali je ren nožnočutna. vdana mu zakonska *ena. v*a očarljiva in ži-\ahna. čeprav nekoliko nlčemur-na in veseljaška — ali pa . . . "Nikar toliko ne onegavi." odgovori mol. "Nič hudega mi ni. uspehi v.hkn l^A* Vaša prebava se izbolj^-J nuga-tone ojaCa VAŠE ORGANE Ako aa vali or«.„l .Ubl |„ „ — '»lo kl Ja napravilo J^T*' £ krli-n .v*, v TONE 4aJ« novo »dravj. U " •»taballh organov. NUGA-TONK i. „,r.vilo k •UboUn bolahav llov* »or*, ^ 41 »aa motnega i„ uir.vn« .T* vaafc lakarnah. N. j.mijiu m nadutncati NUCA.TONl Frotl aaprtnicl vx«n,jt*-UGA.Koi_^ odvajal«*. 26c ln 50«. ŽENITVENA PONUDBA želim se seznaniti s Slovt v starosti od 35 do 45 let x več ko enim otrokom v m ženitve. Mora biti napredm mišljenja. Priloži naj tudi n sliko. Pisma naslovite ni slov: ŽENIN, D. M., 2657 Lavvndale Ave., Chicago, III. —(Ad». Ali ste že naročili hosvcu Mladinski liat svojemu priji I ju ali sorodniku v domort To je edini dar trajne vri ki ga za mal denar lahko i te svojcem v domovina NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO P« sklepa lf. redne konvencije m lahko naroči aa list ProarcU ki štej« eden, dva, tri, itlri ali pet člane« Is eae družine k eni nsrotsiai. Prosveta stane sa vae enak«, ca člaae ali nečlane $6.00 ss eno letae a. nino. Ker pa člani i« plačaj« pri aaeamentn $1.20 sa tedaik, m jia tel kt«j« k naročnini. Torej aedaj al vzroka, reči, da Je list predrti u 8. N. P. J. Liat Proeveta J« vaša laatalaa ia gotovo je v vsaki druiiai i ki bi rad čltal liat vsak daa. Cena lista Proevets je: Za Zdrnl. držav« la Kaaado $0.00 1 tednik la................4.80 1 tednika la...............1.00 S tednike la...............JM0 4 tednike In............... 1.20 5 tednikov ia.............. nič Za Evrop« je.. Izpolnite apodnjl kupon, priložite potrebno vsote densrjs sli Ord«r v piani n Ia «1 naročite PreeveU. Uat, kl j« vaša lastaiaa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kaUri teh članov preneha biti IluL ili če s« preseli proč od družin« in bo iaht«val sam svoj liat uda!, I moral tisti član is dotične družine, kl j« tako ekupno zaročena na i Proaveto, to takoj naznaniti upravatltvu lista, ln obenem doplačati vsoto listu Proaveta. Ako taga n« store, tadaj mora uprsmUto datum za to vsoto naročniku. Za Cle«ro ln Chltsft ja. 1 tednik ia............ I tednika In........... I tednike ia............ 4 tednike in........... I tednikov in.......... ........$0.00 PROSVETA, SNPJ, 20S7 8«. Lawadale Ava.. Chiesfe, 1IL Priloženo pošiljam naročnino aa liat Pr«avete vsoto $....... D !■«.........................................ČL druitrs H. Naslov ........................................................ Ustavit« tednik in ga pripišite k moji naročnini od aledečik člaaeei drnžine: 2> ............................................ČL druttu H ') ............................................ČL druitra O ............................................čl. draitra It.. ») .............................................ČL d reživa It.. ................................Dršava ............. N«v naročnik.........................tur aaročaik............. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajocajjj Tiska vabila as reaelice in »hode, vizitnice, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, brrat slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku ia VODSTVO TISKARNE APELIRA NA 8.N.PJ„ DA TISKOVINE NAKOfA V SVOJI TISKARNI Cl.AJ Vaa pojaanila daje vodatvo tiakar* Ceae aserae. aaij.ko d. I o prv. rrite PUlte po laformaelj« ne aa«l*' S. N. P. J. PRINTERJI 2C57 5S SO. I.AWNDAI E Wl s«1 | Telefon Rorkw«ll CHICAGO. ILI. Taai m doU aa šali« to* Mt»ee»