siev 81. r LTanilBnl. v soboto dne 8. aprliB I9Z2. Leto L. lj_ Naročnina -t za državo SHS: sa oelo i8to naprtil Dlu.120-— sa pol leta „ .. m 60'— sa četrt leta „ .. „ 30-_ sa on meneč „ ,. n 10*— za inozemstvo: oolole no.....D n. ? 6 — meočno....... 18-_ = Sobotna izdala: » v Jugoslaviji. . . Dir. 1"j -v inonmtiBtvu ... „ 3 i — Posomno Stev. 75 por. e Cena lnseratom:^ Enostoinna potlina vrst* mali oglati po K 4'— ta K 6 —» veliki oglasi nad 45 mm višine po K 8 —, poslana itd. po K 12 Pri več)em naročila p opast Izhaja vsak dan IzTtemit' ponedeljka ln dneva po pras> nikn ob \ url zjutraj. Mesečna priloga: Vtstnlk JKSZ. 8MT Uredništvo je t Kopitarjevi allot štev. 6/in. Boioplsi se ne vračajo; netnnlclrana ptsm- se ne sprelemato. Oredn. telet. štv. 50, oprava, štv. 328. Političen list za slovenski narod ■ Uprava je t Kopitarjevi al. 8. — Račnn poštne bran. ljabljamke št. 850 sa naročnino In št. 340 m oglase, sagreb .9.011, »arajev. 7583, praSlie in dana]. 24.797 Po Karlovi smrti. Nepričakovana smrt bivšega cesarja Karla Habsburškega je potisnila habsburško vprašanje zopet v politično ospredje. Habsburško vprašanje je rešil bivši sesar Karel deloma sam s tem, da se je odpovedal avstrijski cesarski kroni, deloma pa so poskusile rešiti habsburško vprašanje nasledstvene države s prisilnim izgonom Habsburžanov s svojega ozemlja in s prepovedjo vrnitve vsakemu članu bivše vladarske rodovine. Kasneje se je odporu proti povratku Habsburžanov na prestol katerekoli države v srednji Evropi pridružila tudi Italija, ki je z Jugoslavijo sklenila posebno tozadevno pogodbo v Rapallu. V pogodbah pa, ki tvorijo podlago v mali intanti zvezanih držav, stoji kot ena glavnih točk obveznost skupnega nastopa proti vsakemu restavracijskemu poskusu Habsburžanov. Doslej je imela ta obveznost uspeh, ker se je mali antanti posrečilo oba Karlova poskusa vrniti se na Ogrsko, preprečiti deloma z diplomatskimi sredstvi, deloma z mobilizacijsko grožnjo in izposlo-yati Karlovo odstranitev na otok Madeiro. Toda vsi diplomatski uspehi male an-tante niso mogli rešiti habsburškega vprašanja končnoveljavno. Habsburžani so našli po polomu boljševiškega režima na Ogrskem med ogrskim plemstvom najmočnejšo oporo. Ogrsko plemstvo je strogo legiti-mistično in ne bomo zašli predaleč, če trdimo, da je tudi ogromna večina Mažarov za kralja. Trenotno se je ogrski parlament pred nekaj meseci res udal vnanjemu pritisku in je v svečani seji proglasil detronizacijo Habsburžanov kljub protestu legitimistov, toda v srcih nacionalnih Mažarov je še vedno zelo živo pričakovanje kralja, ki bo vzpostavil »integriteto tisočletne krone sv. Štefana«. Če bi bili Mažari mislili z detronizacijo Habsburžanov resno, se ogrski državni upravnik Horthy ne bi bil smel izpostaviti nevarnosti, da kljub pravomočnemu sklepu ogrskega parlamenta pošlje sožalno brzojavko bivši ogrski kraljici-vdovi z besedilom: »Ravnokar izvem, da je Nj. Vel. kralj Karel IV. umrl. Mažarski narod žaluje s kraljevo obiteljo.« In ogrski ministrski predsednik grof Bethlen ne bi bil smel izraziti svojega sožalja v imenu kraljevske ogrske vlade, ampak samo v svojem. Da se to ni zgodilo pomotoma, nam jamči ob-čeznana silna tenkovestnost in občutljivost Mažarov za državnopravne finese, in vzgoja ogrskih magnatov jim omogoča prav natančno razločevanje med obveznostmi družabnega takta in osebnega spoštovanja in pa med dolžnostmi, ki jih nalagajo visoke državne funkcije. Karlova smrt je tudi na Dunaju našla svoj politični odmev. Zvezni kancler dr. Schober se je udeležil svečanega rekvije-ma v svetoštefanski cerkvi sicer po njegovem zatrdilu le kot zasebnik, kateremu ne more nihče zabraniti aktov pijetete, toda sožalna brzojavka ogrski vladi dokazuje, da tudi na Dunaju ne mislijo vse tako, kakor govore. Pravomočni sklep ogrskega parlamenta o Karlovi detronizaciji je dunajska vlada sprejela svojčas brez vsakega protesta in zato je zelo dvomljivo, če sme in more javnost smatrati dunajsko sožalno brzojavko ogrski vladi kot akt privatne kurtoazije, ampak mnogo verjetnejše je, da jo bo smatrala kot indirektno priznanje legitimnosti Habsburžanov ne le na Ogrskem, ampak tudi v Avstriji. Po žalni maši za Karlom so dunajski raonarhisti klicali: »Hoch Kaiser Otto!« Vodja mažarskih legitimistov grof Appony je izjavil, da zanj ni dvoma, da je edini pravni naslednik krone sv. Štefana Karlov najstarejši sin Oton. Takih glasov bomo slišali še mnogo in poslušati jih bomo morali še dolgo. Vztrajnost monarhistov in dina-stičnih rodbin je velika. V Franciji še danes žive potomci Orleansov, Bourbonov in Bonapartejev, ki v okraju Faubourg St. Germain mirno čakajo na boljše čase in legitimnim pretendentom dajejo številčne označbe kot pravim vladarjem ... Tudi Habsburžani ne bodo mirovali in s smrtjo Karla Habsburškega habsburško vprašanje ni še izginilo s sveta. Po mednarodnem pravu o suvereniteti bi naša država morala pravzaprav mirno priznati današnji ogrski državi in ogrskemu narodu pravico, da si izbere za svojega vidnega reprezentanta, kogar si hoče. Ne smemo pa prezreti dejstva, da je z vzpo-stavo monarhije na Ogrskem — vsake monarhije, ne le habsburške — tesno spojena politika ogrskih legitimistov za obnovo sta- Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Danes dopoldne bi se imela vršiti seja narodne skupščine z dnevnim redom: Volitev parlamentarne enkete v zadevi afere generala Že-čeviča. Pred sejo so se sestali načelniki klubov na posvetovanje glede razdelitve števila članov v enketi med posamezne parlamentarne skupine. Od opozicije bi imeli priti v enketno komisijo z ozirom na njeno število trije člani, proti čemur pa so najostrejše nastopili radikalci, ki so ponujali opoziciji samo dva člana. Takoj v po-četku se je pokazalo, da streme radikalci za tem, da sploh onemogočijo volitev parlamentarne enkete. V imenu demokratov jim je Ljuba Davidovič očital, da hočejo vso stvar potlačiti s tem, da stavijo opoziciji take nepomirljive predloge. Tako ni seja načelnikov klubov dovedla do nobenega uspeha. Po tej seji so vladne stranke odšle v dvorano parlamenta, nakar se je otvorila seja skupščine. Opozicijske stranke so se medtem zbrale k skupnemu posvetovanju, na katerem so sklenile, da ne Sestanek dr, Ninčiča s Schanzsrjam. Belgrad, 7. aprila. (Izv.) Nocoj se se-staneta jugoslovanski in italijanski minister za zunanje stvari dr. M. Ninčič in Schanzer. Kakor poroča »Politika«, je naša vlada proti volji ministrskega predsednika Pašiča pristala na to, da se tudi z naše strani poizkusi izvesti rapallsko pogodbo brez posredovanja zveze narodov. Včeraj je finančni minister dr. Kumanudi kategorično izjavil, da ni res, da bi naša delegacija na konferenci v Genovi pristala na revizijo rapallskega dogovora. Nasprotno, naša delegacija bo zahtevala, da se čimprej izprazni tretja cona, ki jo imajo še zasedeno Italijani. Ako direktna pogajanja rih ogrskih državnih mej. Ta politika pa ogroža ves sedanji srednjeevropski red, ki sloni na pravomočnih mirovnih pogodbah in ki jih brez novega krvoprelitja ne bo mogoče zrušiti. V tem tiči velika nevarnost novih zapletov tudi za našo državo in naša diplomacija ne sme habsburškega vprašanja pustiti iz vida. sodelujejo pri volitvi enkete, dokler ne bodo sprejete zahteve opozicije v tej zadevi, in sicer predvsem radi tega, ker se je jasno opazilo, da streme radikalci za tem, da pride enkentna komisija popolnoma v vladne roke, da bi potem delala po njenih namenih. Z ozirom na to bi bilo sodelovanje opozicije v enketi popolnoma odveč, kakor tudi enketa sama. Vlada je zahtevala, da ne sme imeti enketa pravice voditi preiskavo proti generalu Žečeviču in da sme samo proučiti krivdo podrejenih organov. Opozicija se s tem predlogom nikakor ni mogla strinjati in je radi tega tudi zapustila dvorano parlamenta. Radikalcev je bilo na seji tako malo, da ni bilo niti kvoruma za sklepanje. Radi tega se je pri drugem čitanju pojavilo vprašanje, ali je kvorum ali ne, nakar se je opozicija vrnila v dvorano, vendar pa kljub temu ni bilo kvoruma. Predsednik je nato zaključil sejo ter napovedal prihodnjo za 24. t. m. ob štirih popoldne z istim dnevnim redom. z Italijo ne bodo dovedla do nobenega uspeha, bo naša delegacija skušala vso zadevo predložiti konferenci. ZA NAŠE UJETNIKE V TRIPOLISU. Belgrad, 7. aprila. (Izv.) Zemljoradni-ški poslanec Ante Franič je naslovil na ministrskega predsednika Pašiča interpelacijo, v kateri navaja, da se v Tripolisu nahaja 2600 jugoslovanskih državljanov, ki so jih med vojno ujeli Italijani in ki so sedaj zaposleni v pustinjah, kjer kopljejo zlato. Italijanska vlada teh naših državljanov noče poslali domov. Poslanec vprašuje ministrskega predsednika, ali mu je to znano in zakaj niso bili storjeni koraki, da se ti nesrečneži povrnejo domov. Uporaba državnega posojila. (Iz govora poslanca dr. H o h n j e c a r seji narodne skupščino dne 5. aprila t. 1.) Predlog zakona o izpremembi zakona o 7 odstotnem investicijskem posojilu je za nas nesprejemljiv, nesprejemljiv radi tega, ker izpreminja bistvene pogoje investicijskega posojila. Med bistvene pogoje investicijskega posojila spada tudi njegov namen. Namen, ki ga je imelo to posojilo, je bil, da se dobi od naroda potrebni denar za zgradbo novih železnic, cest, mostov, pristanišč itd. Imamo projektiranei razne nove železniške proge. Naš narod — da se omejim na Slovenijo in sosednje pokrajine — zahteva železniško zvezo med Mursko Soboto in Ormožem. Ta železniška proga nam je obljubljena, je že projektirana in trasirana, a graditi se ne more, ker ni denarja. Istotako zahtevamo, da se gradi železniška zveza med Rogatcem in Krapino, ki bi zvezala Štajersko in Hrvatsko. Ta proga bi bila čisto kratka — nekaj nad 10 kilometrov — a se vendar ne zgradi. Prejšnja monarhija tega ni hotela storiti iz državnopravnih razlogov, ker ni hotela, da bi bile naše slovenske in hrvatske zemlje direktno zvezane. Toda sedaj tudi naša država noče graditi te prepotrebno železniške zveze, ker ni denarja. Mi zahtevamo dalje železnico ob S o 11 i. Ta železnica je krvavo potrebna za Slovenijo in za Hrvatsko. Bila nam je obljubljena že v bivši monarhiji, vsa proga je bila že preiskana in projekti so bili gotovi, a se niso izvršili, ker so se Nemci in Mažari protivili iz državnopravnih razlogov. Potrebna je direktna zveza Kranjske z Jadranskim morjem, treba je tudi novih železnic v Liki, Dalmaciji, Srbiji itd. Treba je graditi nove ceste in mostove. Jaz sem v imenu svojih volivcev večkrat zahteval, naj se zgradi potrebni novi most preko Savinje pri Št. Petru v Savinjski dolini, ki se hoče zrušiti. Če Savinja naraste, je nevarnost, da se most podere. Toda reklo se je: ni materialnih sredstev, mi ne moremo postaviti v bud-get graditve novega mostu. Isto velja o mostu, ki bi se moral graditi preko Drave pri Sv. Martinu pri Vurbergu v okolici Maribora, ki je neobhodno potreben. Gospodje! Mi nimamo pristanišč. Pristanišča, ki so nam na razpolago, so v takem stanju, da ne odgovarjajo svoji nalogi. Za take in slične stvari bi se moral porabiti denar, ki ga je dal narod državi v obliki investicijskega posojila. To se je narodu obljubilo in v ta namen je dal narod svoj denar. Sedaj se pa ta stvar, ki je bila določena kot bistven namen, spremeni. Sedaj se hoče kar naenkrat porabiti ta denar za popravo vagonov, za popravo lokomotiv, za nakup novih pragov, za zgradbo novih poslopij za osobje itd. To so stvari, ki so potrebne, kakor rad priznavam, in jaz nimam ničesar proti temu, da se porabi kredit iz prinosa investicijskega posojila za popravo starih stvari. Kako stojimo mi pred narodom? Država je, ko je razpisala investicijsko posojilo, napravila nekak dogovor med seboj in med narodom: ti mi daš denar, jaz pa hočem denar porabiti za investicije; ne za popravo vagonov in lokomotiv, ne za nabavo novih pragov, ampak za grajenje železnic, poti, mostov, pristanišč itd. Država in njeni zastopniki so prevzeli moralno obvezo proti narodu, da bodo njegov denar porabili za to, za kar je bilo posojilo razpisano. Gospodje! Kako bodete ta denar, ki ga hočete vzeti iz prinosa investicijskega posojila, zopet vrnili prvotnemu namenu? To ni mogočo. To bi bilo mogoče samo potom novega posojila. Kakšno zaupanje moro imeti narod do vas pri novem posojilu, da bodete vi posojilo v resnici tako po= rabili, kakor bodete obljubljali? To je tista velika in važna moralna stran toga vprašanja, katero je treba posebej nagla-šati iu katero moramo zlasti vpoštovati. Radikalci hočejo Memm afero potlačiti. Predkonferenca zaveznikov. Pariz, 7. aprila. (Izv.) Kakor poročajo listi, stoje na dnevnem redu predrazgovo-rov med zavezniki, ki se bodo vršili v nedeljo, nastopna vprašanja: 1. Katere države so se odzvale povabilu k mednarodni konferenci v Genovi, katero je izdal vrhovni zavezniški svet na svoji konferenci v Cannesu? 2. Kakšni odgovori so dospeli glede pogojev, katere je stavil vrhovni svet v svojem vabilu? 3. Katera sredstva so potrebna, da se bodo povabljene države teh pogojev pri genovski konferenci držale? — Države male antante pri predrazgovorih prejkone ne bodo zastopane, ker ne spadajo k skupini, katera je izdajala vabila za genovsko gospodarsko konferenco. Francija je bila mnenja, da mora v tej točki ustreči Angliji in Italiji. Smcrnico italijanske politike na konferenci. Rim, 7. aprila. (Izvirno) Kakor poročajo listi, je ministrski svet določil sledeče smernice za italijansko politiko na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi: 1. Proučavanje tehničnih, gospodarskih in finančnih sil posameznih držav v svrho njihove uspešne izrabe. 2. Ugotovitev premoženjskega stanja posameznih držav, da zamore vsaka dežela v odgovarjajoči meri prispevati k skupnemu delu, zlasti pri razdeljevanju sirovin. 3. Gospodarska in industrijska obnova osrednje Evrope in zlasti Rusije s pomočjo tujih držav po njihovi zmožnosti. 4. Italija naj se po lastni iniciativi ali pa na pobudo drugih udeleži skupnega dela, in sicer s tem, da odstopi strokovne delavce in tehnike, ozirajoč se pri tem posebno na delavske organizacije in delavska udruženja, in s tem duševno pomaga, da priskoči drugim deželam na pomoč z dobavo mehaničnih sredstev, ka- kor lokomotiv, industrijskih in poljedelskih strojev itd., in da organizira gospodarsko in finančno pomoč z ustanovitvijo italijanskega sindikata, ki naj da na razpolago potrebni denar. S pomočjo Amerike in Nemčije naj se Italija sporazume glede enake akcije. 5. Predpogoj za vsako pomoč so jamstva, ki naj jih da Rusija glede medsebojnega osebnega in denarnega prometa. 6. Italiji naj se prizna kot vplivna cona za njeno delovanje Južna Rusija, zlasti donska kotlina do Kubanske. Italijanski delegat o konferenci. Pariz, 7. aprila. (Izv.) Italijanski odposlanec na mednarodni konferenci v Genovi, Ton-e, je izjavil londonskemu poročevalcu lista »Matin«, Julesu Sauervveinu: Uspeh genovske gospodarske konference bo v glavnem odvisen od prvih posvetovanj. Ta bodo vsekakor imela političen značaj, ker je popolnoma nemogoče, odrekati sovjetski vladi civilno in juridično osebnost, ako zahtevamo od nje gotove obveznosti. Ako se že pri prvih sejah pokaže, da ni mogoče doseči sporazuma, potem po-menja to katastrofo. Premaganim državam in sovjetski Rusiji bi se s tem nudila možnost, da ustvarijo v Evropi položaj, ki bi bil Franciji in Italiji skrajno opasen. Odposlanec Torre je obžaloval, da je stavila Anglija svojo zahtevo po povračilu predvojnih dolgov neposredno pred genovsko konferenco. Dalje je izrazil svoje prepričanje, da Lloyd George ta korak na genovski gospodarski konferenci brez dvoma popravi. Odhod avstrijske delegacijo. Dunaj, 7. aprila. (Izvirno) Nocoj sta zvezni kancelar dr. Schober in zvezni minister dr. Griinberger odpotovala na konferenco v Genovo. Kako Je dobit general Zečevič tajni akt? Belgrnd, 7. aprila. (Izv.) Na današnji eeji narodne skupščine je vojni minister general Vasifc odgovarjal na vprašanje republikanca Gjonoviča, kako je bivši vojni minister general Zečevič prišel v posest tajnega akta vojnega ministrstva, ki ga je uporabljal v svoji obrambi na obtožnico, ki so jo predložile v parlamentu opozici-onalno skupine. Minister pravi, da je že odredil preiskavo v tej stvari, da se mu ?a doslej še ni posrečilo zadevo pojasniti, reiskava se nadaljuje. Posl. Gjonovič izjavlja, da se z odgovorom ministra zado-voljava, vendar pripomni, da bi se moral zaradi tega general Zečevič staviti pred Bodišče. PAŠIČ ŠTRAJKA. Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Vaš dopisnik doznava, da noče ministrski predsednik Nikola Pašič podpisati zakona o zaščiti delavcev, zakona o stanovanjih in zakona o zavarovanju delavcev, ker je radikalni klub povodom razprave o teh zakonih vodil v zakonodajnem odboru ob-strukcijo ter se ni udeleževal sej. Min. predsednik Pašič hoče pri prihodnji vladni krizi napraviti iz te zadeve vnrašanje in dobiti novih koncesij za sebe. RAZDOR V MUSLIMANSKEM KLUBU. Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Razdor v muslimanskem klubu tolmačijo v radikalnem in demokratskem klubu kot dogovorjen. Skupina dr. Karamehmedoviča skuša dobiti od vlade novih koncesij, da bi s temi koncesijami mogla priti v Sarajevo pred osrednji odbor stranke in tako Čimbolj vplivati v smislu sporazuma. Radikalci upajo, da bo dr. Karamehmedoviču uspelo izigrati nezadovoljnože iz dr. Spa-hove skupine ter pridobiti ostale člane j kluba za sebe. NOVO DRŽAVNO POSOJILO. Belgrad, 6. aprila. (Izv.) V finančnem ministrstvu je že izdelan načrt, po katerem bi se vstavilo v proračunske dvanaj-stine za maj in junij pooblastilo finanfne-mu ministru, da sme najeti notranje drž. posojilo 1 milijarde dinarjev. PREOSNOVA TISKOVNEGA ODDELKA ZUNANJEGA MINISTRSTVA. Belgrad, 6. aprila. (Izv.) V zunanjem ministrstvu se bo preuredil tiskovni oddelek in bo ministrstvo predlagalo, naj se v novih proračunskih dvanajstinah j>o-veča vsota za ta resort v iznosu 235.000 dinarjev. Tisk v inozemstvu velja državo 112.000 dinarjev. ANGLIJA BO ZAHTEVALA OBRESTI? Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Tukajšnje politične kroge vznemirja vest, ki je došla preko Reuterjevega urada v Belgrad, da je angleška vlada poslala Franciji, Italiji, Grški, Romuniji in naši državi noto, v kateri pravi, da si hoče pridržati pravice glede obrestovanja dolgov. Kakor znano, dolguje naša država Angliji 22 milijonov funtov šterlingov. BRZOJAVNA ZVEZA GENOVA—BELGRAD. Belgrad, 7. aprila .(Izv.) V sporazumu med jugoslovansko in italijansko vlado se je vzpostavila direktna brzojavna zveza med Genovo in Belgradom čez Trst, Ljubljano in Zagreb. KONGRES ZELENE INTERNACIONALE. Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Bolgarski min. predsednik Stambolijski sklicuje na 28. junij kongres takozvane zelene inter-nacionale. PROTESTNI SnOD TRGOVCEV V ZAGREBU. Zagreb, 7. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je bil tukaj protestni shod trgovcev in industrijcev zoper vojni dobiček za leto 1920., zoper davek na poslovni promet in zoper šikane, ki jih povzroča vlada s svojim postopanjem proti gospodarskim krogom. V tem smislu je bilo tudi sprejeta resolucija. Med shodom so bile vse trgovine zaprte. ZOBČASTA ŽELEZNICA V BAKRU. Belgrad, 7. aprila. (Izv. Ministrstvo za javne zgradbe objavlja, da se v sporazumu s tehničnim oddelkom ministrstva za promet začno v kratkem dela za zgradbo zobčaste železnice v Bakru, ki naj veže pristanišče z železniško progo Karlovac— Reka. ZGRADBA POSLOPJA ZA MINISTRSKO PREDSEDSTVO. Belgrad, 7. aprila. (Izv.) Ministrski predsednik je dobil v sporazumu z ministrom za iavna dela pooblastilo, da sme najeti posoilo 15 milijonov dinarjev, ki naj se porabi za zgradbo poslopja za ministrsko predsedništvo. NEMIRI NA KOSOVSKEM POLJU. Belgrad, 7. aprila. (Izv.) V kosovskem okraju ie prišlo med prebivalstvom do nemirov zaradi izvedbe agrarne reforme. Agrarne komisije so razdelile že vsa občinska in državna posestva med koloniste in so sedai začele razdeljevati tudi gotova zemljišča, ki so last Srbov in Arnavtov. Tamošnie prebivalstvo ie s tem razdelje-van em zelo nezadovoljno. Ta zemljišča so namreč ti Srbi in Arnavti obdelovali že več sto let in so na podlagi tega pridobili lastninsko pravico. ZMEDE NA REKI. Reka, 7. aprila. (Izv.) Dvanajst poslancev reške konstituante, ki so ostali na Reki, nadaliuie svoje se:e. Kakor se doznava, pa med seboi niso edini. Nekateri bi se radi sporazumeli z vlado dr. Zanelle, drugi pa zastopajo stališče, da je treba razpisati nove volitve. Stranka dr. Zanelle bi pristala na nove volitve, ako bi se ji pri tem zagotovila popolna svoboda. Stranka je uverjena, da je Italra zaradi zadnjih dogodkov izgubila polovico svojih pristašev. FRANCOSKO POSOJILO AVSTRIJI. Pariz, 7. aprila. (Izv.) Poslanska zbornica je spreela zakonski načrt glede predujma v znesku 55 milijonov frankov, ki naj se da Avstriji. SOŽALJE ŠPANSKEGA KRALJA MA-ŽARSKI VLADI. Budimpešta, 7. aprila. (Izv.) Španski kralj Alfonz ie poslal sožalno brzojavko državnemu upravniku Horthyju povodom smrti Karla Habsburškega. Z IT A SME ZAPUSTITI MADEIRO. Pariz, 7. ap lla. (Izv.) Kakor poroča »Echo de Pariš«, se je veleposlaniška konferenca v Parizu včeraj bavila s položajem, ki je nastal v Evropi radi smrti bivšega cesarja Karla Habsburškega. Sklenila je, da si bo prizadevala urediti vprašanje apana-že. Člani veleposlaniške konference so opozarjali na to, da imajo Habsburžani na Ma-žarskem velika posestva, ki jih cenijo na približno 30 milijonov zlatih kron. Velepo-slaniška konferenca ie nadalje sklenila, da se bivši cesarici Žiti in njenim otrokom do- voli zapustiti Madeiro. Odkazalo se jim bo zavetišče v Evropi, a ne na Mažarskem. Baje se nadeli bivša cesarica s svojo družino na otoku Wight. KRVAVI SPOPADI NA IRSKEM. London, 7. aprila. (Izv.) Na meji med Ulstrom in Južno Irsko je zopet došlo do spopadov. Kakor poročajo, je bilo včeraj ubitih 25 oseb. B0LJŠEVISKA ZAROTA V AMERIKI. Pariz, 7. aprila. (Izv.) >Newyork Herald« javlja iz Washingtona: Kakor poročajo, je policija odkrila zaroto, ki so jo osnovali inozemci in ki ima namen zanesti boljševištvo v ameriško mornarico. Minister za mornarico je izjavil, da ne bo dopustil nikake boljševiške propagande. .reev, Našim čitateljem gotovo ni neznano, kaj so morali trpeti zadnjo zimo v najhujšem mrazu na vojaško službo vpoklicani rekruti, katerih je zaradi slabe in nezadostne hrane in pomanjkljive ob'eke na stotine pomrlo in na tisoče nevarno obolelo. V parlamentu ie združena opozicija pod vodstvom Jugoslovanskega kluba nastopila složno proti tedan;emu vojnemu mj-nistru generalu Zečevicu in zahtevala njegovo izročitev sodišču. Tej popolnoma opravičeni zahtevi pa so se uprli slovenski samostojneži, čeprav je tudi na stotine slovenskih fantov postalo žrtev neznosnih razmer zanikrne vojaške uprave. O držanju slovensk'h samosto!nežev ob priliki par'anientarne debate zaradi te afere poroča ljubljanska »Jugos'avi;a«, ki gotovo ni »klerikalni organ«, sledeče: »Radikalci, ki so v najožji zvezi s fa-mozno »belo roko«, o taki obtožbi seveda niso hoteli ničesar slišati. Tudi »demokratje« Pribičevičeve sorte so se obsodbi uprli, le nekateri srbiianski demokratje z Lj. Davidovičem na čelu so zahtevali vsaj parlamentarno komisijo, ki nai preišče to strašno afero. No, niso uspeli, ampak v parlamentu krepko glasovali za »prost prelaz na dnevni red«, kar je tudi umevno, kajfi kdo bo zapuščal zaradi smrti ali obolenja par sto »zanikanih krnetavzarskih butic« tečne vladne :asli, zlasti še, ker to niso demokratski vol lci. V vsej nagoti so se pa pokazali naši »samostojneži«. Glede n:ih smo bili na ias-nem že prej, namreč, da ie ni v naši politični zgodovini stranke, k? bi s takim cinizmom preverila volilce, kot so to storili samosto'než>. Nastopili so volilno borbo z avtonomističnim in protiiedeesarskim programom. a kakor hitro so prišli v Belgrad, so na ljubo političnima pustolovcima Puclju, ki je postal minister, in dr. Vošnjaku, k! se je preril do poslanskega mesta, zapustili svoj prorfram, prevarili svoje volilcc ter se z dušo in telesom nrodali dr. Žerjavu, temu zlemu duhu našega naroda. Zagovarjali so vse korake sedanje vlade, podpirali vse, za naš narod še tako katastrofalne ukrepe, a človek bi mislil, da se bodo uorli vsaj sedaj, ko je direktno prizadeto zdravie in življenje njihovih lastnih volilcev. Ne. v svojem cinizmu se ta »samostojna« družba ni sramovala izmed prvih skleniti, da bc v Zečevičcvi aferi glasovala za »prost prelaz na dnevni red«, torej za to, da se niti parlamentarna komisija ne osnuje, ki bi preiskala, kdo je kriv, da e zbolelo na tisoče naših zdravih in krepkih fantov ter jih na stotine pomrlo. Seveda, če bi glasovali za Iz slovstva afrSkansksh črncev. (Iz franc. preložil A. Debeljak.) IZVOR SMRTI. Ilotentotska povest. Mesec umira in se vrača v življenje. Pa reče zajcu: »Pojdi k ljudem in reci jim: >Kakor jaz umiram in se vračam v življenje, ravno tako morale vi umreti in se vnovič obuditi?.« Zajec odide k ljudem in jim pravi: »Kakor jaz umrjem in se ne vrnem v življenje, ravno tako morate vi umreti in te ne več obuditi. Ko je nazaj, ga vpraša mesec: »Kako si sporočil ljudem?« »Dejal sem jim: »Kakor jaz umrjem in se ne vrnem v življenje, ravno tako morate vi umreti in se ne več obuditi«.« »Kaj!« vzklikne mesec, »to si jim povedal?« Vzame batino in da udaii po gobcu, ki se razkol je. Zajec odbeži in teče. PALMOVO VINO. Čvijska pravljica. Ko so se Fanti napotili iz notranjščine proti morski obali, so jih hostniki skušali ustaviti in Fanti so si morali krčiti pot. Po-izvednike, ki so korakali na čelu, ie vodil : 6laven lovec imenovan Ansah.-Ta mož je ! imel s seboj psa, kateri ga je vedno ■ prom-ljul. Ko je bil nekoč no preži, ga je kužek peljal proti palmi, katero je bil slon Dodrl in zvrtal v nji luknjo s svojimi okli, da bi pil sok. Ansah je opazil, da curlja sok iz skožnje; ker pa se je bal pokusiti sam, kajti morda je bil to strup, ga je dal nekoliko svojemu psu. Drugi dan je videl, da ni živali nič hudega, in je pil še sam nekoliko. Ta pijača se mu je zdela tako prijetna, da jo je srkal, dokler se ni pijan onesvestil. Ves dan je ležal brez zavesti na veliko grozo Fantijev in njihovega kralja, ki so ga smatrali za izgubljenega. Čim je prišel spet k sebi, je napolnil lonec s to tekočino in jo ponudil kralju: popisal mu je, kako jo je dobil in kakšne učinke ima. Okusivši palmovo vino, ga je kralj tolikanj vzljubil, da se ga ja nalokal do nesve-sti. Misleč, da je otrovan, se je ljudstvo pri tej priči vrglo na nesrečnega lovca in ga pobilo, ne da bi mu bilo dalo priliko obrazložiti. Ko se je kralj zbudil in zvedel, kaj se je zgodilo, je bil jako žalosten in je dal nemudoma usmrtiti Ansahove morivce. V spomin nanj je velel, nai se posehdob palmovo vino naziva ansah. ZAKAJ NOSOROG RAZBRSKA SVOJE 0TREBKE. Vnhehejska povest. Huda vojska je bila baje blizu Tanga-njike na fipajskih brdih med nosorogi in | sloni. Prvi so bili poraženi, sloni pa so jim podarili življenje s pogojem, da ne bedo j več onečejali njihovih stezA in da bodo i vselei razkropili svoie odnadka ZAKAJ JE ŽENA PODLOŽNA MOŽU. Tavetajska pravljica. V početku je Bog hotel preizkusiti moževo in ženino srce. Od vedel je torej moža na stran, mu izročil nož in mu rekel: Čuj, ko bo nocoj tvoja žena spala, ji prereži vrat. Tudi ženo je odvedel na sfimo, ji izročil nož in ji dejal: Čuj, ko bo nocoj tvoj mož spal, mu prereži vrat. Dobro jo. Tedaj odide mož otožen, mifleč: Da bi odrezal vrat svoji ženi! svoji sestri! To je nemogoče: Nikoli ne storim tega. In vrže nož v potok, hoteč se potem izgovoriti, da ga je izgubil. Žena pa tudi odide. Jedva se je zno-čilo, vzame nož in gre, da bi umorila moža, ki je spal. Kar se zopet pokaže Bog in klikne: NesreČnica! Ker si tako zlobna, se ne boš celo življenje več doteknila železa! Tvoje mesto je na pol:" in pri ognjišču. Ti pa, se je obrnil k možu, ker si dober, si vreden biti go podar in sukati orožje. NEKAJ PREGOVOROV. Samo svojci te izcVo. — Laž cvetf, a ne rodi. — V molku ;e rešitev. — Modrost ne stanuje v eni snmi hiši. — Kdor hoče natepsti psa, vselej najde palico. — Smrt je v gubah našega plašča. — Tat je, kogar zasačijo. — Vojna je krava, ki jo molzejo J v trnju. — Star samec si sam kuha. — I Moč, ki nima smotra, je lenobi botra. — I Kdor vzame krasotico, vzame bridkosti. — Zečevičevo obtožbo, bi moral g. Pucelj zapustiti ministrski fotelj, in to je za naie »samosfojneže« važnejše, kot pa življenje tisočerih naših kmetskih fantov. Postopanje SKS je tukajšnje politične kroge naravnost osupnilo, še krepkejši odmev bo pa brez dvoma našlo med nihovimi prevaranimi volilci. Saj je pa tudi 2as, da se pri nas pomede z ljudmi, kojih edini cilj je — osebna korist.« Glasovati za »prost prelaz na dnevni red« se pravi glasovati za zaupnico vladi in v tem slučaju je pomenilo to toliko, kot glasovati za zaupnico onemu ministru, ki je zakrivil težke bolezni stotin slovenskih fantov. Ali bodo volilci glasovali tudi še pri prihodnjih volitvah za zaupnico takim ljudem, ki so se izkazali v parlamentu kot tako zvesti branitelji ljudskega zdravja? Fismo iz Gorice. VELIKANSKI VTIS GORIŠKEGA SHODA - VSE LJUDSTVO ZA AVTONOMIJO. Vtis, ki ga je napravil zadnji veličastni shod vo.nih oškodovancev v Gorici, je velikanski. Vladni listi so se ome.ili le na kratka, mrzla poročila. Stvar jim pač ni po godu. Zanimivo je, da so se pod pritiskom razmer pridružili manifestaciji tudi fašisti, katerih govornik pa je previdno krepko povdaril samo po sebi umevno stališče, da akcija ni naperjena proti državi, ampak proti vladi. Sklep, da se razpuste občinski sveti in da ljudstvo ne bo plačalo državnih davkov, če vlada v teku aprila ne ukrene vse potrebno, so podpisale vse stranke in korporacije, tudi fašisti. Na tem shodu je ljudstvo izvedelo, kako grdo se norcu ejo iz njegove bede. Na primer: Izplačevanje vojnih odškodnin vlada ni poverila kakemu domačemu zavodu, ampak kreditnemu zavodu v Benetkah. Ta zavod pa zadržuje izplačevanja samo zato, da ta ljudski denar rabi za razne trgovske špekulacije in si polni žepe na račun podrtih hiš na Primorskem. Dalje se sklepajo pogodbe z vojnimi oškodovanci dostikrat na nasilen način in trgajo ljudem ogromne vsote, pogosto proti vol i ljudstva, ki nima moči, da bi se uprlo. Res je, da so sredstva, ki jih je sklenilo v svojem boju ljudstvo, skrajna, ker gre za biti aH ne bili naših ljudi, Slovencev in Furlanov, Glede avtonomije: Pri posvetovalni komisiji v Trstu so dolgo razpravljali in študirali vprašan e avtonomije. Na zadn\i seji je bil rezultat škandalozen. 22 glasov je bilo oddanih proti avtonomiji, a 12 za avtonomijo. Predsednik isterekega deželnega odbora je glasoval za avtonomijo. Proti je glasoval med drugimi tržiški (Mon-falcone) župan Bonavia, ki je bil v goriškem deželnem zboru edini proti avtonomiji in je v lastnem mestnem svetu pogorel pri glasovan u. Pri tej posvetovalni komisiji so večinoma Tržačani odločali in del Istranov; Tržačani pa so samo po sebi umevno proti avtonomiji. Seveda stvar tudi še zdaj niti v posvetovalni komisiji ni odločena. Danes —- v četrtek — jc nova seja in se bo zopet razpravljalo o tem. Toda: goriško ljudstvo, ki je po ogromni večini za avtonomijo, še ni govorilo. Vlada bo doživela velikanske manifestacije za avtonomijo, ljudstvo bo samo zahtevalo, da odloča samo o tem, kako si uredi svojo hišo. Boj za avtonomijo Goriške bo šel do skrajnosti, ker je slovensko in furlansko ljudstvo razen nekaterih iz starega kraljestva brez izjeme vneto za to misel in prepričano o nujnosti njene iz-vedbe. — Še bomo zanimive čase doživeli, Bolje eno popoldne sreče kot eno leto nesreče. — Verjeli ste v sušo, Bog pa je poslal dež; kdor hoče lagati, naj govori kar o vremenu. HIJENA IN MESEC. Zulukafrska pravljica. Naneslo je, da je nekoč hijena naš a kost; pobere jo ter odnese v gobcu. Ker je takrat sijala lepa mesečina, je bila voda mirna. Hijena vrže od sebe kost, ko zagleda luno v vodi in jo hoče zgrabiti, meneč, da je prav mastno meso. Glavo vtakne prek ušes v vodo, pa ne najde ničesar. Voda se je skalila. Hijena se vrne na breg in miruje. Voda postane zopet bistra. Hijena plane in poskusi krepko zagrabiti, misleč prijeti mesec, ki ga smatra za meso, ker ga vidi blesteti v vodi. Popade pa samo vodo, ki se ji cedi iz žrela in postane vnovič blatna. Hijena se umakne na suho. Pride druga hijena, vzame kost in pusti tovarišico mirno zadaj. Končno se zdani in mesec oslabi pred dnevnim svitom. Hijena ostane na cedilu. Vrne se drugič, dokler nI mesto, kjef ne more ničesar najti, popolnoma poteptano. Tedaj se iamejo silno rogati hijeni, ko jo vidijo neprestano skakati v vodo, gristi vodo in vodo teči iz njenega žrela, dočim se ona venomer vrača, ne da bi kaj ujela. Kadar se smejemo človeku, pravimo: »Vi ste kakor hijena, ki je zavrgla svojo kost in ničesar dobila, ker je videla mesec Y vodi.« PoISffi^ '+ Hud boj za avtonomijo se je vnel v [taliji. Za Goriško, kjer so se Slovenci sku-jaj s Furlani odločno zavzeli za samoupravo dežele, je prišel zdaj Trentino, kjer jopolari zahtevajo popolno avtonomijo. Laški liberalni »demokratski« listi se se-/eda proti temu bore z enakimi argumen-i, s katerimi se branijo avtonomije naši jugoslovanski demokratski centralisti. + Še bomo vozili! Glavni demokratski, orej tudi glavni izvozniški organ »Demo-tratija« javlja, da niso resnične vesti o pre->ovedi izvoza živil, ki se z gotove strani Sirijo v javnost. Izvoz živil (pšenice, koruze itd.) ni prepovedan in tudi ne bo. + Znižanje števila uradnikov. »Služ-jene Novine« objavljajo ukaz ministra za igramo reformo, s katerim se sprejema v jlužbo večje število uradnikov, ki so bili »dpuščeni iz upravne stroke drž. službe. + Verouk v šolah na Češkem. Skoraj istočasno, ko se je zvedelo za kulturno-bojni šolski načrt Pribičeviča, je češka vlada predložila parlamentu zakonski načrt o reformi šolstva. Glavne določbe tega zakona so: Uvedba domoznanstva, laične moralke, obvezno poučevanje ročnih del za dečke in telovadbe za deklice; prvenstvo češkega jezika; v razredu sme biti največ 60 učencev; enakopravnost učiteljic in učiteljev, Glede verouka govori § 3., ki se glasi: Poučevanje verouka in nadzorovanje tega pouka izvršujejo cerkvene oblasti, vendar ima država pravico vrhovnega nadzorstva. Pouk verouka in pouk v morali se predava dve uri tedensko vvfehraz-redih. Starši učencev so dolžni, da javijo šolskim oblastem, ali naj se njihovi otroci poučujejo v veronauku ali v laični morali. + D'Annunzio se pogaja z italijansko 6trokovno zvezo pomorščakov, ki ga namerava imenovati za predsednika svoje organizacije. S tem preobratom D'Annun-zijevih nazorov so seveda socialisti zelo zadovoljni. + Na daljnjem vzlioau so narodne prostvoljne čete, ki se bojujejo proti ostankom caristične armade, začele prodirati proti Nikolsk Usurijsku. General Maku-lov je iz Vladivostoka pobegnil in se je tam postavila začasna vlada »demokratskega bloka« pod generalom Boldirevom. Japonci se drže nevtralno. Najbrž prodro komunistične čete do Vladivostoka in ga zavzamejo v imenu daljr.jevzhodne čilske republike. Vprašanje je le, kako se ogniti konfliktu z Japonsko, ki ima ta pas s svojimi četami zaseden. Ni pa izključeno, da 6e Japonci na podlagi pogajanj za vselej iz vzhodne Sibirije umaknejo. -j- Konferenca treh intcrnacional v Berlinu utegne vendarle privesti vsaj do nekega edinstva. Bauer, Serrati in Macdo-nald so se postavili na stališče, da se ne smejo nobeni skupini diktirati nobeni pogoji, da sme stopiti v skupno internacio-nalo. Vandervalde je bil torej desavuiran. Sklenil se je skupni svetovni proletarski protest proti genovski konferenci, ki da pomeni le- poizkus zapadne buržuazije, da se ekspioatira Rusija. Kaj se je sklenilo glede na eventualno združitev treh inter-nacional, še ni znano. + Rusija in Nemčija. Koncem marca 11. je zboroval v Moskvi kongres »Rusko-nemške delovne zveze« (Russisch- deu-tsehe Arbeitsgemeinschaft), ki se ga je udeležilo 400 zastopnikov znanosti, tehnike, poljedelstva in industrije. Jedro vseh referatov je bilo, da morata kmetska Rusija in industrijska Nemčija složno sodelovati, da vzpostavila svoje gospodarstvo. 4- Končni rezultat občinskih volitev v Bolgariji. Po vesteh sofijskih listov ie končni rezultat volitev sledeč: Izvoljenih je bilo 13.182 vladnih kandidatov, 3309 komunistov in 9630 kandidatov drugih političnih strank. Agrarna stranka ima torej še vedno večino v Bolgariji. + Sovjetska Rusija in Češkoslovaška. Sovjetska delegacija se je na svojem potovanju v Genovo ustavila v Berlinu. Češkoslovaški poslanik v Berlinu Tusar je imel ob tej priliki daljši razgovor z ruskim zunanjim ministrom Čičerinom. Nekateri listi poročajo, da se je govorilo tudi o vojni odškodnini Češkoslovaške Rusiji. Kakor namreč znano, so se češki legionarji borili proti boljševikom in pri svoji vrnitvi v domovino odnesli mnogo dragocenosti iz Rusije. 4- Češki kmetje za polno izplačilo vojnih posojil. Kakor poročajo listi, so se češke kmetske organizacije izjavile za popolno izplačilo vojnih posojil.___ Da ne bo krivične sodbe... Pokrajinska uprava za Slovenijo, odd. za prosveto ln vere, je razposlala ravnateljstvom vseh javnih in zasebnih srednjih Sol in učiteljišč •er vsem okrajnim Šolskim svetom (za podrejene k>lo) dopis, ki opozarja na prepoved raznih na-birk za darila učiteljslvu o priliki sv. Nikolaja, o Božiču, Novem letu in v druge namene. Prepoved je socialno upravičena in jn prav, to se strogo izvaja. Hkrali se priporoča, naj višji šolski svet ne bo preveč darežljiv z nasveti za Jt>irke po Solat, četudi gre 7.a stradajoče ptičke, to Jugosl. Matico, za srečke, za nabirke pod ge-Deca decl« V dopisu se pa pripominja tudi, »da ce zbira med učenci tudi o priliki prvega sv. obhajila, da se prvoobhajanci pogoste.« Nato pa sledi indiskretna opazka: »V pogledu na ta zadnji namen moram izraziti svoje začudenje, da cerkvena oblast odobruje to postopanje katehetov, s katerim so omalovažuje visoki vzgojni pomen in svetost prejemanja sv. zakramentov pokoro (1), kajti jasno je, da otroci, ki pristopijo k I. sv. obhajilu, mnogo bolj mislijo na obljubljeno pogostitev in glede!, predstavo, nego na velepomem- bnost tega dne za njihovo življenje.« * Ker se v dopisu neupravičeno apostrofira cerkvena oblast, ker sloni tozadevno poučevanje, ki ni brez zdravega jedra, na netočnih informacijah, se je čutilo Katehetsko društvo pri-morano, dati sledeče javno pojasnilo: Slovesnost prvega sv. obhajila je po sino-dalnih določilih kakor praznik prvega reda. To velja za cerkveno svečanost. Od nekdaj je pa bila navada, da jc katehet preskrbol prvoobhajancem tudi skromen prigrizek: pecivo ali celo gorak pred-južnik. Stroški za to in za obhajilne spominke so katehete pač včasih precej občutno zadeli. Med vojno, ko je vsega primanjkovalo, so se par let morali prvoobhajanci zadovoljiti s samimi spominki, kar je povzročilo, da so se za skromno pogostitev (tudi revnih) otrok jele zavzemati dobre matere in gospe, ki so prostovoljno prispevale nekoliko kave ali sladkorja ali peciva i. dr. Za revne otroke se je kaj malega dobilo tudi pri skrbstvu za varstvo otrok. Pri prvoobha-jilni svečanosti, ki je nekak družinski in obenem šolski praznik, rado sodeluje, pomaga in prispeva tudi učiteljstvo brez razlike strank. Ni izključeno, da se morda tuintam v prid revnim slavljenčkom izgovori tudi kaka bodri !na beseda do otrok premožnejših staršev, toda brez pritiska in sile. V slučaju, ki je dal povod gori označenemu dopisu, kateheta ne zadeva niti najmanjša odgovornost. Vso zunanjo slavnost je bil lAmreč osnoval neki damski odsek izven šole, ld je za pogostitev materam udeleženih otrok sam določil višino prispevka. Kar se tiče skromne pogostitve prvoobhajancev so katehet je ne le trdnega prepričanja, da se s tem nikakor ne »omalovažuje visoki vzgojni pomen in svetost prejema sv. zakramentov,« marveč se dobro zavedajo, da se na ta način napravi, kolikor toliko primeren poudarek srečnemu trenutku, ki naj bi ostal vsem v trajno-veselem spominu. Modra taktika in vzgojna previdnost pa narekujeta katehetu, da o taki pritiklini, ki sledi sijajni cerkveni svečanosti I. sv. obhajila, otrokom sploh ne govori, marveč da osredotočuje misli samo na cerkev in na božjega Prijatelja otrok, ki ga prejmejo v sv. obhajilu. Vse drugo naj pride kot veselo presenečenje, ki napravi potem toliko globlji vtis. Ako so nudi prvoobhajancem to razvedrilo in okrepilo, je v veliki meri ustreženo tudi staršem. To izpričuje vsakoletna izkušnja katehetov, katerim se roditelji ljubljenih malih iskreno zahvaljujejo za obilo delo in trud, kakor tudi za prigrizek, ki so ga preskrbeli otrokom. Z ozirom na vso to in na dejstvo, da se slavnost tako pomenljivega dne drugod (n. pi. na Francoskem) še sijajneje prireja, sodi »Društvo slov. katehetov«, naj se le brez razburjenja i vbodoče prepusti ta zadeva prosti volji in dare2-ljivosti premožnejših staršev, če hočejo napraviti prvoobhajancem (tudi revnim) nekoliko sreče in veselja. — Katehetom itak preostane še vedno več ali manj stroškov. Po teh pojasnilih prijazno odklanjamo neupravičeno insinuacijo, s katero se je cerkveni oblasti »z začudenjem« naprtilo nekako tiho so delovanje pri podiranju vzgojnega pomena I. sv. obhajila, zlasti ko se v dopisu samem nedosledno dovoljuje to omalovaževanje vzgojnega momenta, ako Cerkev sama nosi stroške v ta namen iz lastnega premoženja. Gospodom pri »Učiteljskem Tovarišu«. K notici »Kaj je krivo, da so uspehi v srednji Soli slabi« v »Učit. Tovarišu* z dne 30 marca 1922, št. 13, pripominjamo to-le: Konstatacija viš. šolskega nadzornika \Vestra na zadnji seji Viš. šolskega sveta, da ljudska šola slabo pnprZagreber Tagblattuc Slabo vreme in neprestani dež v Bosni še vedno trajata Prebivalstvo je tako praznoverno, da splošno misli, da bo po nedavnem potresu in sedanjem neurju nastopil konec sveta. V Mostarju se je pojavil neki r.prerokc, ki oznanja, da bo še tekom 1. 1922. konec sveta. Gotovi špekulanti to praznoverje seveda prav dobro izrabljajo. — Nemški uradniki na Češkem. >Prager Tagblattc poroča, da izda vlada v najkrajšem času poziv na nemško uradništvo, da se tekom 3_ mesecev nauče češkega ozir. slovaškega jezika. Kdor bi v tem času ne obvladal jezika bo odpuščen. — Angleški brezposelni de!avri in avstrijska letovišča. Na Tirolskem in Solnograškem biva več tisoč angleških brezposelnih delavcev. S podporo, ki jim jo izplačuje angleška vlada, žive v avstrijskih letoviščih kot pravi baroni. Stanujejo po prvovrstnih hotelih in plačajo dnevno 24.000 do 30.000 avstr. kron za prehrano, kar znaša v njihovem denarju komaj 16 šilingov. — Potovanje okoli sveta. Osiješki listi poročajo, da je te dni prispel v Osijek avtomobil z na- 5iisom: Potovanje okoli sveta. Lastnik avtomobila e neki Amerikanec Weston, ki je pred dvema letoma nastopil s svojo ženo in dvema otrokoma potovanje okoli sveta- Dosedaj je prepotoval vso Ameriko, Anglijo, Francijo, Italijo ter del Jugoslavije, od koder se preko Grčije in Turčije poda v Azijo. _ š Protituberkulozna liga v Ptuju. Na ptujskem okrajnem glavarstvu se je vršil 30. marca t 1. sestanek zastopnikov vseh slojev v svrho posvetovanja o ustanovitvi protitubei kulozne lige za politični okraj ptujski. Vodja okrajnega glavarstva dr. O. Pirkmaier je v svojem pozdravnem nagovoru povdarjal važnost smotrenega protituberku-loznega delovanja v naših krajih, kjer se do danes ni posvečalo dovolj pozornosti za sistematično obrambo proti tej uprav — rak rani — našega naroda. Da se doseže resničen uspeh, je treba sodelovanja vseh slojev. Prosil je vse navzoče, da se nihče ne odtegne idealnemu delu, ki je istotako karitativno, kakor je zdravstvene in socialne važnosti. Uradni zdravnik je povdarjal pomen socialne organizacije proti tuberkulozi. Gosp. dr. Bela Stuhec (iz Ptuja) je kot blagajniški zdravnik navedel zanimive primere iz vsakdanjega življenja ubožnejših slojev, ki jasno osvetljujejo nujno potrebo temeljite odpomoči. Razpravljalo se je tudi o načrtu pravil. Ustanovni občni zbor se skliče v Ptuju še tekom tega meseca. š Krvav Sv. Štefan v Petincih. Javševčevi v Petincih pri Ljutomeru so za Božič odprli vinotoč pod vejico. Na Štefanovo je prišlo mnogo gostov. Prišla sta tudi brata Alojzij in Frane Videmšek ter Ivan Stelzer, ki je meninič udaril pri mizi sedečega Zadravca. Ko je šel Stelzer vun, mu je Zadravec. vrnil zaušnico. Komaj je to Stelzer vr-nivši se v sobo, povedal znanima pretepačema Videmšek, je Franc Videmšek poskočil in ker je na dopust domov došli Jožef Prelog miril, češ, bodite pametni, je Videmšek proti njemu zagnal steklenico, kateri pa se je Prelog umaknil. Takoj nato je Videmšek napadel z nožem. Tedaj je nastal splošen poboj. Konec je bil žalosten za oba brata Videmšek. France je dobil v trebuh šest ran, izmed njih dve smrtni. Obležal je zunaj v snegu z izstopivšimi črevami ter kmalu nato umrl. Njegov brat pa ie dobil težke poškodbe Slučaj bi bil moral priti prod poroto Ker pa ni bilo do-gnano, kdo je VidemSku prizadel smrtni rani in je Prelog le priznal, da je v sil ibranu le enkrat sunil Videmška z nožem v trebuh, so samo Prologa obtožili pred senatom radi "ežke telesne poškodbe. Pri glavni razpravi b. t m. je bil Prelog obsojen na 10 mesecev težke ieče. Gospodarske razmere v Ameriki. V Zedinjenih državah se splošno čujejo tožbe o današnjih gospodarskih odnošajih. Nobena tajnost ni, da je Amerika v vojni dobi na vso moč vihrala s produkcijo in v vseh panogah svoje veleobrti zaslužila ogromne denarje. Pomislia pa tedaj ni, da morejo ali bolje rečeno morajo nastati neugodne okolnosti reakcijske lastnosti. Ves zaslužek je bil urno zopet investiran v nova podjetja, kakor bi imela vojska večno trpeti. Ali bojni grom je utihnil in ž njim vred je pojemal, padel izvoz y Evropo, a produkcija se kljub temu ni omejevala. Tako se je zgodilo, da je bila velikanska nadprodukcija in v tem tiči vsa tajnost današnje ameriške gospodarske depresije, K temu se je pridružila še okolnost, da je veselje nakupovanja padlo tudi na rednem domačem trgu, ker se detajlisti niso mogli lo-fciti od visokih vojnih cen, dasi so tvorničarji in veletrgovci v tem oziru dajali često ob znatnih žrtvah dober zgled. Splošno ogromno padanje cen se je prijelo lansko leto in je zadelo zlasti težko industrijo pa tudi sladkorni trg. Kriza se je tako poostrila, da se je moral razglasiti moratorij za otok Kubo. Že pred tem je nastalo tudi vznemirjenje na trgu sirovega gumija, pri katerem je zrasla produkcija v nadpro-dukcijo, obenem pa se je dosegla tehnična dovršenost v izdelovanju avtomobilovih obro-Ičev. Medtem ko je bil prejšnji obroč za 2000 inilj, zdrži sedanji 6000 milj. Kar tiče obleke je bilo občinstvo dobro 'disciplinirano proti neizmerno visokim detajlnim cenam. Posledica tega je bila, da je nastala velika nezaposlenost krojaških rokodelcev, šivilje pa so imele mezdne spore z delodajalci. Ti so hoteli visoke medvojne mezde zmanjšati, da bi znižali kupne ccse, e so naleteli na dobro organizirani odpor delavstva. Bije se ljut boj. Splošno prevladuje nazlranje, da se morajo zmanjšati v prvi vrsti produktivni stroški, ako se hoče napraviti red y anarhiji cen. Vsekako je tu iskati Izhoda T polagoma izboljšanih razmerah. Brezdvomno bodo zdaj ti boji odločilni znak vsega gospodarskega življenja Zedinjenih držav. Zaradi vojske so tudi cene vseh življen-skih potrebščin poskočile. Ako vzamemo n. pr. indeksovo štev. 100 za 1. 1913, dobimo dvig povprečnega standard of life v 1. 1920 za 218%; v septembru 1921 so cene precej padle in tu je znašala indeksova štev. še 177%, v listopadu istega leta pa je padla na 163%, na kateri višini se je obdržala do današnjih dni. Mezde delavcev so se dvigale v istem razmerju. Ako vzamemo v 1, 1914 za normalo 100, vidimo v oktobru 1921 indeksovo številko mezd za 193% višjo. V nekaterih panogah industrije se je posrečilo mezde zmanjšati v primeri dejanskega standard of life, ali v največ slučajih zadene ta težnja na odločen odpor strokovnih organizacij, posebno v tako-imenovani težki industriji. A. boj se bije naprej in mora biti dobojevan, da se doseže gospodarsko ozdravljenje, ki ga je treba v prvi vrsti v prospeh delavstva. ie takse na vozila. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Ker se predpisi o pobiranju takse na vozila iz tar. postavke 100 zakona o taksah in pristojbinah še vedno neenako in pogrešno razlagajo, se pojasnjuje sledeče: Tarifna postavka 100 taksne tarife predvideva dve vrsti taks in sicer: A) takso za prijavo, da ima kdo avtomobile, fijakerske vozove. vozove na vzmeteh (fedrih) in biciklc in B) letno takso za osebno uporabo avtomobilov in fijakerskih voz. I. Vsake takse prosti so: a) vsi vozovi, ki niso na vzmeteh (fedrih); izvzemši vozila, ki jih omenja točka 20. čl. 49. taksnega in pristoibinskega pravilnika; b) vozovi na vzmeteh (koleslii, zapravljivčki i. si.) in navadni dvokolesni vozovi (na vzmeteh za konjsko vprego), ako jih uporabljajo lastniki kjerkoli redoma tudi za prevažanje lastnih poljskih pridelkov; c) vozila pod b), ki so popolnoma nerabljiva; d) mrtvaška vozila pogrebnih podjetij; e) vozila, ki služijo izključno za prevažanje materiiala, oseb in orodja za gašenje požara; f) vozila, ki so posebej urejena za prevažanje sodavice; g) v točki 21.. čl. 49., pravilnika navedena vozila; h) osebe, ki v državi izdelujejo vozila, katera podlegajo prijavni taksi, dokler se ta vozila nahajajo v skladišču in ako se ne uporabljajo za vožnjo. — Te osebe pa so zavezane, takoj no izvršeni prodaji obvestiti pristojno policijsko (politično) oblastvo o prodaii in priobčiti ime, poklic in bivališče kupca. Kdor tega ne stori, se kaznuje po točki 17., čl. 49., pravilnika. II. Prijavna taksa. Ta se plačuje za vsa vozila, navedena v tarif, postavki 100 taksnega zakona, ki niso po I, takse prosta, torej tudi za takozvane kolesce, zapravljivčke i. si., kolikor niso po I. b) takse prosti. III. Letna taksa se plačuje 1. za avtomobile in 2. za fijakarske vozove, ki se uporabljajo zgolj za osebno potrebo. Letna taksa se ne plačuje za a) v čl. 49., točki 3, taksnega in pristoibinskega pravilnika navedena vozila; b) za čisto tovorne avtomobile v vseh obratih, ako se z niimi prevažajo le tovori; c) za vozila podietnilvv, ki pogodbeno prevažajo pošto in poštne potnike. IV. T a k s i o o 2 Din zaprijavointaksi p o 5 Din za dovolilo so zavezana vozila na vzmeteh, ki se uporabljajo tudi ali izključno za prevažanje lastnih poliskih pridelkov in ostala vozila, ki niso navedena v tarif, postavki 100 sa m o tedaj, ako se morajo r>o policijskih predpisih prijavljati in se mora dobiti posebno dovolilo za obratovanje ali uporabo in ako ni v področju poedlnih oblastev predvidena večja taksa. — Kjer dosedai v Sloveniji ni takih noliciiskih predpisov, odpadeta obe taksi popolnoma. — Z ozirom na to je delegacija ministrstva financ odredila: 1. vsa vozila, ki po teh pojasnilih niso vsake takse prosta in še niso bila dosedaj prijavljena, ker so se smatrala po dosedanjih navodilih za takse prosta, se morajo prijaviti najkasneje do 20. aprila 1922 od plačila prijavne takse. 2. Do ravno tega roka se mora donesti prijavna taksa za vsa vozila, ki so bila sicer f>riiav!jena, a se ie plačilo prijavne takse od-ožilo radi dvomov o taksni obveznosti do na-daljne odredbe. 3. Do ravno tega roka se mora v primerih (1. in 2-1 plačati tudi letna taksa, ako ji podlega vozilo po zakonskih določbah. 4 Ako kaka stranka vzlic tem pojasnilom neopravičeno ugovarja taksni obveznosti, jo opozori, tak ugovor nima odložilne moči, pač pa ima stranka pravico, prositi za povračilo po njenem mnenju neutemeljeno pobrane takse po čl. 133. taksnega in pristoibinskega pravilnika. — Občinstvo in občinski uradi se v ostalem opozarjajo na razglas finančne delegacije št. B II 5/71 iz 1922, ki izide v najkrajšem času v Uradnem listu in bo vseboval tudi nekatere važne izpremembe kar se tiče poslovanja občinskih uradov glede prijav. • • • g Tržne rene v Mariboru. Dne 4. aprila t. 1. so bile v Mariboru sledeče tržne cene in sicer v Din: 1 kg govedino 9—12, 1 kg teletine 10—12. Svinjetina 1 kg 17—20, masti 20, špeha svežega 19—20, papriciranega 25, prekajenega 25. masti 25, prekajenega mesa 24—26. Kože: 1 konjska koža 62—75, 1 kg goveje kože 10 in pol, 1 kg telečje kože 12 in pol do 12 tri četrt, 1 kg svinjske kože 4 in četrt do 4 tri četrt. 1 kg gornjega usnja 00, 1 kg; podplatov 70. — Perutnina: 1 kokoš 37 in pol do 45, 1 raca 25—30, 1 gos 25—45. domači zajec majhen 7 in pol, večji 15. — 1 liter mleka 2.75—3, 1 kg surovega masla 30. — Kruh: 1 kg belega kruha 6, črnega 5, 1 žemlja 50 par. — 1 kg jabolk 7—7 in pol, 1 kg suhih sliv 9, 1 limona 0.50—1. 1 oranži« 1.25—2.50. 1 kg roži-čev 6, 1 kg mandeljnov 50, orehov P, oluščenih ' 20—25. — Šrec.erijsko blago: 1 kg kave L 45, ! II. 40. pražeoe I. 50, IJ. 42, 1 kg riža 6—11, soli i 3—8.25, poprp celega 30. zmletega 32 in pol, paprike 3—7 in pol, testenin 9, t kg sladkorja v kristalu 15, v kcr.kab 17. kvasa 15. 1 liter navadnega kisa 1.20, vinskega 2. namiznega olja 25. bučnega 24—25. špirita gorilnega 18, mila 14—15. — Žito: 1 ker pšenice 4.25, rži 3 in pol, iečmena 3.75, ovsa 3.75. koruze 4, pross 4. ajde 4. fižola navadnega 4, fižola rajčnevr* 4 in ool in loče 15. — Mlevnki izdelki: t kMariša< izven abonmaja. Vlogo Franceta igra g. Medven. V sredo, dno 12. t m. se igra >Ham-letc za izven z g. Fogozom v naslovni vlogi. pr 12 velikonočnih pesmi za mešani zbor zložil Karol Adamič jo pravkar izšlo v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Cena part 12 Din, glasovi po 4 Din. — Pesmi so vsled tiskarskih ovir sicer nekoliko pozno izšle vendar jih bodo naši cerkveni zbori v velikonočnih praznikih oziroma v velikonočni dobi, ki traja do Vne-bohoda, še lahko proizvajali, če si jih takoj na-roče. Pesmi so tako melodijozne, lepe in v lahkem slogu zložene — • kakor sploh vsa Adamičeva glasba — da se jih brez truda v par urah vsak zbor vseh 12 nauči. Napevi bodo svečanost velikonočne procesije posebno poživili in navdali poslušalce s času primernimi čustvi in pobožnostjo; nato opozarjamo naše, zbore in zbirko prav toplo priporočamo. pr Klasično Grillparzerjero žaloigro, ki jo igra v nedeljo visokošolski zbor na Ljudskem odru, bo otvoril krat?k prolog za boljše razumevanje umetnine. Dodatno naznanjamo Se, da je prestava lastno delo. Odmori bodo med prvimi štirimi slikami le petminutni in šele pred peto sliko daljši. Vstop med igranjem ne bo dovoljen. Orlovski vestnik. Seja vaditeljskoga zbora Orliške podrreze se vrši v nedeljo, dno 9. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih Orlovske podzveze. Po seji telovadba vaditeljic. — Načelnica. šišenski Orli in Orlice nrirede v nedeljo, dne 9. aprila ob 5. uri popoldne v gostilni »Reininghaus« telovadno altademijo. Udeležite se je vsi! Turistka in šport. i Kolesarska Ilirija v Ljubljani naznanja, da se napovedano otvoritvene dirke v nedeljo, dne 9. t m. '.»sled skrajno neugodnega stanja dirkalne proge odgode na 23. aprila 1922. V nedeljo, dne 9. t m. se vrši v hotelu Tivoli običajni klubov mesečni družabni večer, pri katerem se bodo vrnile preizkušne tekme na prav kar izgotovljo* nih dirkalnih aparatih. Prijatelji kolesarskega športa dobro došli Dr, Ivan Hubad okrožni in zobozdravnik v Skofji Loki ^ ZOPET ORDINIRA '•C in obavlja vsa zobozdravniška dela od 8. aprila 1922 dalje. ~Sfadčičarski pomočnik t dobrimi spričevali, želi mesto v svrho večjo izvežbe v večji sladščičarni poo ugodnimi pogoji. Cenj. ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »UGODNO 1319«. Stenotiplštinjo^^" pisarniško moč-začetnico sprejme večje podjetje pod ugodnimi pogoji takoj ali tudi pozneje. Lastuoročue ponudbe na: »POSTNI PREDAL 150, LJUBLJANA 1«. 1320 STAREJŠI STROJNIK ieli službo pri večjem tovarniškem obratu ali elektrarni. Zmožen je v.-eh v to stroko gpadajočih del kakor tudi montiranja strojev, parnih kotlov in električne naprave. Večletna praksa. — Pisma pod: »Zanesljiv 1336« ua upravo »Slovenca«. SAMOSTOJNI JAMOMERILEC z večletno prakso se sprejme eventuelno takoj pri šentj^nžkem nremono-kopu, And. Jakil, Krrnelj DOLENJSKO. Plača po dogovoru. 1306 dobro izurjena KONTORIST(-inja) strojepisinja, slovenske iu ne mške steno-gralije, se sprejme, llrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe pod »Ljubljana/1241« na upravo »Slovenca«. Išče se MLINAR ta mlin na vcino moč. kateri je obeuem sposoben klesati kamne in izvesti popravila pri lesenih olj.kiu ln bi&ntm mišim K 10 in podgano 1» 20 z» .ourn® K 8r. en ata-nloe h 13 uinAuvnliT inoiiav K Iu in S1 proti mravljam n. in 2u K. l'o.iiji' pi> po v nt tu ■ n okspori U Jtin tr, Pe rl js'a ti 3. Z greb 39. i'r ovo«im r w«jem oitlemu >o .u»l. p an'ne, harmonijo, (tudi Igrane) na obroke ln posodo, — Naivečia lzbera v Jugoslaviji. Velikanka zuloi:ŠPANA« ali »MAJERJA« Sobo in hrano išče gospodična pri boljši rodbini, tudi ▼ okolici Ljubi