a"
GLAS
SLOVENSKE
KULTURNE
AKCIJE
Mesečno poročilo. Izdaja tajništvo, Granade-ros 61, Buenos Aires
LETO'L	štev. 9
NOVEMBER 1954
UMETNIŠKA LOTERIJA
Najbolj viden in izrazit znak slovenske kulturnosti posameznika izmed nas sta pač njegova domača slovenska knjižnica in pa slovenska likovna umetnina. Zato Slovenska kulturna akcija oboje pospešuje, tako v vrstah svojega članstva kot v javnosti sploh. „V vsako slovensko domovanje slovensko knjižnico in slovensko likovno umetnino!" to je naše geslo v tem oziru.
Lepo število grafik slovenskih umetnikov je že prišlo v last posameznikov izmed nas ob priliki razstave slovenske izseljenske grafike. še več jih bo prišlo v naše domove, ko bo Slovenska kulturna akcija organizirala posebno prodajo teh umetnin.
Izredna prilika pa se bo' za pridobitev številnih dragocenih del naših likovnih umetnikov ponudila vsem ljubiteljem slovenske umetnosti z „umetniško loterijo", ki jo prireja Slovenska kulturna akcija ob svojem družabnem večeru.
Od .nedelje, 7. novembra naprej
bo dano v prodajo zelo omejeno število srečk po 20 pesov, na podlagi katerih bo na prireditvi ob 21 zvečer javno izžrebanih sedem, predragocenih umetnin sedmih različnih umetnikov, ki so v korist Slovenski kulturni akciji poklonili za to loterijo vsak po enega svoljih odličnih del, in sicer:
S. Pelicarič, prijatelj Slovenske kulturne akcije, je poklonil izvirni primer svojih abstraktnih keramičnih kreacij: posoda.
Bara Remec je darovala svojo sliko: Buenos Aires (olje), delo, ki je bilo pred leti objavljeno v Koledarju Svobodne Slovenije.
Aleksa Ivanc, ki je po umetnostnih študijah v Rimu odšla sedaj na izpopolnjevanje v Pariz, je
SLOV. KULTURNA AKCIJA VABI
ob zaključku svoje prve zimske sezone
NA SVOJ
DRUŽABNI VEČER
„SREČANJE USTVARJALCEV Z OBČINSTVOM«
V nedeljo 21. nov. 1954 pri Deklevi
(Cordoba in Jorge Newbery).
Ob 18 začetek: Kramljanje pri pogrnjenih mizah, srečelov, šaljiva pošta na izvirnih razglednicah, ka-rikaturno portretiranje gostov.
Ob 20: „Mal» za šalo, malo za res.« — Pester program, med drugim:
Pogled za kulise naših ustvarjalcev.
Domača vesela pesem (moški kvintet in ženski tercet).
Radijski program: Vprašanja in odgovori (Visoke denarne nagrade!).
Prvi slovenski cinemascope film. . .
In še in še in še!
Ob 21.30: Javno žrebanje Umetniške loterije.
Do 24: Prosta zabava.
VSI ČLANI, NAROČNIKI IN PRIJATELJI SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE PRISRČNO VABLJENI K SODELOVANJU PRI TEJ PRIREDITVI, KI IMA POLEG DRUŽABNEGA TUDI GMOTNI CILJ: Z DOHODKI PRISPEVATI K FINANČNI UTRDITVI NAŠE ORGANIZACIJE!
PROSIMO VAS:
Kupite srečke Umetniške loterije!
Darujte primeren dobitek za srečelov!
Priporočite isto svojim znancem in prijateljem! Udeležite se prireditve in privedite še druge s seboj!
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA VAM BO ZA TO SODELOVANJE NAD VSE HVALEŽNA!
TUDI NA TEM SLONI DELO SLOV. KULTURNE AKCIJE
Ko smo letos v aprilu pripravili našo prvo prireditev, s katero smo se predstavili, smo prireditvi takrat dali naslov: „Umetniški večer«. Bil je prvi in imel je namen nakazati okvir našega dela za prvo leto. Takrat je bil odziv na prvo naše vabilo izredno lep in že s prvo prireditvijo smo zmogli ugotoviti, da je med nami dovolj dobre volje in sil za resno in dostojno kulturno delo. Takrat smo se v posebnem pozivu obrnili na vso našo javnost, da naj to naše delo razume in nas podpre.	,
prispevala svojo: Cerkev v Rimu (mono<bipija).
France Ahčin je nalašč za to priliko izdelal keramiko Sveta družina (relief).
France Gorše, ki je s takim uspehom razstavljal v Clevelandu in Torontu, nam je odstopil risbo: Kristus Kralj.
Božidar Kramolc iz Kanade prispeva tisto svoje delo, ki je bilo razstavljeno na pred kratkim 'zaključeni razstavi moderne religiozne umetnosti v Buenos Airesu: Križanje (suha igla).
Milan Volavšek, ki je v oktobru razstavljal svoja dela v galeriji Comte v Buenos Airesu, je daroval eno od najbolj zanimivih: žene v razgovoru
Vse slike v okvirih!
Vsa dela so cenjena na najmanj 12.000 pes. vrednosti. Z nabavo in žrebanjem srečk te edinstvene in dragocene loterije bo sedem slovenskih douniov povzdignjenih in olbogatenih z domačo likovno umetnino. Slovenska kulturna akcija pa bo po velikodušnosti svojih ustvarjalnih članov-likovnikov in svojega odličnega prijatelja Pelicariča, pa tudi po požrtvovalnem, važnost in potrebe umevajočem krogu svojih članov in prijateljev, igralcev loterije, pridobila dragocena sredstva zia, nadaljevanje svojega visokega kulturnega poslanstva med Slovenci v zamejstvu. .
»HRVATSKA REVIJA“ O NAŠIH RAZSTAVAH
Septemberska številka Hrvatskg revije, ki izhaja v Buenos Airesu pod uredništvom A. Bonifačiča in F. Nikoliča, prinaša poročili o Meštrovičevi in grafični razstavi, ki ju je priredila Slovenska kulturna akcija. O Meštrovičevi prinaša poročilo o začetni slovesnosti; poročevalec smatra, da je razstava pokazala neke karakteristike Meštroviča, vendar jih ne navaja. — Daljše poročilo je napisal Milan Rakovac o grafični razstavi. Posamezne razstavljalce označuje v glavnem tako-le: Gorše: tehnično' čist, premišljen v koncepciji, navdih muzičnosti; Koritnik: obvladal je vse tehnične težave, sigurnost na liniji akademske točnosti, detajli škodujejo toplini; njegova smrt je težka izguba; Ivančeva: hodi po že utrjeni poti, v ozadju njenih lesorezov je še nekaj neznanega, kar bo enkrat z vso' silo planilo na plan; pozornost zasluži njena neposrednost; Kramolc: privlači s svojim eksperimentiranjem, dober poznavalec modernega vzdušja; Remčeva: polna dinamike, simpli-fikacija na najbistvenejše, zaokroženo edinstvo doživljajev.
Med tem smo izvedli v celoti naš program z vrsto kulturnih večerov; skozi šest mesecev smo zbrali na naših kulturnih večerih izredno lepo število obiskovalcev in prijateljev. Lahko rečemo, da je naš poziv za razumevanje v celoti uspel. Slovenska kulturna akcija je s temi kulturnimi večeri podala več, kakor pa je bilo pričakovati. Gotovo pa je bil velik del uspeha prav v tem, da se nas je toliko zbralo in to včasih vkljub izrednim težavam.
Dela na knjižnem področju: nove revije „Meddobje“, izdaje „Mertika“, mesečnega „Glasa“, priprave novih knjig,, tu niti ne vpoštevamo; prav tako tudi ne morda najpomembnejšega dela: povezave skoraj vseh največjih slovenskih kulturnih delavcev v zamejstvu. Tu se omejujemo le na delo kulturnih večerov v Argentini.
To delo pač ne bi uspelo, ako bi slonelo samo na razumevanju. Vsi večeri so bili plod velike požrtvovalnosti in ljubezni ustvarjalnih članov akcije, ki so, zbrani v svojih sekcijah, te večere pripravili i.m jih tudi izvedli. Temelj te požrtvovalnosti pa je bila ljubezen do poslanstva, ki si ga je Slovenska kulturna akcija zastavila. Veliko je to poslanstvo — služba slovenski kulturi. Temu poslanstvu ne bi bili kos. ako bi ne bilo tiste globoke ljubezni in zaskrbljenosti za ohranitev vseh naših duhovnih vrednot, ki smo jih ravno s temi večeri hoteli krepiti.
Le malo pa pomeni ves napor kulturnega delavca, ako ga pri tem ne podpira razumevanje in ljubezen tistih, katerim skuša s tem delom služiti. Velika udeležba na naših prireditvah, lep odziv za zbiranje rednega članstva, lep odziv za zbiranje naročnikov naših književnih izdaj in revij — vse to nas krepi v zavesti, da nas ne spremlja samo razumevanje, ampak velika naklonjenost in ljubezen tistih, na katere smo se obrnili na svoji prvi prireditvi s prošnjo, da bas „razumejo 'in podpro”.
Kulturno delo je moralo vedno računati na podporo vseh plasti naroda. Vedno so tako delo radi podpirali tisti, ki so to delo prav razumeli in ga zato tudi odločilno gmotno podprli — in kulturna zgodovina se jim je lepo oddolžila, ko jih je uvrstila v anale svojih mecenov, ustanovnih podpornikov in pokroviteljev. Nikdar niso šli v pozabo ali pa v zlorabo darovi, ki so bili dani v ta namen.
Danes se tudi naša Slovenska kulturna akcija obrača na svoje prijatelje in vse rojake, da jo podpre pri njenem delu; že v rednih razmerah doma je moralo to delo vedno računati na gmotno podporo vsega naroda, v emigraciji pa so pogoji dela še težji in zato ovire gmotnega značaja še usodnejše. Bolj ko doma moramo tedaj v izseljenstvu računati na mecene, pokrovitelje in podpornike.
Ko smo v začetku sestavljali svoj delovni načrt, smo si zato za mesec november izbrali izvedbo prireditve posebne vrste, ki ji dajemo naslov: „Srečanje ustvarjalcev z občinstvom". Spored bo skušal podati tudi tej naši prireditvi kulturni značaj, poleg tega pa bomo istočasno izvedli posebno loterijo umetnin in poseben srečolov z izbranimi dobitki — vse to pa, da se nam med vsemi tistimi, ki naše delo cenijo in ga hočejo tudi gmotno podpreti, temelji našega dela utrde in okrepe.
Dosedanji naši kulturni večeri, izdaje naših publikacij, delo v naših sekcijah, potrebe naše knjižnice — vse to terja ne samo razumevanje, ambak tudi podporo, ki sloni na zaskrbljenosti in požrtvovalnosti vseh, ki jim je mar usoda slovenske kulture. In plod tega spoznanja naj bo tista podpora, ki jo bo vsakdo na tej prireditvi hotel in mogel doprinesti za nas.
PREGLED KULTURNIH VEČEROV V ZIMSKI SEZONI 1954 V BUENOS AIRESU
I.—11. aprila H.—29. aprila
III.	—13. maja
IV.	—20. maja
V.	—27. maja
VI.	—10. junija
VIL—17. junija
VIII.	—20. junija
IX.	—27. junija
X.	—8. julija
XI.	—15. julija
XII.	—22. julija
XIII.	—25. julija
XIV.	—27. julija
XV.	—1. avgusta
XVI.	—12. avgusta
XVII.	—19. avgusta
XVIII.—26. avgusta
XIX.	—3., 4., 5. sept.
XX.	—9. septembra
XXI.	—-16. septembra
XXII.	—19. septembra
XXIII.—23. septembra
XXIV.	—7. oktobra
XXV.	—14. oktobra
XXVI.	—21. oktobra
I.	umetniški večer Moderna likovna in glasbena umetnost v ZDA
I. literarni večer izšel j. književnosti Dvorakov večer Francoska gotika
I. filozofski večer: S tokovi in proti tokovom Claudelov večer
Ponovitev Claudelovega večera Meštrovičeva razstava
Argentina v besedi, podobi in pesmi
Arhitektura — umetnost prostora I. Pregelj: Azazel I. Preglej: Azazel, ponovitev
I.	Diskusijski večer: Pregelj: Azazel
Film — Vittorio de Sica
II.	filozofski večer: Idejni temelji medsebojne strpnosti
Diskusijski večer: Meddobje (revija)
Novačanov večer
Razstava slovenske izseljenske grafike
Impresionizem v francoski glasbi Willenpart: Zadnji krajec Willenpart: Zadnji krajec, ponovitev Debeljakov večer
III.	filozofski večer: Narodnost in njen etos
Diskusijski večer: Willenpart: Zadnji krajec
Primorska govori: Pregelj, Kosovel
NEKAJ STATISTIČNIH UGOTOVITEV
1. Vseh kulturnih večerov je bilo 23 (poleg tega še 3 diskusijski večeri in razni sestanki odsekov), med temi 3 ponovitve: ena ponovitev je šla na rovaš slabega vremena pri prvi izvedbi, dve sta se vršili zato ker je bila dvorana, s katero smo razpolagali, premajhna, da bi naenkrat sprejela vse udeležence. Najmanjša udeležba je znašala 40 oseb (filmski večer), največja 302 osebi (dve predstavi „Zadnje-ga krajca4'), če pa računamo enkratno prireditev, potem je bila največja udeležba 300 ljudi (Meštrovičeva razstava). Povprečna udeležba na 23 kulturnih večerih je bila 95 ljudi, če pa vzamemo za merilo 20 prireditev, potem je bilo na vsaki prireditvi povprečno 109 ljudi. Vseh 23 kulturnih večerov se je udeležilo namreč 2.182 ljudi.
O teh številkah bi mogli zdaj razpravljati, in jih hvaliti ali grajati. Najbrž še nobena kulturna institucija tukaj v eni zimski sezoni ni imela toliko obiskovalcev. Gotovo še
PREGELJ - KOSOVEL XXIII. KULTURNI VEČER ZADNJI V PRVI ZIMSKI SEZONI
je bil v četrtek, 21. oktobra 1954, v župnijski dvorani v Ramos Me-jia. Posvečen rojstnima obletnicama pisatelja Ivana Preglja in pre-Koeovela, je izzvenel pod geslom: zgodaj umrlega pesnika Srečka ,,Primorska govori". Dostojno je s tem večerom Slovenska kulturna akcija sklenila svojo prvo zimsko sezono, saj ga je posvetila umetniškim stvaritvam niajvečjega našega katoliškega pisatelja in prebogati pesniški zakladnici našega kraševskega impresionista. Oba Primorca sta nam predstavila s klenimi eseji pesnik Tine Debeljak, s svojim literarno občutenim pismom o prijatelju Srečku Kosovelu ob petdesetletnici njegovega rojstva, če bi še živel; pa abitu-rient Tine Debeljak ml. z zanimivo razpravo o Preglju in njegovem umetniškem delu ter pomenu za slovensko književnost, ob pisateljevi sedemdesetletnici, ki jo je lani praznoval samo v tišini svojega doma. To zadnje predavanje je bilo dvakrat zanimivo morda prav zato, ker ga je Debeljak ml. govoril prvič že lani v ljubljanski osmi šoli, se pravi pod oblastniki, ki danes o Preglju molče, ker ga tajiti pač ne morejo. Uvodno be-sedo: k večeru je spregovoril predsednik R. Jurčec, uvajal pa je posamezne recitacije in nastope vodja literarnega odseka, ki je večer pripravil, pisatelj Zorko Simčič. Z recitacijo Kosovelovih pesmi „Bo-ri“ in „Oreh“ nam je. k raško vzdušje občuteno pričarala Lučka Kralj, medtem ko sta Marijan Willenpart in Zorko Simčič v melodramski oblik; podala — lektor in Janez Potrebuješ — odlomek iz Pregljevega umetniško pač najbolj dognanega dela „Johannes Plehanus". Izmenjaje sta pozneje recitirala nekatere Kosovelove pesmi igralca Vanda Majcen in Maks Borštnik. Umetnostni zgodovinar in kritik Marijan Marolt pa nam je ob dioslej povsem neznanih skioptičnih slikah prikazal odlomke Pregljevega življenja in njegovih domačijskih krajev, pod naslovom „Moj svet in moj čas", ki je tudi naslov bližnjega XI. zvezka Pregljevih Izbranih spisov, v knjižni izdaji naše Slovenske kuHurne akcije. Mogočen povda-rek večeru je dal nastop režiserja Marijana Willen,parta, ki je občuteno globoko povdaril bolečino ranjene Primorske z recitacijo ,,Legende", do zdaj še nikjer objavljenega Pregljevega rokopisa. Upanje na lepšo, bodočnost, ki
raste iz' trpljenja in bolečine, pa nam je za sklep podala mala Rezika Marn z recitacijo Pregljevega psalmističnega speva trpljenju in bridkosti „Molitev Slovencev". Udeležilo se je večera čez petdeset naših članov in prijateljev. Odhajali so z željo, da bi se kulturni večeri v prihodnji zimski sezoni nadaljevali z istim zagonom kot je bil viden v letošnjih, po vsebini in zamisli pa še bolj pestri in bogati.
O DELU NAŠIH USTVARJALNIH ČLANOV V ZADNJEM ČASU BOMO NATANČNEJE POROČALI V PRIHODNJI ŠTEVILKI ,,GLASU"
nobena ni nudila toliko različnih programov. Pač nobena si ne bi naložila toliko truda in denarnih žrtev za takšno številčno povprečje obiskovalcev. Prav gotovo pa nobena takšnega programa ne bi izvedla, najsi bi si ga mogla zasnovati.
2.	Po snovi so bili kulturni večeri razdeljeni tako-le: 3 filozofski, 3 literarni. 2 dramski predstavi (4 večeri), 2 glasbena, 4 likovni (2 razstavi, 1 umetnostnozgodovinski, 1 arhitekturni večer), 1 filmski; nadalje 2 dramska in literarna (eden še s ponovitvijo), 1 glasbeni in literarni, 1 likovni in glasbeni, 1 likovni, glasbeni in gledališki. Ob ustanovitvi Slovenske kulturne akcije je prevzel vsak odsek obveznost, da bo v tej zimski sezoni izvedel vsaj dva kulturna večera. To so izpolnili vsi odseki. Po prvotni zamisli naj bi ostalih 10 večerov izpolnila mehanična reprodukcija (film, radio, plošče, televizija). Toda število teh večerov se je potem znižalo v korist večerom z izvirno produkcijo in še na ostalih je mehanična reprodukcija ostala ilustracijsko gradivo, to pa po skrbni izberi v prav povoljni meri.
MEDDOBJE II.
V tiskarni se pripravlja drugi zvezek naše revije „Meddobje" za katero S0 povsod, zlasti pa v vseh deželah izvem Argentine kulturno čuteči rojaki pokazali toliko zanimanja in navdušenja, kakor ga nihče ni pričakoval.
Ta zvezek bo poleg dosedanjih sodelavcev predstavil krogu naših bralcev še nove, tako da bo vsebina ohranila vso pestrost prvega zvezka. Umetniške priloge bodo to pot pokazale Goršetovo kiparsko umetnost, med drugim tudi nekaj kipov za slovensko cerkev v Torontu.
Upamo, da bodo naročniki imeli naslednji zvezek „Meddobja“ v rokah do konca tega meseca, izven Argentine seveda primerno kasneje.
PROGRAM SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE ZA DECEMBER
1.	V prvi polovici meseca: Razstava pokojnega slikarja Marjana Koritnika. — V posebej dekori-ranih prostorih na Victor Martinez 50. — Natančno v naših tednikih.
2.	Tretja sobota v decembru, 18.: Kulturni filmski večer na prešlem s francoskimi filmi o baletni in gledališki umetnosti. — Tolmačita gg. Zorko Simčič in Nikolaj Jeločnik. — Podrobnosti v časopisju.
DOBITKI ZA SREČOLOV Slovenske kulturne akcije
Vse, ki bi bili pripravljeni prispevati kak dobitek, lepo prosimo, da nam ga dostavijo vsaj do petka, 19. novembra, ma Gramaderos 61 ali pa nam sporoče pismeno, telefonsko (66-0818) ali osebno, pa pridemo dobitev prav radi sami iskat.
3.	Največ so k uspehom kulturnih večerov pripomogli ustvarjalni člani, vendar so nastopili tudi v izvedbi kulturnih sporedov poleg ustvarjalnih članov še redni člani in gostje. Sledeča statistika je nepopolna, ker včasih kakšen manjši doprinos člana ali gosta, dasi je bil kulturna stvaritev in je k uspehu pripomogel, ni bil registriran. Poleg tega sodelovanje na enem večeru štejemo vedno le za eno točko, najsi je nekdo nastopil večkrat.
Prvič je bilo na teh večerih izvajano: ena skladba s ponovitvijo, nadalje štiri literarne stvaritve treh avtorjev in še posebej ena dramska priredba s ponovitvijo in ena izvirna drama, pravtako s ponovitvijo. Vsi avtorji so ustvarjalni člani. Izvirnih predavanj ne štejemo sem, tudi ne prvič pokazanih slik, kipov in grafik.
Izmed 9 v Buenos Airesu živečih ustvarjalnih članov filozofskega odseka so s predavanji, koreferati itd. nastopili štirje, eden še štirikrat v glasbenem odseku. Tu spet niso všteti referati na ožjih sestankih odseka in seveda ne prispevki, priobčeni v publikacijah Slovenske kulturne akcije.
Izmed 8 v argentinski prestolici živečih ustvarjalnih članov leposlovnega odseka jih je na raznih večerih nastopilo pet: dva po enkrat, eden po dvakrat, eden štirikrat in eden osemkrat.
K nastopom upodabljajočih umetnikov poleg že navedenih razstav štejemo tudi aranžmaje. Odsek ima tu 4 ustvarjalne člane, ki imajo eden dva, dva po štiri in eden sedem nastopov.
Glasbeni odsek šteje v Buenos Airesu 8 ustvarjalnih članov, izmed katerih so nastopili kot glasbeni izvajalci štirje in sicer:, eden štirikrat, trije po trikrat; peti član je nastopal tudi kot predavatelj in sicer štirikrat.
Ustvarjalni člani gledališkega odseka so nastopili vsi, šest po številu. Eden ima dvanajst, drugi deset, dva po sedem in dva po tri nastope.
Rednih članov je nastopilo 8: eden s petimi, eden s štirimi, eden s tremi, dva z dvema in trije z enim nastopom. Gostov je bilo 17: dva sta nastopila šestkrat, eden štirikrat, trije dvakrat, ostalih 11 enkrat.
Tehnično delo so izvršili v pretežni meri ustvarjalni in redni člani. -
Statistika kaže, da prizadevnosti ni manjkalo; zasluži pohvalo in podporo!