V . rV- « -K " '
9
Entered m Second Claaa Matter December ltth. 1123. at the Peet Office at Cleveland. Oble. Under the Act of 4«ut MUt »12. Accepted for MaSln* at Spedal Rate of Peetace Frortded far te Beetion UM. Act of October Srd. 1917. Anthorised on Mit 22nd. 191SL
NO. 27 — STEV. 27
CLEVELAND, 0„ 8. JULIJA (JULY), 1942
VOLUME XXVIII — LETO XXVIII.
DRUŠTVENE IN DRUGE ZANIMIVE VESTI
V	Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, O., bo na 9. avgusta "Primorski dan," na katerega se pričakuje Slovence iz vse države Ohio. V delu so obširne priprave. To bo nekaka narodna manifestacija primorskih Slovencev za odrešitev 600,000 Slovencev iz beneške Slovenije, Julijske Krajine, slovenske Koroške
in raabskih Slovencev.
*
Na 16. avgusta bo praznovala slovenska fara Marije Vnebovzete v Pittsburghu, Pa., 45-letnico ustanovitve. Odbor, ki ima v delu program za ta dan, pričakuje velike udeležbe od vseh krajev.
*
Začenši 16. avgusta bodo imeli kulturni vrtovi v Clevelandu, O., vsako nedeljo po eno slavnost. Vse narodnosti, ki imajo svoje kulturne vrtove, bodo sodelovale. Te slavnosti bo pričel Jugoslovanski kulturni vrt v nedeljo, 16. avgusta zvečer. Odbor obeta zelo zanimiv program.
*
Smrt je pobrala sledeče naše člane in članice: V Pittsburghu, Pa., je umrl Nikola Bačurin, član društva sv. Mihaela, št. 163. V Bridgeport, Conn., je umrl Martin Kociper, član društva sv. Jožefa, št. 148. V Jolietu, 111., je umrl John Si-monič, član društva sv. Jožefa, št. 2. V Clevelandu je umrla Rose Skerl, članica društva sv. Ane, št. 150.
Naj počivajo mirno v ameriški zemlji, preostalim iskreno sožalje.
*
V	Clevelandu je bila na obisku pri svoji sestri Mrs. Jennie Vidmar iz Detroita, Mich., članica društva Marije Pomagaj, št. 176 KSKJ. Obiskala je sestro Mrs. Frances Legat, 6922 Hecker Ave.
predkonvenčno razmotrivanje
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT. 56, LEADVILLE, COLO. Na naši redni seji, vršeči se 14. junija, je bila na dnevnem redu volitev delegatov za prihodnjo (20) jednotino konvencijo. Sledeči delegati so bili izvoljeni: Anton Kaplan, namestnik Anton Steblay; Anton M. Zalar, namestnica Pauline Hren; Rev. George M. Trunk, namestnik Louis G. ZakVaisek. v
Dalje naše društvo predlaga in priporoča za prihodnjo konvencijo sledeče:
1.—Da Jednota nekaj plača za operacijo bezgavk (Tonsil-lectomy) in
2.—da se članom in članicam, ki plačujejo Jednoti že 40 ali več let, izplača vsa smrtninska vsota.
Frank Klune, predsednik;
A ton Kaplan, tajnik;
Joseph Kerzan, blagajnik.
Dva izmed osmih nemških saboterjev, ki so se izkrcali na ameriški obali ž namenom, da bodo uničevali ameriške naprave in tovarne. Sodila jih bo vojaška sodni-ja. Generalni zvezni pravdnik bo zahteval zanje smrt. Na sliki sta od leve proti desni: Heinrich Heinck in Herbert Haupt. Haupt je živel 20 let ,v Chicagu in ' Heinck je svoječasno delal v nekem newyorškem resta-vrantu. Oba sta pozneje odšla v Nemčijo, kjer so ju izšolali za saboterja.
Član vrhovnega sodišča v Minnesoti bo odstopil v oktobru
St. Paul, Minn.—A n d r e w Holt, star 87 let, član vrhovnega sodišča države Minnesote, se bo v četrtek umaknil v zasebno življenje. Hoit je naj-♦Nedavno sta na neki farmi, starejši vrhovni sodnik v drža-kjer pridelujejo špinačo, iz- vah Unije. Član minnesotske-našla oziroma spopolnila neki ga vrhovnega sodišča je že od farmar in njegov sin posebne leta 1912. Od svojega doma v vrste stroj, s katerim se kosi Minneapolisu do urada v St. ali pobira omenjeno rastlina Paul se navadno vozi z ulično mnogo uspešneje.	železnico.
Obtožen veleizda je ker je pomagal nemškemu vojaku pri begu
Detroit. — Federalna sodnija je spoznala krivim veleizdaje 49-letnega Maksa Stephana, lastnika restavracije v tem mestu. Spoznan je bil krivim, da je pomagal pri begu nemškemu avijatičarju, ki je pobegnil iz kanadskega taborišča. Steph-an je prosil za novo obravnavo. Najvišja kazen za veleizda jo je smrt, najmanjša pet let ječe in $10,000 globe, ali oboje. To je prvi slučaj veleizdaje, ki je bil obranavan v tej vojni pred ameriško sodnijo.
Naciji bičajo srbske žene
New York. — List" "PM" poroča: "Britanski radio je 30. junija sporočil, da so nemški S A vojaki bičali 18 Srbkinj, ki so jih obtožili, da so pomagale
V neko tovarno s pohištvom v Grand Rapids, Mich., je udarila ^.tnikorn;. Prebivalci vasi 30 strela in zanetila požar. Par sekund je strela ponovno udarila v j®111 .pris'lj€;m Prisostvovati bi-isto tovarno in sicer to pot naravnost v alarmno skrinjico. Štiri canuJ°* V2 .e 80 blle prve, ki
sxxxxxxxiixxxxxxxxxxxxxxxxzxx»j
M n m m
MALO TEGA, HALO ONEGA
»TTTTTTfiiimiiiHMiium
'1X2111X1X2X1112II
Prostovoljna požarna bramba v Lohrville, Iowat je nekega /utra drvela z brizgalno več milj iz mesta k dozdevnem požaru. Vse nfbo je bilo rdeče in sodili so, da mora biti nekje velik požar. Kmalu so se pa prepričali, da je bilo to samo vzhajajoče sonce.
ROVKE
gasilske motorke so bile v par minutah na mestu.
Prebivalci Madisonville, Texas, so vselej, kadar so zaslišali, da hiti požarna bramba h kakemu ognju, drli za ognjegasci in &e drenjbli na licu požara, da so bili v veliko napotje ognjegas-cem. Policijski načelnik je rešil problem s tem, da je poslal prvo brizgalno v napačno smer, ljudje so drveli za njo, v tem času so pa ognjegasci nemoteno gasili, kamor so bili v resnici klicani.
Nek lepo oblečen tujec je naročil taksij izpred Mayflower hotela v Washingtonu pa do mornariškega poslopja. Voznina je znašala tO centov. Ko pasažir izroči vozniku natančno 20 centov, je voznik nekam čudno gledal očividno bogatega potnika. Ta j počastnikov, več zdravnikov in ga vpraša: "Saj je prav, ali ni?" "Prav je že," odvrne voznik 'odvetnikov. Obtoženi so bili ak-
so bile obsojene po novi uredbi, ki določa za žene, ki pomagajo četnikom, javno bičanje."
Naciji so v mesecu maju pomorili na Holand-skem 96 oseb
London.—Aneta, Holandska časnikarska agencija poroča, da so nemške oblasti na Ho-landskem izvršile eksekucijo na na 96 osebah. Med temi je bilo 20 armadnih častnikov, sedem
kisla, "lepo pa ni."
tivnosti proti rajhu.
ZED. DRŽAVE
Na 4. julija j# prejela ame riška zračna sil$ prvi- ognjeni krst na evropski fronti. Prvi ameriški bombniki z ameriško posadko so se udeležili obenem z angleškimi zrafnega napada po Holandskem.j Šest ameriških bombnikov je sodelovalo. Od teh se nista vrnila dva, kar so prve ameriške izgube na evropskem bojišču. Ameriški letalci se bijejo zdaj že na 17 raznih frontah širom sveta. RUSIJA—
Vlada v Moskvi priznava padec črnomorske trdnjave Seba-stopola. En cel mesec so Nemci neprestano naskakovali pristanišča. Ruski radio je zatrjeval, da so izgubili Nemci pri Seba-stopolu 150,000 mož v 25 dneh. Med temi jih je bilo ubitih 60,-000 ostali so bili ranjeni ali zajeti. Nemci zdaj napadajo na fronti od Kalinina do Črnega morja, hoteč predmeti rusko linijo in začeti s pohodom proti Kavkazu. EGIPT—
Boji za Egipt so se razvili v strahovit bojni metež 600 milj zahodno od Aleksandrije. Tukaj se je postavit^ngieška armada na zadnji .odpor, da ubrani osiškim četam pohod na Aleksandrijo in Egipt. Nemške čete so zelo utrujene po večte-denskem neprestanem boju, dočim so prihiteli Angležem na pomoč Amerikanci s tanki in topovi ter sveže čete iz Nove Zelandije in Južne Afrike. Angleško poveljstvo pravi, da Nemci ne bodo prodrli do Sue-za in da se je začela obračati bojna sreča njim v prid. FRANCIJA—
V okupirani Franciji delujejo tajne patriotične organizacije, ki izdajajo r^dna poročila o sabotaži proti nacijem. Eno teh poročil piše, da so saboter-ji pokvarili gonilno silo v neki francoski tovarni, vsled česar je moralo prenehati z delom 15,000 delavcev. Neka garaža, v kateri je stalo 30 trukov, napolnjenim z gazolinom, je pogorela do tal. Saboterji so zažgali vozove, napolnjene s slamo, katero so Nemci pobrali pri kmetih. Slamo so polili z gazolinom, katerega so ukradli Nemcem. V nemško barako je nekdo vrgel 'bombo in več nemških častnikov pe bilo ubitih.
AVSTRALIJA—
Avstralci so pomagali ameriškim četam praznovati dan Neodvisnosti, kolikor so pač mogli, da bi izkazali hvaležnost za pomoč, ki jo nudijo Zed. države. Vsepovsod so bile izobešene ameriške zastave. Mrs. MacArthur, so p r o g a ameriškega general, se je udeležila slavnosti 1,600 šolskih otrok, ki so prepevali ameriške patriotične pesmi.
KITAJSKA—
Ameriški avijatičari so v treh dneh tega meseca z velikim uspehom bombardirali japonske pozicije na Kitajskem. Ako je to začetek ofenzive ameriške zračne sile proti Japoncem, se ne more še presoditi. Amerikanci so bombardirali 1. julija Hankow, 3. julija so potopili japonski motorni čoln v Nančangu
izvirne vesti iz domovine
Vlaki, ki vozij<J v Sloveniji, ki jo je okupirala Italija ter tudi na Primorskem in v Trstu, imajo priklopljene posebne vagone, na katerih je vojaška posadka in so nameščene strojne puške. Vse to radi tega, ker so Slovenci ie mnogo vlakov iztirili ali drugače uničili. Tako pripoveduje očividec, ki je prispel čez Ljubljano, Trst in Italijo v Lisbono.
V	Ljubljani je velika, moderna kemična tovarna, ki je bila v polnem obratu. V začetku februarja letos je tovarno napadla skupina slovenskih upornikov ter z bombami uničila vse važnejše oddelke tovarne in vse važnejše stroje tako, da tovarna-dolgo časa ne bo sposobna za delo.
♦
V	bližini postaje Preserje, komaj 25 kilometrov od Ljubljane, je bil koncem februarja letos na progi Ljubijana-Trst dvignjen v zrak železniški most. Proga bo dolgo časa za promet nesposobna.
Radi tega je bilo dne 18. marca letos obsojenih na smrt in takoj ustreljenih 18 Slovencev iz Preserja in okolice. Pojoč slovenske pesmi so šli ti junaki v smrt—pripoveduje očividec.
Poročilo iz drugega vira navaja sledeče podrobnosti o pre-serskem procesu:
Pri prvi preiskavi so ti ljudje priznali krivdo, ker so jih Lahi strašno pretepali in sploh ravnali z njimi vseskozi nečloveško. Ko je pa prišla obravnava, so vse utajili in zanikali. V zvezi s tem je zanimiv tale primer:	x
Prijeli so tudi nekega cestarja, ki je imel pri sebi listek z imeni svojih« pomožnih delavcev. Na podlagi tega listka so ga obsodili in z njim vse ljudi, katerih imena so bila na listku. Trdili so namreč, da je cestar kolovodja "komunistov" in ta trditev, ki je bila popolnoma iz trte zvita, je zadostovala za obsodbo.
Podobno se je godilo nekemu železničarju, ki je bil med are-tiranci. Bilo je popolnoma jasno, da ni i m e 1 s stvarjo nič opraviti, saj so vsi postajni načelniki od Ljubljane do Rakeka pričali, da so ga videli tisto noč na lokomotivi. Toda vse pričanje ni nič zaleglo—obsojen je bil.
Zopet za nekega drugega je šel intervenirat borovniški župnik Jerina. Rekel je Lahom, da bi prej sam zase verjel, da je bil tisto noč pod preserslrfm mostom, kot da je bil tam do-tični človek. Pa tudi to pričevanje je bilo zastonj—oni človek je bil obsojen.
-:—o-
šola v Celju je po odhodu nemških vojakov nudila žalostno sliko. Vrt in park sta bila pomandrana od konjskih kopit, na hodniku so ležali kupi uničenih dragocenih učil, v oblačilni-ci so bile nagromadene slovenske učne in povestne knjige, ki so bile obsojene na smrt v platnenih.
e
Iz Slovenije: Glede cerkvenih
posestev je vsak komisar ravnal na svojo roko in popolnoma svojevoljno. Nobene prave enotnosti ni bilo med njihovim postopanjem. Ponekod so po odhodu duhovnikov poslopja samo zaprli in je vse ostalo kot je bilo. Tako na primer Sv. Frančišek in Radmirje v Savinjski dolini. Drugod so si jih pa Nemci in nemčurji med seboj razdelili. V Ljubnem so v cerkvenih poslopjih namestili občinske urade, v Cirkovcih oro^ništvo, v št. Lovrencu učiteljstvo. Nad zaloge živil, ki so jih našli v zapuščenih župniščih in drugih hišah pregnancev, so se takoj spravili novi orožniki, učitelji in občinski mogočnjaki ter so bile vse zaloge kmalu izpraznjene.
Italijani so pomorili 800 oseb, Slovencev in Hrvatov pri Reki
London.—Jugoslovanska vlada poroča, da je dobila iz domovine vesti, da so Italijani pomorili 800 slovenskih in hrvaških kmetov v okraju Reke. Kot se zatrjuje, so Italijani do tal porušili šest vasi, ker so prebivalci pomagali četnikom. V bližini Splita so Italijani ustrelili 12 oseb in požgali 20 hiš.
Še dva funta sladkorja bo dala vlada na vsako osebo kot bonus
Washington.—Administrator cen, Leo Henderson, je naznanil, da bo lahko vsaka o^ba, ki ima sladkorno karto, dobila med 10. julijem in 22. avgustom dva funta sladkorja nad sedanjo mero. Ta sladkor bodo dobili na sladkorno znamko št. 7.
Enkrat po 1. avg. bodo začeli jemati k vojakom one iz razreda I-B
IVashington.—Vojni urad je dal nabornim komisijam povelje, naj začno klicati v obvezno vojaško službo tudi one, ki so bili radi malih telesnih napak postavljeni v razred 1-B. Tako bodo morali k vojakom zdaj tudi taki, ki so slepi na eno oko, ki na eno uho ne slišijo, ki imajo slabe zobe itd. Toda ti ne bodo šli na fronto, ampak bodo opravljali pisarniška in druga dela in tako nadomestili sposobne za na fronto.
Sovražna podmornica potopila jugoslovansko ^ ladjo
New York.—Iz poročila mornariškega ministrstva je razvidno, da je bila nedavno zopet potopljena jugoslovanska ladja v službi zavezniških držav. Dan in kraj potopitve ter ime ladje ni sporočeno. Navajojo samo, da je bila ladja torpedi-rana, ko je poiskušala rešiti ponesrečence z neke norveške ladje, ki so se potem morali v drugo reševati in da sta izgubila življenje dva ugoslovanska mornarja, dočim so se ostali rešili.
GOSPODARSKE VESTI
/
♦Hotel Roosevelt v New Or-leansu, La., je nedavno oglašal za 20 moških, da bi opravljali delo na elevetorjih. V oglasu se omenja, da ne sprejmejo nikogar izpod 64. leta.
♦Mr. in Mrs. L. M. Garrette iz Shadyside, O., sta prevozila 525 milj na njih bicikljih. Do Durante, Iowa, sta napravila pqt v osmih dneh. Oba sta se celo zredila na tem nenavadnem potovanju.
♦Na ameriškem kontinentu imamo 300,000 raznih rastlin. Do sedaj se jih vporablja v razne svrhe le 15,000, ostale so še pripuščene raznim kemičnim laziskovalcem, da pronajdejo, kaj vsebujejo in zakaj bi bile vporabne. .
♦V Texasu in Oklahoma in v se nekaj drugih južno-zapad-nih državah zelo dobro uspeva rastlina pod imenom "Remy." Kemisti-raziskovalci so prona-šli, da vsebuje količino izvrstnega kavčuka, kar se pridobi v prvem procesu. V ostalih procesih se tvarina omenjene rastline lahko vporablja tudi za izdelovanje izbornega platna in takozvani "Canvass." Pridela se ga za tri "žetve;" ne potrebuje pa nobene posebne nege, pač pa raste kar neobdelano.
♦Stroški za vojno se bodo s 1. januarjem, 1943 povišali, da bodo znašali $6,000,000,000 (šest bilijonov) na mesec.
*Za časa zadnje svetovne vojne smo imeli v Ameriki od 75 do 80 kemečnih raziskovalnih zavodov. Danes jih je preko 2,000. Pomisliti je treba, da v tem številu niso všteti manjši in pa oni zavodi, kjer se razni posamezniki bavijo z raziskovanjem za kratek čas.
♦V Ameriki je sedaj občutna potreba cinka, ki se ga vporablja za razne izdelke. Pred nekaj leti so geologi pronašli, da so v državi Oregon velikanski zakladi te važne rude. Toda odgovorni posamezniki in skupine se protivijo razvitju in vporabi one potrebne in važne rudnine na domačih tleh.
♦Pred nekaj leti je bilo mnogo razprav, glede napeljave cevi, po katerih bi se dobivalo olje iz oddaljenih južno-zapadnih držav v vzhodne. Sednja potreba, oziroma pomanjkanje je trdovratnost nekaterim odgovornim osebam omililo. Pogosto čitamo v dnevnem časopisju o načrtih, s katerimi namerava vlada sama nadaljevati in napeljati cevi za v vzhodne države, potom katerih bodo dobivali potrebno olje.
♦Ako bi se na ameriškem kontinentu obratovalo kmetijstvo po znanstvenem načinu, bi se pridelalo dovolj hrane za preživeti ljudstvo vsega sveta.
♦V 11-mesečni kampanji za stari aluminij, se ga je nabralo 11,173,979 funtov. Od omenjene skupine je bilo komaj 6,398,051 funtov čistega ali po-rabnega aluminija. Vladne oblasti so pričakovale, da se ga bo nabralo najmanj 15,000,000 funtov.
DRUŠTVO SV: JOŽEFA, ST.
Dne 27. junija, 1942 je smrt s svojo ostro koso presekala nit življenja Johna Simoniču v bolnišnici sv. Jožefa. Umrl je v častitljivi starosti 81 let. Rojen je bir 28. maja, 1861. V društvo je pristopil 8. avgusta, 1901. Pogreb je bil SO. junija iz Težakovsga pogrebnega zavoda v slovensko cerkev sv. Jožefa, kjer je bila darovana peta črna sv. maša za dušo ranj-kega. Po sv.( maši smo ga pa spremili na slovensko pokopališče sv. Joiefa, kjer smo ga položili k večnemu počitku. Bog mu daj večni mir in pokoj.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Katarino, tri sinove: Johna, Josepha in Alberta, %ri hčere: Sister M. Roberta OSF, šolska sestra farne šole sv. Jožefa; (Mathilda), Mrs. Matt Antich iz West Allis, *Wis; (Emma), Mrs. Anton Lausch in sedem pravnukov.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo iskreno sožalje, ranjkega pa priporočam članstvu, da se ga spominjajo v svojih molitvah. Z bratskim pozdravom, Louis Martincich, tajnik.
DRUŠTVO MARIJE DEVICE, ŠT. 50, PITTSBURGH, PA.
GAJ, ST. 78, Tem potom nicam našega društva, dm as bo prihodnja naša sej« vrlil* v
četrtek, dne 16. jufljs ob oanri uri zvečer v cerkveni dvorani
sv. Štefana.
Ker je to prsdsadnja seja pred našo konvencija, zato j« važno, da se gotovo odeleiite,
posebno še, 6e imate kakšno dobro priporočilo v fcorist naše Jednote. Sedaj je čas za to in ne potem po konvenciji govoričiti : "Zakaj niso tega in tega naredili."
Na seji, 21. maja, so bile izvoljene sledeče delegatinje od našega društva: Sestra K. Pichman, sestra P. Kobal in sestra Lillian Kozek. Namestnice pa so sestre: S. Petrovič, J. Mladič in A. Kavčič.
Ker se konvencija vrši. isti teden, ko imamo mi našo redno sejo, zato naznanjam članicam, da se bo naša seja za mesec avgust vršila teden prej in sicer dne 13. avgusta. Sestrski pozdrav, 4 Pauline Kobal, tajnica.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE, ŠT. 109, WEST ALIQUIPPA, PA.
Cenjeno članstvo! Zahvalim se vsem tistim, ki ste se udeležili seje, ki se je vršila 14. junija. Glavna zadeva na tej seji Članstvu našega društva tem j so bile volitve delegacije Za potom naznanjam, da bo naša j prihodnjo konvencijo, redna seje prihodnjo nedeljo, | Prihodnja seja bo pa 12. ju-12. julija. Zborovanje se vrši v j lija in prav rada bi videla, da zgornji dvorani v Slovenskem | bi prišli vsi, tudi tisti, ki'niste domu na 57. eesti. Na tej seji j bili na zadnji seji. Na tej seji boste slišali poročilo odbora o! bodo prečitani šestmesečni ra-poslovanju v zadnjih šestih | čuni. Slišali boste, koliko smo mesecih in pa volitev delegatov, napredovali dozdaj v tem letu. ki bodo zastopali društvo "na Marsikaj bi se še doseglo pri 20. konvenciji, katera se vrši našem d r u š t v u, če bi se vse prihodnji mesec v Chicagu, 111. članstvo redno udeleževalo sej S pobiranjem asesmenta bom Saj so seje vendar za to, da se
pričel takoj po 12. uri. Zato pa prosim članstvo, da bi prišli plačat malo bolj zgodaj, kate-teri pa ste v bližini, pa lahko plačate svoj ašesment na domu tajnika že v soboto, ker med sejo in volitvami ne bo časa za pobiranje asesmenta. Opozarjam tudi one člane, ki imate pri društvu in Jednoti zaostali dolg, da bi pričeli z odplačevanjem istega, da si tako prihranite na obrestih in če imate dolg, je tudi vaš certifikat toliko manj vreden.
Na tej seji pričakujemo malo večje udeležbe kot navadno in zato ste prošeni vsi člani in članice, ki imate kakšna dobra priporočila za konvencijo, da gotovo pridete na dan z njimi že na tej seji, kajti prihodnjo sejo bo že prepozno, da bi se objavilo v Glasilu.
Bratje in sestre; pridite na prihodnjo seje, če vam je le mogoče in volite za kandidate in kandidatinje po svojem prepričanju, o katerih mislite, da so zaslužni in zmožni, da zastopajo naše društvo na 20. konvenciji naše Jednote.
Z bratskim pozdravom in na svidenje na seji,
Math Pavlakovich, tajnik.
DRUŠTVO SV. CI RIL A IN METODA, ŠT. 59, EVELETH, MINN.
Naše društvo je v maju izvolilo sledeče delegate za prihodnjo konvencijo: Delegati so: John Habjan, Louis Intihar, Rev. J. Kausek, Mrs. J. Deb-lack, Frank Kvaternick. Namestniki so: John Strah, Ed-ward Bayuk, Joe Intihar Sr., Ann Kvaternik in John Primo-zich.
Naša prihodnja seja bo v nedeljo 12. julija v dvorani cerkve Sv. Družine. Na vse članstvo se apelira, naj se udeleži v velikem številu. Razmotrivalo se bo važna vprašanja glede konvencije.
Kupujte vojne bonde in znamke za zmago ameriškega orožja.
Bratski pozdrav vsem,
John A. Primozich, tajnik.
navdušujemo za društveno življenje in splošni napredek naše organizacije.
Za delegatinjo od našega društva sem bila izvoljena jaz, spodaj podpisana, namestnica je pa sestra Mary Planinšek, P. O. Box 143, Johnstown, Pa.
Naše društvo je kupilo vojni* bond za $850 ter s tem dokazalo svojo lojalnost do naš£ domovine Amerike.
Še enkrat vas prosim in vabim, da pridete na to važno sejo 12. »julija, da bomo mogli vsaj nekaj napraviti za domačo blagajno.
Vas vse skupaj sestrsko pozdravljam,
Frances Dergtin, tajnica.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ST.
148, BRIDGEPORT, CONN.
Eden izmed naših članov je 26. junija, 1942 izročil svojo dušo Gospodu. To je Martin Kociper, ki se je preselil v nebeški dom. Rojen je bil leta 1883 v Vudranci, fara Boltince. V Ameriko je bil prišel leta 1912. Pokopali smo ga 29. junija iz cerkve sv. Križa na St. Michael pokopališče.
Lepo se zahvaljujem v imenu društva in družine vsem, ki ste darovali za sv. maše zaduš-nice in ki ste darovali za krasne vence. Iskrena hvala tudi onim, ki ste pomagali na en ali drugi način.
Pokojni se vam priporoča v molitev in v blag spomin.
Zapušča žalujočo soprogo Elizabeth, sina Martina, snaho Carmelita in vnuka Williama.
Sobratski pozdrav,
Steve Piczko, tajnik.
DRUŠTVO SV. MIH AL J A, BROJ 1SS, PITTSBURGH, PA.
Članom i članicam javljam, da bo naša buduča mjesečna sjednica 12. jula i to točno u 2 sata posle podne u navadnim prostorima, 146—44thxSt.
Bračo i sestre! Na ovoj sjednici biti če važnih točka na dnevnom redu. Prvo biti če polgodišno izvješče ili proračun pak budete čuli sami, kako napredavamo ili nazadavamo.
koiekta za društveni asesment, fl,08d.60. Toda te ___ daje priznanje onim, koje
sam pozvao s karto, jer se nis« oglasili. Žalosno na takove člane! Mislim, da oni ne čitaju Glasila i se niti ne savedaju, da
su člani, dok jim ne trkam na duri, kakor inšurance kolektor.
Dakle, kojih se to tiče, neka se pobriniju čim prije.
Bračo i sestre! Sada javim žalosnu v jest, da smo izgubili is naše sredine brata Nikolu Bačurin. Po dugoj boljesti, imao je hudo boljept i bolovao blizu tri godine u sanatoriju Colonial Haich Hospital. Ta-mo je tudi umro in ispustio svoju patnju dušu 27. juna jutro okrog 6 sati. Dobil sam telefon okrog 7:30, da je umro. Ležal je na odru kod našega znanega pogrebnika i člana Joseph Pariš, 4825 Butler §t., Pittsburgh, Pa. Društvo mu, je darovalo po običaju venac na odar in 30. juna je povorka sprevoda krenula u crkvu, gdje je Father Sebastian Lončar od-služio sv. misu za njegovu duš-nicu i ga spremili na pokopali-šte sv. Nikole u Millvale, Pa.
Pokojni brat Bačurin je bio rod jen 27. jula, 1885 u selu Me-kuše, občina Rečica, kotar Kar-lovac, Hrvatska. Pristupio je u društvo i Jednoto 9. decembra, 1923. Ostavlja za sebe^ženu, i kčer, brata i više užjih. sorodnikov u kraju, a ovdje u AYne-^ rici nevestu, bratičev i bratiš-ne isto bratišnu Helen Moltz sa obiteljem, koja je ,imala skrb za njega u bolnici, za njegovo društvo i sada o smrti i pokopu. Hvala joj u ime društva.
Dakle brate Nikoia, u ime društva Ti kličem: Počivaj u crnoj zemlji ove nam nove domovine u mjru bož3epji i neka Ti sveti sveta lu<f, V Tvojim milim i dragim naše duboko uče-šče.
Matt Brozenič, tajnik.
Dostavak! U 25. broju Glasila nisu bili pravilno označeni izvoljeni delegati našega društva. Pravilno treba, da bi se čitalo njih imena, kako bili su izabrani: Matt Brozenič George Kalpich i John Ban.
be
na 87. casto. Ka slavnost 45-Utnice naše
župnije pričakujemo vse Slovence in Slovenke od blizu in daleč, vse one, kateri so prejeli zakrament svj zakona in oni, kateri so bili birmani v naši oerkvi, pa mnogo jih je, kateri so prejeli sv. krst ravno tukaj. Vse tiste pričakujemo ter jim kličemo: Dobrodošli na slavnost 45-letnice župnije Marije Vnebovzete dne 16. avgusta.
Cerkveni odbor.
_ in mislite! Skušajte ti predstavljati, kakšne bodo v domovini, ko ae konča — vojna.
, VABILO NA ŠOLSKI PIKNIK
Pittsburgh, Pa. — Našim izven mesta bivajočim rojakom in rojakinjam, kateri so prete-čena leta obiskovali cerkvene in šolske prireditve naše župnije Marije Vnebovzete na 57. in Butler cesti, se tem potom naznanja, da se vrši šolski piknik v nedeljo 12. julija in sicer na šolskem vrtu, 57th St. ter se začne ob eni uri popoldne.
To leto nam ni bilo mogoče prirediti piknika za naše otroke izven mesta v naravi vsled pomanjkanja busov in avtomobilov. Zatorej se bomo mogli zadovoljiti letos na našem lastnem zemljišču, kateri ne bo sicer tako prikladen za razvedrilo, bo pa bolj ugoden za po-strežboVsem starejšim in mlajšim udeležencem.
Vse naše od prejšnjih let po-setnike šolski h izletov prav vljudno vabimo, da se piknika udeležijo in s tem izkažejo svojo gostoljubnost napram šolskim otrokom ter njih staršem, pa tudi naši župniji, katera je tudi njih last, dasiravno jim ni mogoče vsled oddaljenosti vsako nedeljo prihajati v slovensko cerkev k službi božji.
Obenem se naznanja, da bo naša župnija letos praznovala 45-letnico svojega obstanka. Tozadevna slavnost se bo vršila na nedeljo 16. avgusta ter se bo začela v cerkvi ob 10:30 s sv. mašo, katero bodo darovali za
Pismo iz Dolenjske
Albina Pešec, 18871 Locherie Ave., Cleveland, O. je dobila 29. junija iz Gornjega Maharovca, p. St. Jernej pismo, ki je bilo oddano na pošto 16. novembra 1941. Pišejo, da so dobili že dva pisma iz Clevelanda, ki sta hodila po 6 mesecev. Kraj je zdaj pod Italijo. Ljudi pustijo na domovih, samo konje so jim vse pobrali. Iz Bučke, Krškega, Rake, Drnovega in Brežic so pa izselili vse ljudi, pa 'nihče ne ve kam. Na njih domove naseljujejo Nemce. Mnogo oseb je pribeža-lo v Št. Jernej, med temi vsa Fabjačeva družina iz Drnovega. Splošno ljudje Izražajo bojazen, da bo prišlo še kaj hujšega.
-l-o-
I.*ouis Adamič:
Dajte in mislite!
Na dan 13. aprila, 1941 so ( nemške čete zasedle približno tri ma četrtine slovenskega ozemlja, na katerem živi okoli 800,000 slovenskih prebivalcev. Ostalo četrtino so zasedle italijanske čete.
Poročila pravijo, da je trpljenje Slovencev pod italijansko okupacijo veliko, toda v primeri, kaj trpijo ljudje naše krvi pod nemško oblastjo, je še milostno. Kaj se dogaja sedaj na štajerskem in na Gsrenjskem, ni prav nič drugega kot premišljen načrt uničevanja vsega prebivalstva.
V stalnem teku sedaj napreduje iztrebljenje našega naroda. če bo vojna trajala še eno loto ali dve, potem bo nemški načrt že mogoče popolnoma izvršen. To je že nekaj tako strašnega, da nam je težko premišljevati o tem. Toda mi moramo misliti o tem uničevanju.
Tu so še druge stvari v z *ezi s Slovenijo, o katerih moramo misliti. Predno bo konec vojne, najbrže vsijjudje ne bodo ubiti. Nekaj naših ljudi je v izgnanstvu v Srbiji, na Poljskem, v Ukrajini, v Rumuniji, in bpgve kje še. Veliko žensk so odpeljali v Nemčijo. Tam so tudi otroci. Istotako se je dogodilo krepkim in delazmožnim fantom.
Vsi ti bodo najbrže doživeli konec vojne. Hoteli bodo domov. Kaj jih bo čakalo, ko pridejo? Rabili bodo pomoč, da zopet zasadijo korenine v rodno zemljo. Potrebovali bodo gmotno pomoč: Denar, semena, živino, orodje.
Iz Slovenije so do sedaj že odgnali polovico živine. V kolikor je meni znano, v letošnjem letu so naši kmetje obdelali samo eno tretjino svojega polja. Vzrok temu je, da nimajo gnoja, da bi pognojili njive. Gnoja ni, ker ni živine. Tudi umetnega gnoja ni bilo na trgu, da bi ga
(Ta članek je napisal Mr. Louis Adamič na prošnjo direk torja publicitete JPO,SS. Pomožni akciji je daroval že $100.00 ter je obljubil, da bo »e pomagal. Hvala lepa!)
-o-
V	spomin umrli Antoniji
Zupan
V	najlepšem mesecu majni-ku, ko se oživi vsa narava in» začne ogrinjati v svoj bujno pisani plašč, so žalostno zapeli
zvonovi svojo pesem: danes meni, jutri tebi. Smrt se je približala tako srečni družini Ivan Zupanovi, ter končala vzgledno življenje priljubljene Slovenke, skrbne matere in zve-set žene, Antonije Zupan.
Pokojna Mrs. Zupan ni nikdar poznala materinega obje ma. V zgodnji mladosti osirotela je nad vse pogrešala tiste gorke ljubezni, ki jo more gojiti le prava mati do lastnega otroka. Mogoče je ta nenadomestljiva izguba matere vplivala na njo, da je ona pozneje sama obsipala svojo deco s toliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Kadarkoli je znova začutila novo življenje v sebi, jo je brž zaksrbelo, če bo ostala pri moči in življenju, da bo sa-odgojila svojega novega ljubljenčka.
Vse njeno življenje je bile prepleteno z neprimerno globoko ljubeznijo do svoje številne družine, kateri je bila vedne vsa vdana in vesela tovarišica. Kadar je kaj pripovedovala c svojih otrocih, jih je vselej vse opisala s tako ljubeznivostjo, da smo vzljubili vse, čeprav nismo poznali vsakega posebej. Spuminjamo se, ko je pripovedovala o enem svojih sinov, da si je zsčel izbirati dekleta in ga je skrbelo, če bo tudi mama z j njo zadovoljna.
"Katero si boš ti izbral, jo bom ljubila tudi jaz že zato, ker jo boš ti ljubil," tako ga je potolažila ta velikodušna mati. Leta so ji potekla v sreči in veselju in dočakala je dorastlo družino, med katero se je ponosna in zadovoljna uvrstila, ko so se Zupanovi dali slikat.
Pokojna Mrs. Zupan je bila dobro poznana v društvenih krogih in pri vsem svojem obilnem delu je vedno našla kaj časa tudi za dobrodelne name-Za vse plemenito in blago
čfe tega še sprevidela, da se ne bo več mole dali, gi« vrniti na ti s t« ljubljene . cvetlične gredice, Id jih je s ta-v osmovtni] ko vnemo oskrbovala ob svojem lepem domu. Zadnjič je zatrepetalo srce i« v globoki žalosti so klonili glave ob njeni postelji zbrani otroci.
Družini Ivan Zupan izrekamo naše globoko sožalje in zatrdilo, da bo pokojna živela v najlepšem spominu pri vseh, ki so jo kdaj srečali in poznali v| življenju. "Zarja," it. 7,1942. -:—o-
Janko N. Rogelj:
Kaj mi pišejo
Dnevno prihajajo pisma, ki so v zvezi z našo pomožno akcijo. Nemogoče mi je vsa ta pisma priobčiti. Toda nekatera izmed njih so tako sočutno zamišljena in iskrena, izražanje v njih je tako toplo in domače, tako naše in srčno, da naj jih čitajo tudi čitatelji naših časopisov v Ameriki.
Black Diamond, Wash.
Mrs. Mary Prasnikar mi piše: "Vsakokrat, ko prebiram Novo Dobo, čitam članke za pomoč Jugoslaviji. Tudi mene srce boli, ker ne morem osebno poslati pomoči mojim sorodnikom v ljubi zeleni štajerski, v Sa-
ne.
je vedno rada sodelovala in marsikateri revež se je bo v tem oziru spominjal z globoko hvaležnostjo. Mnogo lepih čednosti je krasilo to zavedno slovensko mater. S svojo dobro voljo je znala razveseliti vse, kamorkoli je prišla. Nikdar ni bila v zadregi in je znala'zasukati pogovor na tak predmet, da je lahko zanimal vso družbo.
V starem kraju je gledala, kako so njene tovarišice odhajale za srečo v Ameriko in tudi njej se je zdela Amerika obljubljena dežela, kjer bo našla vsega, kar si je zaželelo njeno mlado srce. Ni bila dolgo tukaj, ko je našla svojega izvoljenca, kateremu je bila v res-kupili. Zadnjo pomlad ni bilo niči zvesta in udana do svojega
tudi semena, da bi ga posejali. Te razmere se bodo najbrže še poslabšale za prihodnjo pomlad. In če se vojna zavleče preko leta 1943, bo še bolj slabo.
Kdo bo nudil pomoč tem ljudem? Jaz mislim, da bo to zadeva nas Slovencev v Ameriki. De-
zadnjega vzdiha. Zvesta družica svojemu možu, ga je še lansko jesen spremljala v New York, na društveno slavnost. Bila je prav vesela in nihče ni tedaj slutil, da bo to njen zadnji obisk v tem mestu, kjer je pred mnogimi leti začela skromno, a
narja jhn bomo morali dati, v j jako srečno in uspešno zakon-
sKo življenje.
Vse življenje v Ameriki je
kolikor pač zmoremo. Nekateri izmed nas se bomo morali povrniti v stari kraj, nekateri za ne- ostala enako verna in zvesta ti kaj časa, drugi za stalno, da jim j stim naukom, ki jih je slišala v bomo pomagali.	j domači ljudski šoli pri krščan-
Ta članek sem napisal za slo- skem nauku. Njeno trdno zau-yensko sekcijo Jugoslovenskega panje v Boga ji je gotovo olaj-pomožnega odbora. Prispevajte šalo zadnje trenutke, ko je
vinjski dolini. Posebno bi rada poslala mojim staršem, ko sta cba že stara čez osemdeset let. Lansko leto sta oba še živela, ko je ta nemški zmaj požrl slovensko zemljo. Bog daj, da bi se zadavil nad njo; ona bi se še vzdignila iz teh razvalin in pogorišča. Saj pregovor pravi, da na pogorišču vsaka stvar lepo raste.
"Tukaj Vam pošiljam pet dolarjev za pomoč Sloveniji; ni dosti, pa če bi vsak član ali člani-j ca pri naši Ameriški bratski zvezi darovala pet dolarjev, bi se že poznalo. Zelo rada prebiram Vaše članke v Novi Dobi, in zdi se mi, kakor bi poslušala glas iz Slovenije. Jaz sem prišla iz starega kraja šele 1930 leta. Prebila sem zadnjo vojsko v domovini, kjer je bilo veliko pomanjkanje, toda ne tako strašno, kot je sedaj."
Hvala za lepe in čiste besed^, Mrs. Prasnikar!
Elij, Minnesota Glavni blagajnik Ameriške bratske zveze mi piše:
"Danes je naš lokalni odbor št. 6 JPO,SS poslal vsoto $143 glavnemu blagajniku Mr. Leo Jurjevcu. Darovali so sledeči: Frank Golob in njegova družina iz East Harvey St., $10.00; John Vene, $1.00; John Koschak, farmar, $3.00; Frank Lamberger. $2.00; John Podboj, $1.00; Joseph Spahn, $1.00; društvo št. 25 ABZ, Eveleth. Minn., $15.00; John Selak, Los Angeles, Calif., $10.00 in prostovoljni prispevki, nabrani na shodu ministra Fi?anc Snoja, $100.00."
Brat Jqhn Selak piše glavne-mu\blagajniku sledeče:
"Tukaj priložim ček za vsoto $10.00 za slovensko pomožno gkcijo, kajti tukaj nimamo društva naše zveze. Jaz sem član društva št. 58 v Little Fallsu, N. Y. Tudi jaz bi rad nekoliko pomagal našim Slovencem onkraj morja. Rad bi dal več, to je vse, kar morem za sedaj."
Hvala, brat Champa in brat Selak. Lepe besede so podprte z dolarji.
Los Angeles, California Iz tega toplega in sončnega mesta mi piše Slovenka Mary Stucin sledeče:
ln aktivna tajnica lokalnega odbora št. 18 JPO,SS mi piše:
"Naslednja imena so bila po pomoti izpuščena iz našega poročila. Šledeči so darovali po $1.00: Miss Amalija Pečnik, Louis Novak, Joe Poje^, Anton Polk, Mary Zdravje, Mary Železnikar, Albert Muren, Tony Troha, John Ujčič, Frank Spetič, -Frank Dutchman, Marion Au-sec, Frances Žagar, Joe Jerman, Frank Likovič in Anton Žagar. — Skupna vsota, poslana na glavnega blagajnika, je bila $304.85."
Chisholm; Minnesota Ko sem bil meseca maja v Chisholmu, Minn., sem imel pogovor z uradniki lokalnega odbora JPO,SS. Obljubili so mi, da bodo poskrbeli in delali, da naberejo večjo vsoto med tam-kajšnimi Slovenci, ki se v resnici zanimajo za nesrečo naših bratov in sester v domovini.
La Salle, Illinois Dr. Boris Furlan, ki je radi zaposlenosti ministra Snoja govoril na shodu v La Salle, mi je v Clevelandu poročal, da so imeli dober shod ter da so na shodu nabrali lepo svoto dolarjev za pomožno akcijo. Hvala vsem, ki so darovali. Ne iv York, Chicago in Joliet Pred časom sem čital res vzpodbuden in globoko zamišljen uredniški članek v listu Glas Naroda, ki se je bavil z našim pomožnim delom v Ameriki. Take članke bi morali naši uredniki pisati od časa do časa, da bi pridobili slehernega Slovenca in Slovenko v Ameriki za 'naše delo. Hvala!
Tudi naš glavni predsednik JPO,SS, brat Vincent Cainkar, je napisal v Prosveti članek, ki bi moral prečitati vsak Slovenec v Ameriki. Povedal je čisto in golo resnico, ki mora odpreti oči še tako zaspanemu rojaku.
V glasilu KSKJ je glavni tajnik JPO.SS, brat Joseph $alar, apeliral na članstvo KSKJ,I da naj darujejo in žrtvujejo za naše reveže v domovini. Hvala obema!
Maple Heights, Ohio To je mala in prijazna slovenska naselbina. Imajo svoj Slovenski narodni dom in v tem domu poje pevsko društvo "Domovina," ki je priredilo koncert ter oddalo čisti preostanek za pomožno akcijo. Tajnik Doma je narodno zavedni Slovenec, Mr. Anton Perušek, ki je poprosil še posameznike, da so darovali. Izročili je lokalnemu odboru v Clevelandu vsoto $130.00. Hvala! To je dokaz, kaj lahkp napravi dobra volja v mali slovenski naselbini.
Članek iz Chicage: Brat Andrew špolar je priobčil v slovenskih časopisih dolg članek, v katerem daje navodila in sugestije, kako bi se nabralo kaj več denarja za pomožno akcijo. Ideje so dobre! Koliko vas je, da ste pripravljeni podpirati njegove nasvete? Pišite in razpravljajte, bodrite in prosite naše ljudi, da se bodo zganili iz mrtvila ter delali za dobro stvar.
JEZERO SMRTI
V Siciliji je 25 kilometrov daleč od kraja Caltagirone v neki dolini majhno, Črnozelen-kasto jezero z imenom Minaja. Okrog jezera je vse prazno in mrtvo. Na obrežju ni ne grmič-ja ne trave ne drevja. Ljudje mu pravijo—jezero smrti.
Nihče—ne človek ne žival—
se ne upa v bližino jezera in Prav lepo se mi vidi, ko se kdor se mu je kdaj približal, je
tako trudite, da boste nabrali večjo vsoto za reveže v domovi-Večkrat čitam Vaše dopise
ni.
moral umreti. Dognali so, da ni jezerska voda strupena, marveč sta na dnu jezera dva in se mi zelo dopadejo. Bog daj, j studenca z ogljukovo kislino, da bi bilo kmalu konec tega kla- ( Nad jezersko gladino je strupe-nja v Evropi, ko naše ljudstvo ni plin, ki umori vsakega, kdor tako strašno trpi v domovini, ga vdihava. Velike napisane Priloženo Vam pošiljam $5.00 table, svarijo tujce, naj se ne za slovensko pomožno akcijo." približajo jezeru.
Hvala tudi Vam! Daleč ste V davnih dobah so bili jetni-od svoje rojstne domovine, toda ki obsojeni, da so morali izpiti iskreno čutite s svojimi rodnimi kozarec Vode tega jezera in čim brati in sestrami.	j so izpili vodo, so mrtvi omah-
Barberton, Ohio	nili ua tla. Tak hud strup vse-
Mrs. Josephine Porok, vestna buje to jezero.
svetilnik
P. Bernard AmhroHč OFM.
- Še več "mnenj" iz poročila Father Trampuia
"V svoji veliki saipoti sem imel nepričakovan obisk. Potom Vašega pisma me Je obiskal veliki misijonar škof Baraga. Takoj sem ga prosil, naj ostane pri meni in pomaga pri težkem delu meni in mojim tovarišem. Z njegovo pomočjo naj bi bilo naše delovanje tu toliko bolj uspešno. Sprejmite moje zagotovilo, da bomo po najboljši volji pripomogli do poveličanja apostola Michiga-na.
"Canela, apostolski vikar."
» * *
"Zanimati se za škofa Barago in njegovo poveličanje, to bo odslej tudi moja stvar, ki mi je v največjo čast in veselje. Bog daj, da bi mi bilo dano čim več storiti v tem pogledu."
"P. Alb. Goetz, S. J.V, » • *
"Vašo poslanico o Frideriku Baragi sem sporočil naši organizaciji na redni seji. Z največjim veseljem so vsi sprejeli novico o Vašem velikem svetniškem kandidatu. Soglasno so si osvojili sklep, da bodo vsi, odborniki in člani, razširjali v okolici St. Luisa misel o Baragovi beatifikaciji. Bog daj, da bi imeli pri tem svojem lepem delu veliko uspeha . . .
"Dr. Frančišek Ayala." • * *
"Iz Vašega sporočila vidim, da je Friderik Baraga uresničil v svojem življenju veliko besedo: Vse bom pritegnil k sebi z vezjo ljubezni ...
"Škof Guillermo Harris." * # ♦
"Služabnik b'ožji Friderik Baraga je vzbudil med nami veliko zanimanje. Obljubimo, da bomo storili kar največ mogoče v njegovo čast in poveličanje. Blagovolite poslati še več podobic in črtic o njegovem življenju za propagando . . .
"Guillermo Arias." ♦ ♦ *
"Prav rad se bom zanimal za velikega misijonarja in škofa Barago, ki ga je telesno dala Slovenija, duhovno pa Amerika. Amerika je videla njegove žrtve, njegove znoje in njegove solze, zato je edino prav, da Amerika tudi dela za njegovo čast in slavo. Če .Vam je mogoče, pošljite še več podobic in črtic za propagando . . .
"Mons. Alois Gallegos R." * * *
Na tem mestu v svojem poročilu Fr. Trampuš navaja krasno pesem v čast Frideriku Baragi in pravi:
"To krasno pesem—acrosti-co—je napravil veliki pesnik in katoličan, sedaj že rajni Dr. Remigi j Crespo Toral. Ta mož bi še mnogo storil za Baragovo poveličanje, če bi ga ne bila dohitela smrt.
"Pesem ima naslov: 'Salve, Federico Baraga!' Te besede se čitajo tudi ob strani navzdol,, ker se vsaka nova vrstica začenja z eno črko iz naslova. Naredil je to pesem v juliju, 1940. Ne upam si pesmi prevesti na slovenščino. Toliko pa rečem, da je pesem zares krasna in dela čast Baragi in Toralu. Morda se bo našel kdo, ki bo prestavil pesem ali v
slovenščino ali v angleščino." * ♦ ♦
"Služabnik božji Friderik Baraga bo odslej moj poseben priprošnjik pri Bogu. Iz njegovega življenja je razvidno, da je bil poseben človek. Bog ga je poslal v tolažbo premnogim. Njegovo podobico sem dejal na časten prostor v svojem brevirju, da jo pogosto vidim. Vselej jo gledam z vsem spoštovanjem in ljubeznijo.
"Yarmari Yar*millo, "kanonik Sojanške škofije."
"V svoj vsakdanji delavni program bomo vključile tudi tega izrednega moža, ki ga je dala slovenska zemlja, škof in misijonar Friderik Baraga.
"Zoila Pesantez,
"predsednica Cvetk Naj svet." * » • »
"Res je čas, da sveta Cerkev proglasi služabnika božjega Friderika Barago za vrednega oltarske časti. Njegovo življenje je nepretrgana veriga velike ljubezni do Boga ih bližnjega.
"Rev. Salvador Duroni." • ♦ - ♦ *
"Vzbudili ste nam zanimanje za škofa Friderika Barago, in bomo skušali enako-zanimanje v dušah pastirjev in črede v celi naši škofiji . . .
"Mons. Mosquera, "ibarski škof."
"Čutim se srečnega in sveto ponosnega, da je naš sveti Kle-ment M. Hofbauer imel za učenca—velikega michiganske-ga misijonarja škofa Barago. Rade volje bom po svojih skromnih močeh pripomogel kaj za njegovo poveličanje . . .
"O. Jurij Lemnie,
"Redemptorist." * » *
"Baragovo sveto življenje in gorečnost za rešitev duš nas je nagnilo, da smo tega duhovnega sina svetega Klementa izvo-volili za patrona našega bogoslovnega učilišča. Naši bogo-slovci se bodo lahko mnogo dobrega naučili od svojega novega zavetnika ...
"Riobambenški škof/' * * *
"Z vso dušo sem se zavzel za ideal velikega Barage. Da, to je bil idealen mož. Vzvišen človek. Kaj naj rečem Vam? Vse, kar boste storili za čast Friderik Barage, Vam bo obilno poplačano . . .
"P. Janez Villota iz Trujilla." * * ♦
"V služabniku božjem Frideriku Baragi vidim izrednega moža. Je res čas, da se zavzamemo za njegovo čast povsod, v mestih, trgih in vaseh. Bogati in siromašni, stari in mladi, vsi bi se morali pridružti močnemu klicu: Hočemo Bara na oltar! Prosim več podobic in črtic, da jih ra/zcfelim med vernike.
"Rev, Ramon Sanchez." # » *
"Izredni božji služabnik Friderik Baraga je nad vse dobrodošel v našem samostanu. Bog daj, da bi kmalu videli ovenčanega s svetniško gloriolo na naših oltarjih ...
"P. Brocado,"
"predstojnik karmeličanov."
ČETNIKI —PREDSTRAŽ A SVOBČDE
0 pok. Janezu Tercku, uredniku "G. N."
V zadnji številki našega lista smo poročali, da je dne 28. junija v New Yorku umrl večlet-! ni urednik zAanega newyor-| škega dnevnika '*Glas Naroda," j Janez Terček; preminule prav j za prav na svojem domu v No. i Bergen, N. J.
Iz njegovega življenja navajamo sledeče:
Rojen je bil v Idriji leta 1891; v Ameriko je prišel leta 1912 in je še istega leta prevzel \ službo pri uredništvu "Glas| Naroda"; torej je deloval za list skoro 30 let.
Bolan je bil dolgih šest let in je trpel strahovite*bolečine. Navzlic temu je še pisal za list, kolikor je mogel. Trpel je voljno brez tožb, le včasih je bilo prehudo in je sporočil: "Oprostite, nisem mogel več napisati, imel sem zopet strašanske bolečine."
Iz urada se je poslovil šele, ko ga noge niso več nosile, to je bilo prvo sredo v juliju leta 1939. Od tedaj dalje je bil doma do 17. decembra lanskega leta, ko je odšel v bolnišnico.
Na obeh nogah je imel gangreno, ki je zdravniki niso mogli ozdraviti in so mu 27. januarja odrezali desno nogo pod kolenom. Rana se mu je zacelila in tudi druga noga pozdravila, da mu je zdravnik 15. maja rekel, da je njegovo djelo končano in da more iti domov. Ves vesel se je odločil, da naslednji dan odide domov. Zve-
NAZNANILO GLEDE STANOVANJA DELEGATOV
Važno je za vse, posebno za delegate < in delegatinje 20. redne konvencije K. S. K. Jednote, da se priglasijo pravočasno glede stanovanja za časa konvencije v Chipagu.
x Nahajamo se v vojnem času in upamo, da bo vsak delegat in delegatinja vpošteval, kateri se slučajno želi priglasiti glede stanovanja za časa konvencije v Chicagu, 111. Sporočite nam pravočasno, kako stanovanje in za koliko oseb, pripomoglo bo sedanji čas, da zadevo stanovanja v Chicagu, bodisi privatno ali pa hotel po zmožnosti uredimo v zadovoljnost. Za neobvestila odbor ne bo odgovoren.
Vsa obvestila, g'ede stanovanja, se naj naslovi na Mr.
John Terselich, 1847 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Phone Canal 3411.	ODBOR.
čer istega dne pa je nenadoma otekel okoli pasu — prijela se ga je vodenica. Navzlic temu ie šel 16. maja domov. Od tedaj se je njegov položaj stalno slabšal.
Njegov naslednik,, oziroma sedanji urednik "G.J N." Mr. Ignac Hude mu je v svojem uvodniku napisal sledečo po-smrtnico:
Ccmu si šel, prijatelj?
Mar bi še malo med nami ostal in z nami pokramljal in povedal, kot si znal povedati samo ti, kako so žehske grehot-ne in kako^so moški krepostni. Pa bi se še smejali mi in vsi oni mnogoštevilni, ki so vsak dan s takim zanimanjem brali tvoje spise — samo ti se nisi nikdar smejal.
Mar bi bil še med nami ostal — saj te še niso klicala leta, da bi položil račune svojega delovanja.
Toda zagrabil te je s kruto, neusmiljenq roko zakon narave: Kdor je rojen, je izapisan smrti!	,
šel si, toda za tebe je bilo še dovolj prostora med nami in še več — dela.
Delal si do zadnjega in ko si omahnil, se je še držalo delo tvojih rok.
Omagal, omahnil, padel si — vrh gore hrast.
Kljuboval si viharjem, dokler ti niso oklestili vej, da si se slednjič zvalil v prah, zlom ljen, strt.
Sovražil nisi nikogar, ker so vraštva nisi poznal. Imel si sovražnike, toda sovražili so te oni, ki te niso poznali. In če še tudi sedaj nosijo v svojem srcu kako sovraštvo do tebe, so sami krivi. Njihovo sovraštvo tebe ne doseže, ker si bil plemenit in v tvojem srcu ni bilo jeze. 1
Marsikaj si povedal, kar temu ali onemu ni bilo všeč; zadelo ga je, ker si nekaj povedal v čemer se je sam čutil krivega. Pa bil je tisoč milj od tebe. Ti ga nisi poznal in on tebe ni poznal. Mislil je, da misliš ravno na njega.
Pogosto je prinesla tvoja beseda misel, ki je bila samonikla, čista kot kristal in »veža, kot koren, ki si ga ravnokar izpulil iz prsti.
Težko je pisati posmrtnico prijatelju, s katerim si v največji slogi in tovarištvu delal skozi petindvajset let. In, ali ne bodo presunile človeka besede, ki jih je pisal dva dni pred svojo smrtjo:
"Z menpj gre h koncu! To sam najbolje'vem.'1 Ej, lepo je bilo, prijatelji, in kljub težavam prijetno. Obiskovati me ni treba; posebno pa nočem tolažbe. — J. T."
S teboj je iz naših vrst stopil mož in v našem spominu boš ostal — mož.
Umrl je — mož!
-o-
Početki Novega mesta
Dne 7. aprila, 1365 datira ustanovna listina Novega mesta, od tedaj se začenja njegova zgodovina. Kaj je bilo prej ? Profesor Kos je posegel daleč nazaj pred to dobo. Pokazal je pogoje naselitve, gospodarskega in političnega značaja, ki so vplivali,i da je nastala na kraju, kjer Krka napravi velik zavoj, nova meščanska naselbina. Dolenjska je bila že v zgodnji dobi naseljevanja eden najbolj gosto naseljenih predelov in sicer oni del med Gorjanci, Krko in Savo. To nam pove že arheološki zemljevid teh krajev.
Ozemlje je bilo že v stari rimski dobi prehodno, saj je tod peljala stara rimska cesta iz Emone (Ljubljane) v Nevio-dunum (Drnovo) in dalje v Si-scio (Sisak). Ta prirodna pot je služila Slovencem, ki so prodirali proti koncu šestega stoletja in v začetku sedmega stoletja proti zapadu in se naseljevali na ozemlju ob tej poti. Tako so naši davni predniki prišli tudi v tedanji novomeški okoliš.
Velik gozdni pas, ki se je razprostiral v tem območju, je ločil tedanje Slovence ob Krki od onih v Beli Krajini, dobil prvi dotok prebivalstva z one strani Kolpe. Prebivalci v tem predelu ob Krki so se naseljevali do roba Gorjancev (Meho-vo), močnejši tok iz prve dobe je prodrl od Krke navzgor do Toplic. Ta živelj, ki se je tu koloniziral, je začel kultivirati zemljo. Za zgodovino kraja so
tudi ta važna stara krajevna imena.
O utrdbah tukajšnjih prvih slovenskih naseljencev nam pričajo imena Gomila, Gradec, Grič, Kal, Konjen itd., ki jih je vsepolno v novomeškem okolišu; pa tudi krajevna imena v zvezi z rastlinami (Brezje, Češ-njice, Gaber je, Hrast je), dalje stara imena po svetnikih (Št. Jurij, Šmihelj itd.) imena vod (Kamnica, Sušica, Težka voda) imena po položaju (Brod, Struga). Posebno znhčilna so imena Regrča vas. Ta spadajo v dobo kolonizacije in so nastala od 11. do 13. stoletja, seveda je točen nastanek imen s pridevkom "vas" težko določiti. Dajo pa se po času nastajanja in načinu tvorbe vzporedu z nemškim imenom "dor." Pridevek "vas" je dala mnogim krajem šele tuja pisarna. Slovencem "vas" ni bila domača (Jurka vas, Ivanja vas itd.)
Seveda te vasi niso bile od Nemcev naseljene. Vmes so se zelo razširila krajevna imena z nemškimi imeni: Gotna vas, Irča vas (po Geraldu), kar sicer ne pomen ja, da so bile tu nemške naselbine, ali da so bili razni "Geraldi" tujega rodu. S temi imeni je bila tedaj nekaka moda—imenovali sebe in druge z imeni tujega izvora. Tako smo imeli tu v 12. stoletju vasi in naselke, ki se po številu prebivalstva niso mnogo razlikovale od današnjega stanja.
Počasi ločimo obrise političnih tvordb, ki so bile odločilne za novo naselbino ob Krki. Okoliš ob Krki (okrog sedanjega mosta) je bil do 12. stoletja državno obmejno ozemlje. Tu je bila vzhodna meja Kranjske proti Hrvaški. Šla je po Krki do Št. Petra in nato na Gorjance. Bela Krajina je bila do 12. stoletja pod Hrvaško. Za nadaljnji razvoj imajo veliko vlogo razni bogataši, tako Špan-helmi, ki so imeli v Kostanjevici upravno središče.
Prav tako so posegli v razvoj tega ozemlja Višnjegorski gospodje, ki so v 12. stoletju pomaknili politično mejo Gorjancev v Belo Krajino, ki je bila vse do tedaj pod hrvaško upravo. Za taka podjetja, za ekspanzijo, so ti mogotci ustanavljali izhodišča. Že omenjeni Španhelmi so ustanovili v Kostanjevici meščansko naselbino.
Črnomelj je bil na primer gradu Mehovo (pod Gorjanci) pripadajoči trg. Dognano je tudi, da je v novomeškem oko-lišii v visokem srednjem veku izginila zemlja svobodnih, med katerimi je bilo nekaj slovenskega plemstva.
Tudi novomeški okoliš, ki je bil obmejno ozemlje, je imel važno vlogo pri razširjanju posesti na Belo Krajino. V 12. in 13. stoletju srečamo tU gosposki rod goriških grofov (Gorica), ki so imeli Mehovo, Žum-berk, Hmeljnik itd. Habsbur-žani so v tej dobi delili tu nekako politično ravnovesje z goriškimi grofi. Ko pa je leta 1335 izumrla moška linija goriških grofov, so se Habsburžani leta 1338 polastili posest i, a ne uspešno. Ustanovitev Novega mesta je le Člen v verigi te ekspanzije, borbe za posest v teh predelih Dolenjske. Posebno aktualen je postal ta člen, ko je velik Habsburžan Rudolf IV stremel po razširjenju posesti, da bi prišel preko tega ozemlja do morja. Sredi 14. stoletja so začeli Habsburžani rušiti pregrado proti morju.
Rudolf IV (1358-11365) eden najboljših državnikov habsburške rodovine, je na kraških pohodih pridobival postojanko za postojanko. Turjaški so mu predali Postojno leta 1362, je oglejski patriarh dal posestva na Štajerskem in Koroškem itd. Zato je bila tudi v tem predelu pri nas potrebna postojanka, neko novo gospodarsko središče in vojaško oporišče, ki bi pripravljalo pot. Bil je že Črnomelj kot trg in Metlika (No-
vi trg).
Tako se približamo novim po-četkom Novega mesta. Kaj je bilo prej? Tu je treba verjeti poročilom stiške kronike, kjer je kronist leta 1719 zabeležil, da je leta 1365 prejel stiški opat od Rudolfa IV. posestva v zamenjavo za prostor ob tem kolenu Krke. Prostor je bil torej last stiškega opata, kar je tudi dokazano Ta posestva in "vas" si je Rudolf zagotovil od cerkvenega*gospodarja, ker jih je lažje dobil.
Tako je potem tu ustanovljeno mesto brez kakšnega trga na nekdanji stari vasi Gradec, ki je predhodnik Novega mesta. Tako ime pomeni v stari slovenski dobi utrjen kraj. Krajev z imenom "Gradec" je v Sloveniji več. Na primer Slovenji gradeč—v bližini starega tržišča, današnji Gornji grad v Zagrebu, tudi n e m š ki Graz (Gradec) ima ime po nekdanji slovenski utrjeni postojanki. Vsi ti stari slovenski Gradci so navezani na starejša gradišča. Tudi Brežice so bile ob Gradišču. Ljubljana prav tako. Radovljica pomeni utrjen kraj. In ravno kraj ob Krkinem kolenu je bil kot nalašč ustvarjen za utrdbo. Kapiteljski hrib je bila prva utrdba—Gradec na vrhu griča, pozneje pa ga je meščanska naselbina vključila in tako popolnoma zatrla ime.
Podoben položaj ima belo-krajinski Gradec, kjer je ime ostalo še danes. Poleg poti ob rki navzgor je bila tu še trans-: verzalna smer, ki je Krko križala, in je vodila preko reke še : pred ustanovitvijo Novega me-I sta, višje gori pri Brodu. Novo : mesto je novo le do neke mere. | Novo je zaradi tega, ker se raz-; likuje «od drugih slovenskih mest, ker nimamo dokazanega tržišča pred nastankom. Pojavi se kar naenkrat z vsemi tuž-nimi, upra\nimi, sodnimi in drugimi mestnimi pravicami.
Rudolf IV. je tudi izločil kraj iz oblasti deželnega sodni-j ka in ga podredil mestnemu J sodniku. Kasneje se je—po ; ustanovitvi—široko razmahnilo I in doseglo lep razvoj, kar je | posledica gospodarskih, pro-j metnih, političnih in drugih momentov.
Starka prenaša ročne granate za četnike
Moskva. — Iz Srbije prihaja poročilo o sledeči zanimivi zgodbi iz četniških bojev.
"Nemške straže so varovale dohodke k Valjevu. Iz sosedne vasi je v mesto vsak dan prihajala stara, skoraj slepa žena, s kcšaro. Nekega dne se jim je za-zdeb sumljivo, čemu ta stara žena vsak dan hodi v Valjevo. Pogledali so v košaro. Tam je bilo perilo, ki ga je starka prala za mestne ljudi, pod perilom pa jabolka. Nemci so planili po jabolkih in na dnu so se zasvetile — granate ... V bližnji vasi je staro in mlado izdelovalo granate in starka jih je nosila v mesto in delila med zanesljive ljudi, ki so bili v zvezi s četniškim oddelkom, v katerih sta se borila dva njena vnuka in ena vnukinja. Vsi trije skupaj štejejo manj let kot njihova babica.
V
Tbe Ooickest, Sarest Y0U Can Help Wn TMs

v Zdruttnih drŽavah
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
Za naBane a Ameriko.. Za
$1j60 $3.00
OffVIOZAL ORGAN OP AND FOBLISHED B* GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of U» U. 0. A. m the interest of the Order
Issued every Wednesday
OFFICE:
6117 ST. CLAIR AVENUE
HEnderson 3813
CLEVELAND, OHIO
Terma of subscriptioo:
v zrakoplovu, t»ko hitro voz!, ji" in dajejo svo, " r avto- navdušeno,
vožnje'
For members, yearly.. For	...........
Fordgn Countries...
..........$0.84
.........$1.60
..........$3.00
POSVARI LJUDSTVO-HITLER JE NJIH SOVRAŽNIK
Sffaal DR. LEO STEIN, avtor knjige "Bil «em t peMs « Nlemoeller-Jenir .
Evropo, ki sem jo nedavno zapustil, je dežela strašne noči. Civilizacija je bila zatemnjena, vera oskrunjena pred samim oltarjem, pravica je postala kaprica enega samega človeka. Satanov bič je celo njegovo lastno deželo spremenil v obsežno koncentracijo in domača gruda, s katero se on toliko ponaša, je vsrkala kri neštetih žrtev njegove mržnje in' oblastohlepja. Cele občine so bile izbrisane iz življenja. Cela prebivalstva gladujejo, dočim se Hitler in njegovi zli pajdaši nasičajo v * razkošnosti.
Za bodečimi žicami koncentracijskih taborov se ugajajo nepopisljive krutosti. Zunaj vojaške patrole in krvnikova sekira še hitrejše spravljajo s sveta one, ki še vedno sanjajo o svo-. bodi in težijo po pravičnosti. _
Zadnja velika nada vseh teh nesrečnih ljudstev je Amerika, križarska dežela. Ameriške vojne sile so sedaj raztresene čez sedem oceanov in pet kontinentov, tvegajoč samo življenje, da se svoboda povsod zopet vpostavi in demokracija ohrani. Od vas pričakujejo, da storite svojo dolžnost, da kupite z denarjem, kar ne morete poplačati s krvjo. Kakor upate, da boste imeli svoj delež na sadovih miru, tako morate dajati svoj delež na stroških za zmago.
Vi hočete, da se zmaga. Povejte torej možem in fantom, ki se borijo v zraku in na kopnem in na morju, d.a jih boste preskrbovali s sredstvi za zmago. Recite jim, da žrtvujete zabave in razkošja zato, da morete kupovati vojne bonde in vojne znamke z vsakim centom, ki si ga morete prihraniti, kot svoj skromni prispevek za pokritje stroškov zmage.
Vaša lastna korist zahteva in človečanstvo vas poživlja, da kupite vojne bonde in vojne znamke sedaj, ta sami trenotek Kajti, ako Hitler zmaga, zgubite vse, celo nado samo.
" Martin Niemoeller, s katerim sem preživel skoraj tri leta v ječah in koncentracijah, je sprevidel zlobni duh Hitlerja in ko sem zapustil koncentracijski tabor pri Sachsenhausenu, mi je rekel:
"Povej svetu vse, kar si videl tukaj. Posvari vse ljudi sve ta, da je Hitler sovražnik človeštva.".
Niemoellerjev glas je glas živega, mrliča, človeka, ki je bil začetkoma zaslepljen v vero, da je za nacijskim programom stal neki visok ideal. Kasnejši dogodki so ga prepričali, da še je bil zmotil. Vendarle je bilo še težko zanj dvomiti o Hitlerjevi osebni poštenosti, in v svojem zadnjem sestanku z njim je apeliral na Hitlerjevo čast in spomnil ga na njegovo obljubo, dano pred nastopom vlade leta 1933, češ da bo Cerkev imela "brezpogojno podporo" nacijskega režima. Ujet v svoji lastni zanjki, se je Hitler razkrinkal.
"Zakaj mi delate toliko težav?" je zavpil Hitler, "Kaj vas zadržuje, da pripoznate, da imam vrhovno oblast nad Cerkvijo in njenimi nauki? Jezus Kristus je bil le človek in še Žid povrhu. Zakaj ne bi jaz, ki sem močnejši od Kristusa in ki sem v stanu več koristiti kot On—zakaj ne bi jaz smel imeti pravice določiti nov nauk za Cerkev?"
Zato, ker je veroval več v Boga kot v Hitlerja, je bil Martin Niemoeller obsojen na življenje živega mrliča. Stotine tisočev ljudi, ki niso hoteli sprejeti Hitlerja kot Mesijo, so se pridružili Niemoellerju v nacijskem odprtem grobu.
Ako se to more zgoditi na nemškem, ako more Hitler oskruniti oltarje, podvignjene Bogu židov in kristjanov na nemškem enako, ako v svoji lastni deželi in med svojim lastnim narodom se more Hitler proglašati samega sebe kot razodeva-telja nove vere in gospodarja življenja in smrti, kako morete vi v Ameriki upati ali pričakovati, da izbegnete taki usodi, ako bi on zmagal? In ako bi vi zgubili, bi se morali opravičevati pred svojimi očeti ali najti odpuščen je pri svojih otrocih?
Vi morate zmagati ali pa videti svastiko nad Ameriko in koncentracijskimi .tabori v vsaki državi.
v "zlatih vratih"
"Ali boste kaj prišli na za- lil, ko sem bil povabljen v Pu-
'eblo, Colo. In to sem tudi naredil. Ponudil sem se prijaznemu Fathru, da pridem, če smem.
"Ako hočete, pridem po Vas že kar v Truckee, nekaj nad 300 milj pred San Francisco, Cal.," se je ponudil dobri Father.
"Krasna je ta pot z avtomobilom. Izplača se. Svetujem Vam, da ponudbo z veseljem sprejmete!" mi je svetoval v Ročk Springsu, Wyo., Father Gnidovec. "Ne bo Vam žal!"
Zelo me je mikala ta laskava ponudba. Toda malo sem se bal. Na vzhodu že sem slišal o Fathru Vodušku, da je "speed-er," da ne veš, ali si v avtu ali
pad?" se je glasilo na pozdravni razglednici Fathra Voduška iz San Francisca, Cal., ob mojem prihodu v Ameriko.
Kar vesel sem bil tega nena-ravnostnega povabila, da mij, pridem tudi v San Francisco, Cal. Saj sem ie doma sklenil, da bom gotovo sedaj šel tudi tja. V vseh dolgih letih bivanja v Ameriki nisem' imel ne prilike, ne časa, pa tudi denarja ne, da bi mogel iti na tako dolgo potovanje. Toliko sem slišal lepega o teh "Zlatih vratih" ii pripovedovanja tistih, ki so jih videli, da me je kar mikala Ko sem enkrat že v Coloradi, zakaj bi kar te prilike ne izrabil za to? sem si mis-
pilot. Jaz se pa bojim. Nervozen sem.
"Tudi boste najmanj tri ure vožnje prihranili na ta načini" je razlagal Father Gnidovec.
In tako sem odpisal in prosi te usluge, ako bi mu ne bila preveč nadležna, ker nadležen ne maram biti nikoli.
"Čakal Vas bom v Truckee," se je glasil brzojav že drugi dan.
V Ročk Springsu, Wyo., sem se kar dobro počutil in sem nekako težko segel v roke dobremu Fathru Gnidovcu na kolodvoru, ko sva se ločila in me je mogočni stroj Union Pacific železnice odpeljal dalje proti za-padu. Vozili smo se do tedaj, da je noč razgrnila svoje črno nočno odejo nad zemljo, cel čas po sami puščavi, kakoršna je v okolici Ročk Springsa. Rad bi bil videl zlasti svetovno znani Salt Lake City, Utah, "Slano jezero," Čez katerega smo se peljali. Toda prespal sem ga v prijetni Pullman-postelji.
Vožnja je bila prav prijetna že tisti večer in drugi dan, ker sem našel v "Smokerju" prav prijetno družbo. Bil je to neki profesor iz San Francisco, Cal., in dva vojaka, kapitan in lajt nant, ki sta šla v neko taborišče ob Tihem oceanu.
Ko sem prišel v "Smoker" svojo "koruznico" (corn pipe) in jo zažgal in m i r n o puhal dim, so bili sredi precej živahne debate o "foreigners" in njih domoljubja do Amerike. Profesor je zagovarjal mnenje, da niso to dobri državljani, da ne verjame v njih ljubezen do Amerike. Posebno na Italijane je imel piko. Pozneje v San Franciscu, Cal., sem ga razumel, zakaj. Oba vojaka sta jih branila, češ, da so prav tako dobri, in še boljši državljani kot m a r s i k a k "stoodstotni" Amerikanec.
"Kaj pa Vi mislite?" me je nagovoril slednjič kapitan. "Saj ste katoliški duhovnik?" Vidno >e iskal pomoči pri svo jem boju za "foreignerje."
Profesorju vidno ni bilo všeč, da me je pozval na pomoč.
Razvil se je prav živahen po govor. Povedal sem seveda odkrito svoje misli, in bil sem ka-petanu hvaležen, da mi je dal za to priliko, ker me je bolelo ozkosrčno in krivično mnenje profesorja o "foreignerjih" in me je bolelo srce. Sicer ni v Ameriki v gotovih krogih tako mnenje nič novega in nenavadnega. Vendar bi vsaj sedaj v teh velikih časih človek pričakoval, da bodo tudi tisti "sto-procentni" spremenili svoje mnenje, ali če ga že ne spremenili^ vsaj ga javno ne izražali.
Kar danes Amerika potrebuje pred vsem je—edinost duha in dela vseh državljanov, pa naj bodo "stoprocentni," ali foreignerji." Proti takim nazorom stoji ogromno delo, ki so ga ravno "foreignerji" izvršili v Ameriki, ko so s svojimi žulji, s svojim znojem kopičili ameriško bogastvo zadnjih sto let, izvrševali za to bogastvo najtežja dela, katerih bi noben stoprocentni" ne sprejel, posebno ne za plače, za kakoršne so delali "foreignerji." Omenil sem našega Adamiča in njegove knjige, v katerih se.tako bori ravno proti tem krivičnim nazorom^rotovih ameriških krogov. Profesor je poznal Adamiča in č i t a 1 njegovo knjigo The Natives Return." Drugih knjig, zlasti "My America" in Two Way Passage," ni poznal. Napisal si.je takoj njih naslov in me zagotovil, da jih bo takoj naročil in čital.
"Prosim, profesor, naredite to! Tam boste našli ravho mojo misel veliko Jepše in bolj do-kazovalno izraženo, kakor jo morem jaz tu izraziti," sem dejal.
Tako naziranje v sedanjem času, ko umirajo na naših bojnih poljih v velikem številu tudi državljani, ki so "foreigner-
vdušeno kot takozvani Ameri-kanci, ni lepo. Ravno to, da so ti "foreignerji," to-je natura lizirani državljani, ki so pri šli iz Evrope, in ljubijo svoj narod doma, jih tolijco bolj podžiga, da gredo v boj z dvojnim navdušenjem in se bore z dvojno hrabrostjo., .
"Ako'bi kdo ten fantom na bojnih poljih očital, da so 'foreignerji/ ali ne mislite, gospod profesor, da bi jih to bolelo in jim jemalo njih navdU-šenje, njih požrtvovalnost?"
"To, kar sem jaz mislil," pritrdi vesel kapetan. "Imam veliko takih fantov, pa nisem našel razlike v navdušenju in pogumu med njimi in 'Amerikan-ci\"
"Sicer pa," se oglasi lajtnant, "kdo je pravi Amerikanec? Ali nismo vsi foreignerji'? Samo Indijanci so v resnici 'stoprocentni' Amerikanci. Velika napaka je tudi, da imenujejo *for-eignerja' vsakega, ki ima slovansko ime, ne glede na to, kako dolgo je že njegov rod tukaj v Ameriki. Anglež, Irec, morda še Šved, z angleško se glasečim imenom, ni 'foreigner' pa če je včeraj prišel v Ameri ko. Slovan, če je že tretjega ali četrtega rodu, je pa nekaterim še vedno 'foreigner.' Glede tega bomo morali vsi spremeniti svoje naziranje o 'foreignerjih'."
Nisem ga vprašal, kakega porekla je. Zdelo se mi je, da ima precej poljskih potez svojem obrazu. Pa, naj je bil kdorkoli, dobro je povedal.
Profesor je nekoliko popravljal naša izvajanja, vendar nam je dal slednjič prav. Ali je v srcu tako mislil, ali ne, ne vem.
Veliko sva govorila še tudi drugi dan. Zanimalo ga je, ko sem povedal, da sem prišel šele pred nekoliko meseci v Ameriko. Izpraševal me je veliko o trpljenju slovenskega naroda. Opisati sem mu moral vse, kje živi ta narod, nekoliko njegove zgodovine, itd.
"Ne bi vsega tega verjel, ko bi mi tega ne povedal katoliški duhovnik! Vam verjamem! Jaz sem vsa poročila o pobija nju Poljakov, Čehov, Slovencev in drugih narodov smatral za angleško propagando," mi je dejal.
Hvaležno je sprejel brošuri-ci "Martyrdom of Slovenia" in "Slovenes Want To Live." Videl sem ga, da jih je na svojem sedežu celi čas čital. Tudi drugim v vlaku je o tem govoril, ki so prišli vprašat, če imam tudi za nje brošuri. Imel sem jih in jih dal vsem. Vsi so mi pa rekli, kakor profesor, da so smatrali vsa poročila samo za propagando in so bili veseli, da morejo izvedeti resnico.
V Truckee me je res čakal Father Vodušek s svojim avtom. Avto je imel nasproti ko-odvoraJpred velikim "Coffee Shop."
Pozdravljeni, Father!" najdem pri avtu prijaznega moža in ženo.
Pozdravljeni! Kaj so tudi tu Slovenci^" vprašam Iznena-den.
Da,! To je brat Fathra Owna, ki je bil pred dvemi leti tukaj, in to njegova soproga!" mi ju predstavi Father Vodušek.
Truckee je popolnoma gorsko mestece, sredi samih visokih vrhov, pokritih z večnim snegom. Kakor bi bil človek kje v Bohinju. Mestece gotovo nima več kakor kakih dva ce. tisoč prebivalcev. Ne vem. Zelo prijazno je in s prekrasno lego, daleč od vseh drugih človeških bivališč.
"Slovenec pa res povsod brate 'ma!" sem rekel s pesnikom in segel obema rojakoma v roke, vesel, da srečam tu svoje rojake.
"Malo luncha bosta tu vzela!" naju je povabila Mrs. Owen v svoj "Shop."
=
prosi "Vlak je imel poldrugo uro zamude.
je pol štirih. Ob pol ©Sr mih moram biti doma, imam pobožnosti"
"Vsaj na kavo!" vabi Mr. Owen.
Tako dobre kave še nisem pil v življenju, kakor jo je naredila Mrs. Owen.
"Nazaj grede se morate tukaj ustaviti!" vabi Mrs. Owen.
"Za kolikor časa hočete, ste nam dragi gost!" vabi soprog.
"V tako lep kraj, kakor je vai tukaj, ni treba posebnega vabila l" sem se zahvaljeval dobrima rojakoma. Imel sem resni namen, da bom to storil. Kdo bbne? Saj je tu košček naše Gorenjske. Kako dobro bi se tu počutil. Pozneje se je žali-bog vse spremenilo tako, da nisem mogel izpolniti svoje obljube, vsaj za sedaj ne. Imam pa trdno voljo, da bom tO povabilo sprejel prej ko bo mogoče
Zahvalila sva se za pri jaz nost, sedla na avto in oddrdra la proti San Francisco. Takoj sem se spomnil obrekovanja Fa thra Voduška kot šofer-pilota in pogledoval postrani njegov "speedometer," ki se je dviga naglo, naglo. Toda nisem ime časa nanj gledati, da, niti mi sliti ne celo pot. Pot se je vila namreč po tako krasnih kra jih, da sem te naravne lepote gledal, strmel in jih občudova in pozabil na to, kako hitro gre mo. Pot se je takoj od mesteca zavila med samimi smrekami tako, kakor se zavije pot od Sv Janeza v Bohinju ob jezeru proti Zlatorogu. Prekrasno jezero leži med temi vrhovi, lepo tiho, mirno, pa dostojanstveno kakor Bohinjsko.
"Ko bi bil čas, bi vas pelja po poti prav ob jezeru. Pa se nama mudi. Pot je precej dalj ša," mi je razlagal Father Vodušek.
Kmalu sva zavila v klance.
"Tja gori morava!" mi pokaže visoko strmino, gotovo nad 10,000 čevljev visoko.
Res sem videl pot, kako se vije kot ogromna kača po teh ridah vedno višje in višje. Železnica se vije od druge strani vedno višje in mora enako čez ta prelaz.
"Krasen razgled mora biti z vlaka!" mu pravim.
"Skoraj nič se ne vidi. Ali ne vidite, da je vsa proga po krita? Vlak gre, kakor bi špl skozi predore!" mi razlaga.
Saj res. Vsa proga je zavarovana pred sneženimi plazovi in je pokrita z lesenimi hodni ki, po katerih se vije. Samo na enem kraju je nekoliko presled ka, pa samo za trenutek. Po nekako polurni vožnji smo bili na vrhu prelaza. Pot se vije čez velik prepad, čez katerega gre betonski most. Z mostu je krasen pogled nazaj po celi dolini. Kakor bi se človek peljal po grebenu nad izvirom Savice na Bogatina v Bohinju, tako nekako se mi je zdelo. Res, pot je bila že v tem koščeku najinega pota velik užitek. škoda, škoda, da se je Fathru tako mudilo. Kako me je mikalo, da bi stopil iz avta in bi pustil, da se oči vsaj nekoliko napasejo teh naravnih krasot, kakoršnih nisem še videl v Ameriki. Tudi me je to tako spominjalo na moj ljubi Bohinj, da se mi je vzbudilo toliko domotožje, da mi je šlo v solze.
Predolgo bi bilo popisovati vse lepote te prekrasne poti. Vsak ovinek nova lepota, vsak ovinek nov vžitek za oči in sr
dtfci in pol ure sva se vozila,. N« bom vsega popisoval, ker bi
Večkrat sem se čudil, zakaj je slikar Jakac dal svojima dvema knjigama, kateri je spisal o Ameriki, ime "Iz rudeče zemlje." Tu sem našel razlago. Sicer je kamenje že v Rocky gorovju rdečkasto več ali manj. Tu je pa zemlja popolnoma ru-dečax Take še nisem videl. Pot se vije namreč med visokimi zarezami med vrhovi, pa vsa zemlja popolnoma rudeča.
ie, dirjala, proti San Franciscu
pa se mi je ?delo, kakor pol ure. Le pehitro smo zavili ▼ nižave
v Sacramento, glavno mesto Ca-
lifornije in potem dalje proti "Zlatim vratom." Blizu osmih je že bilo, ko sva zavila v San Francisco na Linden St, kjer je Father skočil is avta in hitro pred oltar. Ljudje so ga že čakali. Pol ure je zamudil po moji krivdi, ne, po krivdi železnice, ki je vlak zamudila. Na tej vožnji sem pa tudi videl, kako spreten šofer je Father Vodušek. 2 njim bi se vozil povsod. Dolgo že nisem, sam vozil avto. Vfendar če imam slabega šoferja, še vedno noga pri vsaki težavi seže' po "zavori" in pritiska, kakor bi ga vozil. Pri Fathru Vodušku mi niti enkrat tega ni bilo treba, dokaz, kako dobro in kako previdno vozi.
"še nikdar nisem imel kake nezgode, odkar ga vozim!" se je pohvalil, ko sem mu to povedal. Verjel sem mu rad, ko sem videl njegovo spretnost. Noga bi mi povedala, če bi ne bil.
Bivanje v San Franciscu en teden, je bilo zelo prijetno. Father Vodušek je kot pristna "ljubljanska srajca" preprije-ten družabnik in ljubeznjiv gostitelj. Z njegovim očetom, Dr. Voduškom v Ljubljani, sva dobra prijatelja in znanca. Mar-sikak sprehod sva kot stara penzijonista naredila skupaj po ljubljanskem Rožniku, kamor gre prav gotovo vsak dan in ob isti uri. Velikokrat sva govorila tudi o Fathru Vodušku in o San Franciscu. "Moj sin mi je pisal!" je vsikdar začel pogovor, kadar je dobil od njega pismo, ves v^sel in srečen. Oče, odvetnik dr. Vodušek, je znan po celi Ljubljani kot silno blag veren in pobožen mož, in ga vse spoštuje, kot morda nikogar drugega n$!
Moje bivanje v San Franciscu je Father Vodušek izkoristil za slovesno ustanovitev društva Krščanskih mater. "Saj ste Vi njih začetnik," mi je dejal, "prav bo, da boste še tu v San Franciscu ustanovili enega." Za pripravo za sprejem je bila vsako jutro in vsak večer tri dni pridiga, katere so se slovenske in hrvatske matere fare zelo lepo udeleževale.
V nedeljo 31. maja smo imeli slovesen sprejem pri sv. ma ši ob pol desetih. Blizu sto jih je pristopilo. To je bil največji prvi sprejem, kolikor sem jih imel kdaj v življenju. Bil sem zelo vesel in hvaležen Fathru Vodušku, saj je to najbrže zadnji sprejem v to društvo v mojem življenju, gotovo pa zadnje, katero sem ustanovil. Da so to prijetni trenutki za starega človeka, bo razumel samo duhovnik mojih let.
Obiskal sem tudi \elikq družin, kjer so naju povsod zelo prijazno sprejemali in pogostili, kakor nikjer drugje.
Večinoma so to Belokranjci in Dalmatinci, vsi dobri in blagi, da sem se čutil srečnega v njih družbi. Vsem bodi iskrena hvala in zahvala za vse! •
Pozabiti ne smem omenjati tudi cerkvenega petja. Tako tehtnično dobrega petja še v Ljubljani nisem slišal. Sami ameriški pevci, mladina tu rojena, pa je tako precizno izgovarjala slovenske %loge, tako pravilno izvajala lepe slovenske pesmi, da me je ganilo. Father sam uči zbor, sam ga je skupaj spravil in sam ga vodi in vzdržuje. Ponosen je lahko nanj.	^
Vsak prost trenutek je Father Vodušek porabil, /da mi razkaže lepote "Zlatih vrat." Kar nerodno mi je že bilo, ko sem videl, da ima drugo delo, pa meni daje svoj čas. Hvaležen sem mu zelo. Res, tako dobro si nisem še ogledal kakega drugega mesta na svojem potovanju, kakor sem San Francisco z njegovo prekrasno kolico.
bil moj dopis predolg, saj je itaif še naraste 1 aa vatle, ne, skoraj n« milje, in se bojim, da bo za urednika predolg in bo preveč rabil svoje uredniške škarje.
Le prehitro je minil čas, df sem se moral posloviti od dobrega Fathra Voduška in lepega San Francisco in se odpeljal nazaj na "mrzli East."
Nazaj sem se peljal po drugi poti ,ker nisem dobil spalnega voza. Vesel sem, da sem to naredil, kajti zopet sem videl toliko lepih naravnih krasot, zlasti Salt Lake me je skrajno zanimal! Vendar, končati moram. Bom pa pri drugi priliki več o tem povedal. Jaz sicer trdim, da se bo vojna v Evropi že letos končala. Drugi se mi smejejo in trdijo, da bo vzelo še leta. Ako bo pa to, upam, da bo še prilika prišla, da bom še enkrat videl te kraje, kar si tako želim.
Vsem dobrim San Frančiškanom se pa prav lepo zahvaljujem za vso prijaznost in naklonjenost, ki so mi jo izkazovali, slasti pa pred vsem Fathru Vodušku.
Rev. K. Zakrajšek.
VESTI IZ SLOVENIJE
Slovenci v zasedenih krajih v velikem številu poslušajo radio-oddaje iz tujine. Posebno skušajo ujeti vse, kar pride iz Londona v slovenskem jeziku. Toda Nemci in Italijani zlasti ob nedeljah čimbolj nagajajo in povzročajo motnje, da se londonska oddaja dostikrat jako nerazločno čuje. Preko poletnih mesecev preteklega leta so Nemci na Gorenjskem ljudem pobrali vse radio aparate, vendar so jih nekateri skrili in kljub strogi prepovedi poslušali ne samo domače postaje, temveč tudi postaje v tujini. Potem so zlasti londonska poročila širili od ust do ust Na jesen so pa nemške oblasti radijske aparate ljudem vrnile, še vedno je seveda strogo prepovedano poslušali tuje postaje, toda ljudje se za prepoved ne zmenijo in poslušajo, če je le kako mogoče. V glavnem se vse izve med ljudmi, kaj se godi po svetu.
*
Iz št. Vida so v raznih etapah pošiljali ujetnike v Srbijo. Med njimi kot že dovolj znano, tudi duhovnike. Nekega dne so večjemu številu duhovnikov ukazali, naj se vrnejo domov za en dan in si nabavijo kaj potrebščin za pot na jug. Pod smrtno kaznijo se pa morajo vrniti ob določenem času. šli so in vrnili so se. Ker so vedeli, da bi jim pobrali nabavljene reči, so prišli nazaj precej praznih rok. Tisto popoldne so že stali med zaznamovanimi pred avtobusi. Toda preden so vstopili, so jim Nemci vpričo vsega vojaštva in najmanj 50 civilisti med katerimi so bili tudi otroci, odvzeli obleko. Med silovitim krohota-njem in zas ramo vari jem so vizi-tirali vso njihovo obleko, obračajoč posamezne kose proti soncu, če bi našli v njej kak denar ali drugačno dragocenost. Končno so jim obleko vrnili, jih nabasali v avtobuse in jih nekje v južni Hrvatski izložili sredi ceste. .
Razne prireditve Jednotinih društev
11. julija: Društvo sv. Antona Padovanskega, št. 87, Joliet, 111., domačo sabavo v Martin Gorsichevi dvorani.
16. avgusta: Piknik društva sv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo., na vrtu cerkve sv. Jožefa, 12. St. in Russell Blvd.
23. avgusta: Društvo sv. Antona aPdovanskega, št. 87, Joliet, 111., priredi igro v farnem parku.
Ostala društva, ki imajo to sezono tudi kakšno prireditev na programu, naj nam izvolijo to naznaniti.—Uredništvo.
v JoOato. m, dna L <Matl tBfa^ dna lft OLAVNI urad: s61 m. OHICAOO 911. JOLZBT, ill Telefon ? glavnem teda: Joliet HM; stanovanje A tajnika
Od ustanovitve do 31. maja, 1042 znata, skupna irplačana podpora $8^36,636 *	Solventnost 127 >1%
__ OLAVNI ODBOSVIS!
oaama predsednik: frank opeka, north craisno. mu
Glav* predsednik: JOHN omM. Sit last "CT St, Pueblo, Oolo.
Prrl |iiul|M>ik»lnll JOHN OPRAN. 2723 t. 1M R, HMein. R
DrugI podpredsednik: lCATB PAVLAKOVICH. 4714 Hatfield R, Flttsbgb. Pa.
IJBgSAN. IX—22Pd Bt. N. W, Barberton, O CERKOVNIK. P. O. Bo« SIV, Bfo JOHANA MOHAR, 11M IUltngbam ATI,
OBOROB PAVLAKOVICH. 4672 Pearl St, Denver, Oolo Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, IU N. Ohioego Bt, Jottst HL Pametni tajnik: LOUIS ftBJEZNIKABt 151 N. Chicago, Bt, JoUet DL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. Ml N. Chleago Bt, Jottst HL Duhovni vodja: RBV. MATH BUTALA. 411 N. Chleago Bt, Jollat DOL Vrhovni adravnlk: DR. M P. OMAN. MU Bt Olalr Ave, Otovaland. O.
NADZORNld ODBOR PmbeiUk: OBOROB J. BRINCR 711 Jonea Bt, RMlath. Minn. L nadzornica: MART R POLUTNIK. 1TU R Mth Bt, Lorain. O. n. nadaornlk: FRANK LOKAR. 1352 Hawthorne Bt, Rttstargh, Pa. HL nadaornlk: JOHN PEZDIRTZ, 14004 Pepper Ave, Cleveland. O. IV. nadaornica: MART HOCHEVAR, 21241 Miller Ave, Oevetaad. O.
FINANČNI ODBOR FRANK J. GOSPODARIC, 100 Rubj St, Johet, DL MARTIN 8HUKLJL 111 Avsnne A. Bvaleth, m™ RUDOLFU O. RUDMAN, 400 BurUngtoo Rd, Wllklnaburg. Pa
POROTNI ODBOR JOHN DBCMAN, 1102 Jancey Bt, Pittsburgh. Pa. AGNES GORIŽEK, 5336 Butler St, Pittsburgh. Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St., Pueblo. Colo. JOHN OBLAK, 215 W. Walker St, Mllwaukee, Wl& WILLIAM F. KOMPARE, 9206 Commercial Ave., Sa Chicago, DL
UREDNIK IN UPRAVNIK PLAHTI »A IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave, Cleveland. O.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadswarth Ave., North Chicago, HL
Vsa plana ki denarne sadeve, tikajoče se Jednote, naj se potOJaJo na glavnega tajaika JOSIPA ZALARJA. 251 N. Chicago St, JoUet DL; dopise, društvene vesti, razna namanlla, oglase ln naročnino pa na GLASILO K. S K. JEDNOTE. 6117 St Clair Ave, Cleveland. Ohio.
iz glavnega urada k. s. k. jednote
POLLETNA SEJA GLAVNEGA ODBORA
Točka "b," člen 13 Jednotinih pravil se deloma glasi:
Redne seje glavnega odbora ae vrše polletno, namreč v januarju in juliju, z izjemo v konvenčnem letu, kadar ae vrši aeja glavnega odbora meseca avgusta, prav pred konvencijo.
Letos je konvenčno leto. V smislu gori omenjene točke pravil se bo vršilo polletno zborovanje glavnega odbora meseca avgusta namesto julija.
Zborovanje glavnega odbora se bo vršilo po sledečem sporedu i
V	sredo, dne 12. avgusta prične nadzorni odbor s pregledovanjem računov itd.	N
V	četrtek, dne 13. avgusta se bo vršila seja finančnega odbora.
V	petek, dne 14. avgusta se prične seja celokupnega odbora.
Zborovanje se bo vršilo v prostorih glavnega urada. Vse seje se pričnp točno ob deveti uri dopoldne.
V	sredo, dne 12. avgusta se udeležijo seje glavni predsednik in nadzorniki.
V	četrtek, dne 13. avgusta se snidejo člani finančnega odbora in upravnik Glasila.
V	petek, dne 14. avgusta se udeležijo seje tudi VSI ostali člani in članice glavnega odbora.
Društva, ki želijo predložiti glavnemu odboru kako zadevo v razpravo in rešitev, naj pošljejo tozadevno listino na glavni urad najkasneje do 10. avgusta.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
Joaip Zalar, glavni tajnik.
Govor kralja Petra II. pred kongresom Zed. držav
■--r
Washington, D. C., 25. junija (JIC) panes dopoldne je Nj. Vel. kralj Peter imel govor v senatu in v zbornici ameriških Združenih držav. Ob tri-četrt na eno je Nj. Vel. kralj v spremstvu senatorjev, ki so ga sprejeli pri vhodu, vstopil v slavnostno dvorano zbornice. Člani zbornice so se dvignili in z budnim in dolgotrajnim aplavzom pokazali svoje izredne simpatije do mladega vladarja zavezniške Jugoslavije. Aplavz, ki so se mu pridružili tudi prepolne galerije kongresa z istim navdušenjem in z istimi čustvi, je trajal več minut. Predsednk kongresa je povzel besedo in Nj. Vel. kralja uradno predstavil naročnini poudarjajoč v svojih besedah globoko spoštovanje, ki ga narod Združenih držav čuti zanj, za herojsko Jugoslavijo in njen trpeči in odločni narod, poudarjajoč veliko srečo in globoko čast, da lahko vladarja take dežele predstavi zastopnikom držav Severne Amerike.
Nj. Vel. kralj Peter je imel sledeči govor:
"G. predsednik, gg. senatorji:
Z najglobjimi čustvi stopam na govorniški oder senata Združenih ameriških držav. V tej dvorani je modrost državniške uvidevnosti stoletja vodila usodo te države. Vedno se je pri-
zadevalo, da bi njeno zunanjo politiko vodil čut prijateljstva do vseh narodov. Zato neskaljeno prijateljstvo, ki ste ga vi v času miru in v vojni kazali do mojega naroda, vam želim izraziti mojo hvaležnost. Jugoslovanski narod, ki je brez oklevanja prispeval za splošno stvar, se danes še naprej bojuje za svoje osvobojen je. Bori se sam, odsekan od vojnih tovarišev ostalih zavezniških držav, a bori se v prepričanju, da ga bodo Združene države in ostali močni zavezniki podpirali v tej borbi. Od teh slavnih vojakov iz daljnih planin prinašam bratski pozdrav narodu Združenih ameriških držav.
Pred nepolnim tednom dni sem bil še v Londonu, kjer vsi ki so — kakor tudi moja vlada — tu našli zavetje, črpajo moč iz mirne potrpežljivosti in čvrste odločnosti britanskega naroda, da vztraja, dokler ne bo izvojevana gotova zmaga.
Zla usoda je preprečila, da bi prvič spregovoril pred predstavniki mojega lastnega naroda. Samo nekaj dni po prevze mu moje kraljeve oblasti, je surovi napad uničil naše domove in naše ustanove. 2e v dnevih zgodnje mladosti sem pričakoval ta trenotek, ko bom, kakor moj oče, stopil v zgradbo našega narodnega predstavništva v Beogradu in govoril pred izbranimi zastopniki jugoslovanskega naroda.
Usoda je odločila drugače Moj narod se je skupaj z osta-
limi zavezniškimi narodi sveta spustil v borbo, katere izzid bo sa več stoletij odločil, tU bodo
narodi živeli v svobodi, ali bodo nadaljevali svoje bedno življenje v suženjstvu. Po tej vojni ne bo svobode nikjer, če bo. samo ena, pa naj si najmanjša dežela na svetu ostala v suženjstvu. Nemški, italijanski in japonski voditelji in njihovi sodelavsi so nam povedali, da nas bodo vse uničili. Vsi oni so naši sovražniki in vsi morajo biti premagani in mi moramo biti zmagovalci. Zato vojaki zavezniških držav stopajo v borbo za isto stvar. Morda se nikdar niso videli, morda nikdar niso slišali drug o drugem, a vsi so zedinjeni v skupni usodi: vojaki generala Mihajloviča, ki se bore po naših planinah, viteški britanski vojaki in mornarji, ki padajo v obrambo svoibode, bratski ruski narod, ki je s svojim junaškim odporom vzpodbudil duh vsega sveta, in hrabri ameriški borci, ki dajejo svoja življenja po vseh oceanih in po vseh kontinentih sveta. Z njimi so vsi možje in žene vseh narodov, ki jim je do svobode, združeni v volji in odločnosti do zmage nad skupnim sovražnikom.
Vse to skupaj povzroča, da se pred kongresom Združenih držav ne počutim kot tujec. Kongres predstavlja voljo ameriškega naroda in kongres je prav tako pobornik jp čuvar idealov in načel, za katere se vsi borimo.
Kakor • Združene ameriške države je tudi Jugoslavija dežela skromnih in marljivih delavcev. Preden so nam vsilili to vojno, je 16,000,000 Srbov, Hrvatov in Slovencev živelo skupaj, vezani so bili z istimi običaji, govorili so isti jezk, in skupaj so stremeli k mirnemu napredku in varnosti našega prebivalstva. Postopno so se razni narodni elementi našega naroda učili spoštovati in verjeti drug drugemu. Vsekakor je še bilo treba poprav in reform in do njih bi tudi prišlo. Treba je bilo časa, da odpravimo razlike in popravimo napade preteklosti. A nam tega časa niso dali. Zarota Nemčije, talij e Madžarske in Bolgarije je uničila potrpežljivo delo desetletij. Prisiljeni izbirati med odporom in izgubo časti, smo sprejeli vojno, prekinili miro-jubno delo za uresničenje bolj popolnega edinstva.
Več stotisoč mož našega naroda je že padlo v borbi, več stotisoč našega ljudstva je bilo pobitih. Njihove žrtve nas bodo navdihnile in postale bodo kažipot za moje vladanje. Z božjo pomočjo bom posvetil vse moje napore, da mojemu naror du zagotovim življenje, dostojno teh velikih žrtev. Mnogi med tistimi, ki jih Nemci, Italijani Bolgari in Madžari niso pobili ali zajeli, še naprej nadaljujejo borbo pod neustrašenim vodstvom mojega prvega vojaka in mojega vdanega prijatelja, generala Draža Mihajloviča. Mislim, da jim z vašim odobre-njem lahko sporočim, da sila in moč Združenih ameriških držav stoji čvrsto z njimi.
Dobili bomo to vojno. A mi moramo prav tako dobiti mir, ki pride za njo. Nikdar več ne smemo zadovoljiti drhali tiranov, da bi vrgli vse človeštvo v bedo in propad. Trajen mir ne bo nikdar dosežen, dokler ne očistimo narodov, ki se danes bore proti nam, tistih pokvarjencev, katerih pohlepnost in pokvarjenost je okrvavila moj narod in mnoge miroljubne narode. Samo kadar se jim več ne bo treba bati nasilne pošasti, bodo veliki in mali narodi lahko posvetili vse svoje sile uresničevanju miru, svoje varnosti in svojega napredka.
Mi smo pozdravili in rade volje sprejeli načela atlantske deklaracije z vsem tistim, kar ona tako bogato obsega. V mednarodnih odnosih smo njene odredbe že uporabili pri pod-
pisu pogodbe o tesni politični in gospodarski zveti s prijateljem in sosedom Grčijo. Upamo« da at bodo v bodočnosti temu sporazumu pridružili drugi naši sosedje, ko se bodo osvobodili tisti, ki so odgovorili za zločine, ki so jih storili v njihovem imenu. Štiri svobod-ščine, ki jih je vaš veliki predsednik poudaril pred svojim narodom, bodo cilj, proti kateremu bomo težili. Mi bomo cenili naše državljane ne po njihovih političnih načinih, ne po njihovi različni plemenski ali verski pripadnost, temveč po njihovi udeležbi v tej borbi. Kdor koli se bo boril z nami, bo z nami delil dobrote zmage.
Moja država stoji čvrsto v prvih vrstah tistih, ki se bore za svobodo. Mi ne štejemo žrtev in trpljenja, mi ne merimo pomanjkanja in naporov. Mi stopamo proti cilju — zmagi, ki je nekoč po videzu bila negotova, ki pa se ji sedaj vse bolj bližamo."
Govor Nj. Vel. kralj je često ustavilo burno odobravanje. Iste besede je spregovoril tudi v senatu. Pri omenitvi imena generla Draža Mihajloviča je ves kongres vstal in na ta način izkazal globoko spoštovanje in občudovanje za borbo njegove vojske.
Ko je Nj, Vel. kralj končal svoj govor, je vnovič burno pozdravljen stopil raz govorniški oder in v spremstvu predsednika spoznal vse člane zbornice.
Na širokih stopnicah Kapi-tola so bili postrojeni oddefiri častnih čet; ko se je Nj. Vel. kralj pojavil, mu je vojaštvo izkazalo častni pozdrav, številno prebivalstvo, ki se je zbralo, da bi videlo jugoslovanskega vladarja, ga je burno pozdravilo. Od vseh strani so prihajali fotografi in slikarji filmskih podjetij in ga slikali. Kralj je pozdravljal navzočo množico in s smehljajočim licem odšel v spremstvu uradnih predstavnikov v poslaništvo kraljevine Jugoslavije na kosilo, prirejeno V njegovo čast. -o-
Grob med gorami
(Duhovno Življenje, št. 170)
Buenos Aires, Argentina.—
V Puente del Inca je našel počitek rajni naš Rev. Jože Kastelie, ki se je v tem gorovju ponesrečil 8. marca, leta 1940.
Ob cesti, ki pelje iz Argentine Cile, ravno na pol pota iz Mendoze do Santiaga, en kilometer pred slovitimi toplicami Puente del Inca, v trikotu, kjer se križata cesta in železnica, ki iz Punta de Vacas pelje v Cile.
Preje je vozil vlak prav iz Mendoze, a po veliki katastrofi leta 1934, je bilo mogoče upostaviti samo oni del železnice; prvi del, to je od Mendoze do Punta de Vacas pa še ni in še dolgo ne bo obnovljen); na tistem , križišču stoji skromno pokopališče, pač eno najbolj originalnih v deželi. Na visoko stožičasto skalo je postavljen kamenit križ. Na podnožju skale okrog in okrog pa so našli svoj poslednji počitek tisti, katere je bela smrt zalotila v tistih krajih. Nekateri so žrtve avtomobilskih nesreč, drugi pa so omagali v svojem naskoku na Akonkaguo. Šest je že se-j daj takih. Skromni spomeniki v kratkih besedah povedo njihovo zgodbo.
^ Tamkaj je našel prostor tudi naš rajni gospod Jože; Na levo in na desno kipe v višine strmi bregovi, le nekaj korakov vstran se peni deroča reka Men-doza, tja na zapad obstane oko na blestečih snežnikih. Med go-
se beli prijazna cerkvica, pa $e Je pokazal gospod Link križ sa pokopališču te v naslednjem
trenutku je ie strmel v nag najvidnejši spomenik na tejskrom-
božji njivi. Zablestela je v soncu črna plošča z belim napisom.
Postali smo za hip. Silni so tisti trenutki, ko se človek sreča z večnostjo. Molče smo spet sedli nazaj v avtomobil in odhiteli še nekaj lučajev dalje, kjer stoji hotel in kapela, kjer je narod že pričakoval našega prihoda.
Dolga je bila pot in prašna, 190 kilometrov ceste je, in kakšne ceste! Iz Vipave v Col bi bila komaj senca strmin in bre-žin, katere je bilo treba pre-drveti, Takoj so mi od kazal i sobo, da se vsaj največjega prahu otresem.
Nato sem se naglo rasgledal po hiši. Na hotelovi oglasni deski je vzbudil mojo pozornost bel list... Bilo je moje pismo, v katerem sem naznanil upravitelju hotela, da bo ob 11. uri sv. maša in nato blagoslov groba.
Toda kje so pa mendoški planinci, ki so odšli prejšnji dan s kamijonom? Jaz sem bil tudi z njimi namenjen, toda, ko sem zvedel, da pride iz Rosarija profesorica g. Babič, da pride iz Buenosa g. Link z ženo, sem moral še jaz počakati na večerni vlak in naslednje jutro so se nam pridružili še trije drugi in nas je bilo sedem za pot. Ravno napolnili smo vozilo. Men-doški alpinski klub pa je odpotoval že v sioboto popoldne. Škoda, da so imeli premalo prostora za vse, ki so imeli željo pohiteti v gore . . .
Ko sem ugibal, kam neki da so se razgubili, je priprašil ka-mijon sem iz one druge strani in vsuli so se fantje na tla otovorjeni s kitami cvetja. Krasno jutro, polno zlatega sonca in čudovito modrega neba so porabili za en skok v gore, tja do Lagune de los Horcones, kjer je sonce zasijalo zlate cvetlice, podobne rumenemu encijanu v slovenskih planinah.
Tako je bilo poskrbljeno za cvetje na grobu. Tudi jaz sem mislil nato že v Mendosi. Saj je bil rajni gospod Jože tako velik prijatelj cvetlic. Nagelj-čki beli in rdeči so bili njegova pesem in sanje; lilije in dali je so bile njegova ljubezen. Zato sem naročil v Mendozi lep venec iz teh cvetlic, ki smo ga na dolgem potu pač nekoliko otresli, a še vedno so lepi cvetovi po svoje ponavljali tisto, kar je pričalo besedilo: "Svojemu očetu jugoslovanska kolonija."
Da se ne bo vse preveč zavleklo, smo stopili kar v cerkev in sem pristopil k oltarju.
Ni velika kapela, toda dovolj prostorna je in morda še nikoli se ni zbralo toliko vernih k sveti maši kot tisto uro. Bilo je čez sto oseb. Saj so se nam pridružili skoro vsi gosti v hotelu, veseli pač, da bodo doživeli nekaj izrednega v enoličnosti tamkajšnjega življenja. » Brez dvoma je bil med njimi marsikdo, ki le redko stopi v cerkev —ali pa nikoli . . Pozneje sem zvedel, da je bilo res tako.
Kaj naj pač človek pove, da bi kaj veljalo?
SPOKORNIKI V GORI Moja misiel je obstala na ganljivem prizoru, ki sem ga malo prej videl v strmini nad cesto. Po strmem bregu hite gruče postav. Eden naprej, njemu slede vsi gori v višino, kjer stoji mogočna pečina, ki je kakor tempelj, kakor svetišče na gori. Ta izredni skalni prizor je domišljija označila z milami pa vidiš redke šope tra- besedo "penitentes." Zares kave. Nemila zima je potrgala1 kor da vidiš gručo ljudi, ki hite
žično ograjo, da je prost dostop do vseh grobov.
Bilo je proti 10. uri ono ju-
v cerkev ... in vendar so štrleče skale.
Tisti "spokorniki" so mi pri-
tro 8. februarja, ko smo že pre-	šli na misel, ko sem prevdarjal,
vozili vso dolgo pot iz Mendo-	kaj naj povem. Ah mar niso,
ze. Najprej je tam na koncu	kakor tfpomin nam da naj hiti-
doline vstala pred nami podoba	mo naprej na svetišče na gori,
fopliškega hotela, nad katerim	na mesto božje. Ali mar ni živ-
ljenje človekovo, kakor pot na goro, kjer nag čaka večfca lepota ia sreča in veselje, katerega človek tako nevtegoma išče in tako razočaran spozna, da je treba še dalje, še višje. Smo kot romarji na goro- Pa mesto da bi si pomagali na strmi poti, mesto, da bi si podajali roko v pomoč, se dogodi tolikokrat, da si drug drugemu podkopavamo pot. . .
In koliko je tistih, ki jim niti mari ni, da bi hiteli kvišku. So kakor krt, ki rije pod zemljo in se hrani s črvi. Slep je. Oči sploh ne rabi v svojih rovih. Kako bo siromak vedel za sonce . . . Koliko Zemljanov je, ki se naslajajo le v pudlih nečednostih in niti zaslutijo ne, kaj je pravo veselje, kaj je resnična lepota, katero je videti le z božje gore, kamor bi morali vsi hiteti, kot oni mrki spokorniki v strmini.
Po nedostopnih strminah naših planin cveto prekrasne planinske rože. Samo drzen planinec more do njih. Samo njemu je dano, da uživa prelestno lepoto, ki jo je Stvarnik razse-jal po višavah.
Ali naj bomo tudi mi krti, ki samo telesu strežemo? ... Ah naj bodo čudovite lepote božje za nas ničvredna stvar?
Rajnik, katerega spomin je oživel danes pred nami, je hitel v planine, da se tamkaj sreča z Bogom in njegovim darom lepote, ki jo je čez stvarstvo raz-lil. Pohitel je še naprej in ne dvomimo, da je že deležen razkošja večnih višav . . .
Mi smo pa še "penitentes," ki se moramo potruditi kvišku. Vspon v strmo planino pa naj nam bo opozorilo, kako je treba nevtegoma hrepeneti kvišku. Saj je toliko slabosti v človeku; toliko prilik, ki ga zavajajo v nižine, v posvetnost, v naslado čutov ... In vendar v vsem tem ne bo našel nihče sreče . ..
V	tiho gorsko samoto je popeljal Gospod Jezus svoje učence in jih tamkaj pripravljal za veliko nalogo. Tudi množico je peljal na goro in je šele tam mogla razumeti osmere blagre. Tako mora tudi človek dati hrbet posvetnemu vrvenju in tv gorski tihoti spozna ne le mogočnost božjo in silnost večnosti, temveč tudi varljivost in ničnost sedanjosti in človeških laži.
Le kvišku, le nac| vsakdanjost, da bomo vredni gledati tudi mi, kdaj večno lepoto, uživati večno srečo, za katero je človek ustvarjen . ..
Ponesel sem s seboj tudi nekaj svetogorskih podobic. Saj tako lepo označuje svetogorsko svetišče ljubezen do planin. Tiste podobice sem razdelil med zbrane kot spomin na dogodek.
NA GROB
Po končani maši je vse odhitelo na pokopališče. Grob je zacvetel v živih barvah cvetja. Svečan molk je vladal med tem, ko sva z gospodom kaplanom, ki ima na skrbi službo božjo v kapeli Puente del Inca, najprej opravila blagoslov groba in nato molila libero.
Pet izmed spremljevalcev rajnega g. Jožeta na njegovi zadnji poti, je stopilo k njegovemu grobu. Bili so Link m njegova žena, Antognini, Rios ter Orozco.
V	imenu irfendoškega alpin-skega kluba je spregovoril g. Rios. "Z izbranimi besedami je podal sliko bivšega tovariša planinca. Bil je svetovalec kot veščak v planinstvu; bil je bo-drilec v trenutku malodušno-sti; bil je šaljivec v urah moreče skrbi; bil je učitelj božje besede, ki je prinesel kruh božji v skriti gorski kraj.
Kakor Mojzes nekoč, je hotel tudi on stopiti na goro, da bi tamkaj od blizu videl veličino lepote^ Kakor da mu je bilo žal, da stopi spet nazaj v niža-ve, kadar se ceste križajo, je pustil svoje telo v snežnem objemu, a duša njegova je pohitela v gledanje večnih lepot.
Za njim je spregovorila kot zastopnica Jugoslovanske kolonije, profesorica gospa Babič iz Rosarija.
Z izbranimi besedami je izrazila toplo čustvo hvaležnosti rajnemu sorojaku in željo večnega počitka v polnosti lepote, katero je vedno iskal in v uživanju resnice, katero je učil in sedaj tudi našel.
Slednjič je prišla še name vrsta, da sem se poslovil od pokojnika kot od prijatelja, soto-variša in kot rojaka. Opozoril sem posebno na značilno potezo njegovega značaja. Malo besed, pa veliko dejanj! Kar je rekel, ni oporekel. Takih mož je danes malo. Ce bi jih bilo več, če bi jih bilo dovolj, bi svet brez vojska izravnali. Resnico in lepoto je iskal. Ne dvomimo o tem, da jo je tudi našel in da jo že sedaj uživa.
Nato sem se še zahvalil posebno mendoškemu alpinskemu klubu za vso skrb, ki so njegovo truplo prinesli z gore in ga položili na primeren kraj k poslednjemu počitku. Tistim, ki so prinesli danes cvetja na njegov grob in so prihiteli k temu žalnemu obredu in slednjič posebno še g. Linku in njegovi ženi, ki sta napravila tako dolgo pot, da izkažeta poslednjo čast bivšemu tovarišu na nevarni planinski poti.
Po ganljivi svečanosti smo odhiteli proti hotelu.
Alpinski klub je pogrnil mize za skupno kosilo vsem, ki so za tisto priliko prišli v Puente del Inca. V živahnem razpoloženju se je vršil obed. Ura se je pa že tudi daleč naprej pomaknila, zato so izlptniki na kamijo-nu kar napregli proti domu.
Naša skupina je pa še napravila en skok do jezerca Horcones, od koder se vidi Akonka-gua v vsej mogočnosti. Blestela je v čudoviti jasnini neba. Njen kipeči vrh je kakor kazalec, kateri kaže še više, v večne višave.
POROKA—ZA KAZEN
V Siamu imajo čuden zakon, zelo koristen za ženske, ki si do 30. leta še niso mogle dobiti moža. V tej starosti se lahko namreč obrnejo do vlade, da jim priskrbi moža zgrda, če že ne gre zlepa. Vlada odpravi takšno prošnjo na pristojne kaz-nilniške oblasti, kajti v Siamu stoje uradni krogi na stališču, da more zakon marsikaterega grešnika spraviti spet na pravo pot.
Vsak samski kaznjenec je v Siamu takorekoč stalen ženitveni kandidat. Kadar pride vrsta nanj, se mora poročiti, pa naj ga bo volja ali ne. Ce je bil obsojen le na milejšo kazen, tedaj ima pod nekimi pogoji pravico, da si med več starejšimi damami, ki se potegujejo za moža, izbere tisto, ki mu najbolj ugaja. Kaznjenci s težkimi grehi na grbi te pravice nimajo in vsaka kandidatka za poroko si med njimi po svojem okusu izbere moža. Kaznjenec, ki si ga je izbrala, se mora, hočeš nočeš vdati policijski odredbi, kajti v nasprotnem primeru bi se mu kazen samo poostrila.
TUDI KAZNJENCI V JECl KUPUJEJO VOJNE BONDE
V državni kaznilnici v Co-lumbusu, Ohio, so do nedavnega nakupili kaznjenci za $11,-000 vojnih bondov. Dalje so si nabavili tudi za $3,000 vojnih znamk. Obenem se bolj mirne in zanesljive kaznjence vadi v orožju. Kadar bo njih doba v ječi potekla, bodo dovolj izurjeni, da se jih bo takoj vpoklicalo v armado. Pred nedavnim je znašalo število 500 kaznjencev, ki so se vadili v vojne svrhe. Med vežbanci je tudi 332 bivših vojakov._____
MAKS
EVERY PAY DAY
X/ BOND DAY
VIKTOR ZOjBJMAN:
"Za božjo voljo, kje pa ste? Pol ure že kličem, pa nihče ne pride. Kaj mislite, da moram vse sama, a?" Mariča je pridr-la s tako vihro v hišo, da je tri leta stari Miklavž od samega strahu zlezel pod mizo. Iz zi belke se je oglasila Ivanka s presunljivim jokom. To je Ma-ričo še bolj razdražilo.
"Kje pa so drugi?" se je za-drla na Miklavža. Revež je ves
v	strahu zazijal, rekel pa ni nič. Mariča se mu je morala kljub svoji jezi zasmejati.
"Mihec je rekel, da se gredo vozit."
"Šentani pekli, le kdaj so mi ušli," se je obrnila iz hiše — pa skozi vežo na vas po otroke. Tako jim je zabičevala, da ne pa da ne, pa ti gredo in puste mater samo, naj se doma pre-tegne, če ji je tako všeč. In ko so videli, da je danes nataknje-na kakor ni vsak dan.
Na klancu sredi vasi jih je dobila. Sankali so se. In se strahovito zmerjali. Mariča ni mogla verjeti, da so vsi virški, toliko jih je bilo. Ko so jo ne-• kateri zagledali, so brž opozorili njene, naj jo odkurijo domov. Pa je kljub temu dva ali tri ujela in jiji zlasala, da bodo pomnili. No, in kje je spotoma dobila Mihca? V Jeršeto-
vi	hruški! V takile zimi ti bos zleze v hruško! Le kaj je iskal v njej ? Ko je mater zagledal, se je kajpada hotel brž na tla podričati pa se je ujel na štremelj in si strgal hlače Ravno toliko, da ji ni ušel. To ga je očofala!
"V hišo! Vsi! Na ajdo klečat! In rožni venec boste moli li. Za rajnkega očeta! In še kdaj naj se mi kaj takega zgodi!" se je jezila in jih zmerjala pa zraven jokala. Kot kokoši v dežju so se pomuzali v hišo in brž začeli moliti, da bi jih mati še naprej ne oštevala.
Preveč se je razjezila. Žal ji je bilo, a pomagati si ni mogla več. Vse je tolklo v njej, tako je bila razburjena. Niti moliti ni mogla z otroki, ko je v veži čreprinje od južine pomivala. Pozabila je, zakaj j© otroke prav za prav klicala, in je kar sama opravila namesto njih: pomila je, spod strehe je kozama vejnik prinesla, stopila na studenec za bajto po vodo in pometla po veži. Potem pa je zaprla vežna vrata in šla v hišo.
Otroci so rožni venec, ki jim ga je bila naložila za kazen, že odmolili. Čepeli so za pečjo, le Mihec je sedel za mizo.
"Delat! Kaj mislite, da vas imam za igračo pri hiši?" je rekla že fcolj mirno. "Ti pa v posteljo toliko časa, da ti hlače zašijem. Precej!" — "Oh, saj pravim, zakaj niste pridni —I" je skoraj zajokala, se obrnila k Ivanki, jo vzela iz zibelke in jo položila k peči. Saj zdaj bo morala itak kmalu biti pri peči, ko bo pa v zibelki drugi, je pomislila in brž, zlezla za peč ter se lotila cekarja. S pletenjem se je preživljala. Otroci so molčali in bili kar pridni. Tonče se je ukvarjal s peharjeip, Jerica mu je slamo
ko je vsa nadložna in bolehna. Vsak mraz čuti. Hvala Bogu, da imajo vsaj peč. Vsaj pogreje se lahko. A zdaj bo morala od nje. Vsega jim zmanjkuje. Ni čudno: sedem kljunov in vseh sedem zmeraj odprtih. In zdaj bodo dobili še osmega!
Mariči sami se zdi čudno, ka ko še morejo živeti. Sama je bila vso jesen bolna in ni prav nič ljrknila. Tako rada bi bila šla kam v dnino, da bi bila kaj zaslužila. In vso jesen je mislila pa računala, da bo dobila vsaj kakih deset rženfh otepov in naredila škopnike. Stre ho morajo prekriti.
O, pa streha bo že kako potrpela, želodci ne bodo, želodci. Je res križ, če je osem ust pri hiši, za delo pa samo dve roke. Poleti je že še bilo, ko so se otroci kar v gozdu preživili in je ona delala. In jeseni tudi še kar, saj je poleti precej zaslužila in tudi otroci so za borovnice pa gobe kak dinar ujeli, zraven pa še vedno odkod prinesli kaj za pod zobe. Za božič jim je župan precej dal. Tako je še kar bilo, a zdaj bo vse pošlo. Zdaj bo morala robo razprodajati. Pozneje ne bo mogla: osmi otrok jo bo privezal na dpm. Pri Jeršetu bo poprosila za sani. Peharjev in cajn pa brezovih metel in tudi nekaj cekarjev so naredili zdajle čez zimo in treba bo to spraviti v denar. A jo kar malo skrbi. Tako slabega zdravja je. Vsaka sapa jo spreleti in je koj nahodna. Otroci so pa še premajhni, da bi 3nme pustila.
"No, Mihec, kaj si se že naveličal?" se je nasmehnila Mihcu in ga pobožala po laseh. Tako majhne oči so mu že postaje. Še malo, pa bi zaspal. Seveda, truden je že in najbrž ga še od opoldne kaj boli, da se mu dremlje. Saj zdaj je bil kar priden. In drugi tudi. Ravno prav je, da jim ni treba v šolo. Precej so napletli ta čas. Posebno Tončetu gredo peharji izpod rok, da je kaj. Sicer dela redke, da se skoraj skoznje vidi, in vegave, a stoje že in tudi testo drže. In žito kajpada tudi. Vode pa ne zajemajo s peharji.
"Pa bi nam kaj pripovedovala, mama. Ni čudno, da drem ljemo, ko smo pa vsi tiho," se je čez čas oglasil Tonče.
"Saj res, se je spomnila mati, pogledala Jerico, ki se je trudila z vitrami, in Četa pa Miklavža, ki sta bila zaspala pri igri, pa Jakca, ki je čudno zvit spal na klopi zraven Ivanke.
"Še s klopi mi pade in si kaj polomi pa še Ivanko za seboj potegne," se je ustrašila, zlezla s peči in oba prenesla na posteljo ter ju odela. ^
Na povest je pozabila. Ton če jo je moral znova spomniti Začela je. Pripovedovala jim je o svetem Alešu, pravila o Pevčevem Matevžu, ki je na nedeljo oral in se mu je Marija prikazala in ga svarila, a jo je Matevž dvakrat podoral, tretjič pa spoznal svoj greh, se spokoril in postavil kapelico Brezmadežni doli-le v Mariji nem dolu; in o Mariji Predklo-štrom, ki je iz hrasta zrasla in
ze. Oh, ti otroci! Nehote so jo spomnili, mater, na dom in očeta in na .rajnkega. Pa ni hotela misliti na to. Ne, preveč bridkosti je v vsem tem in Mariča ne bi mogla prenesti. Prižgala je smrdljivko in jo prinesla v hišo.
"Da ne boste v temi! Jerica, ti kozama vejnik prinesi in malo plevela tudi. Vidva pa naprej delajta!"
(Dalje prihodnjič)
-o-
Guy de Maupazant:
PRIJATELJA
Pariz je bil obkoljen, sestradan in hropeč. Vrabci na strehah so postajali redki in kanali so se izpraznjevali. Ljudje so jedli vse mogoče stvari.
Ko se je žalosten sprehajal nekega jasnega januarsskega jutra po bulevaru z rokami v žepu uniforme in s praznim želodcem, se je Marissot, po poklicu urar in po potrebi izdelovalec copat, ustavil nenadoma ob tovarišu. Bil je Sauvage, znanec z brega rečice.
Vsako nedeljo, pred vojno, je Marissot ob zori koračil z bambusovo palico v roki in s pločevinasto škatlo na hrbtu. Peljal se je z vlakom proti d'Argenteuilu, izstopil v Co-lombesu, nato pa peš odšel proti otoku Marante. In ko je prišel do kraja svojih sanj, je pričel ribariti ter je ribaril vse do noči.
Vsako nedeljo je srečal tam majhnega, rejenega in dobrodušnega moža, Sauvagea bra-njarja iz ulice Notre-Dame de Lorette, drugega navdušenega ribiča. Natjo sta ves dan prebila drug poleg drugega s trnkom v roki. Noge so jima t)ingljale nad reko in med njima je vzklilo toplo prijateljstvo.
in vitre podajala, Mihec jima i ki je v njej farovški psiček
je prerezoval vrbove šibe zamotila z igro, Jakec pa vitre, Četa in Miklavž sta zamotila z igro, Jakec pa moral biti pri Ivanki.
Večji trije sicer hodijo v šolo, a zdaj so že teden dni doma, ker imajo nekateri ošpice ali kaj. Janezovi jih hvala Bogu nimajo. Le kaj bi počela Mariča s sedmimi bolniki v takile bajti? "Saj bi se mi zmešalo," je pomislila in ljubeče pogledala otroke, ki so bili vsi zatopljeni v delo. In vsi so molčali. Še celo Ivanka ni cvilila. Bali so se, kajpada. Pa je kar prav, da so tiho, ker se tudi Mariči ne ljubi govoriti. In poslušati tudi ne. Kje neki, ko ima pa toliko skrbi. Najprej z otroki, potem še sama s seboj,
župnika za suknjo privlekel; župnik jo je vzel s seboj k Sveti Marjeti na Trato, a Marija se je ponoči vselej vrnila na hrast in nazadnje razodela, naj ji tam cerkev sezidajo. —,
"Mama, kje pa je tista Marija Predkloštrom ?"
"To je pa blizu. tam, kjer sem jaz doma."
"Mama, kajne, poleti pojde-mo tja?" je prosil Tonče.
"To je daleč in denarja nimamo."
"Oh, mama, jaz bom zelo priden in bom naprej kar peharje delal, da bom zaslužil. In potem poj demo in tam bom dal za mašo za rajnkega ateja ..."
"Tonče!" Mariča ga je objela, potem pa brž skočila izza peči in v vežo, da je skrila sol-
Nekatere dneve nista nič govorila, toda razumela sta se čudovito brez besed, saj sta imela podoben okus in isto zanimanje.
Spomladi, proti deseti uri zjutraj, ko je pomlajeno sonce sijalo nad belo meglico, ki je ležala nad mirno vodo in je lila na hrbte ribičev prijetna toplota nove letne dobe, je Mo-rissot večkrat rekel svojemu sosedu: "Hej, kako prijetno!" In Sauvago je odgovoril: "Ne morem si "mislite nič boljšega." In to je zadostovalo, da sta cenila drug drugega.
Jeseni, proti večeru, ko je nebo, osvetljeno od zahajajočega sonda, pordečilo vodno gladino in zlatilo krone dreves, ki so trepetala pred zimskim mrazom, je Sauvage pogledal smehljaje Morissota in rekel: "Kako krasen prizor!" In Morissot je očaran odgovoril, ne da bi dvignil oči: "To je lepše od bulvara, kaj?"
Takoj, ko sta prepoznala drug drugega, sta si krepko stisnila roke, vsa ganjena, da sta#se našla v tako spremenjenih okoliščinah. Sauvage je vzdihnil: "Kakšen čas!"
Morissot pa je otožno zaje-čal: "In kakšno vreme! Danes je prvi lepi dan v letu."
Res, nebo je bilo modro in polno svetlobe. Hodila sta vštric, sanjava in žalostna. Morissot je povzel: "In ribolov? Kako lep spomin!"
Sauvage pa je vprašal: "Kdaj se bova vrnila tja?"
Stopila sta v majhno kavarno in spila kozarček žganja; nato sta se zopet sprehajala po(
pločnikih.
Nenadoma se Morissot ustavi: "Bi še enega?" Sauvage je privolil in stopila sta v drugo gosti lnico.
Ko sta odhajala, sta bila precej omamljena, kakor ljudje, ki pijejo na tešče. Bilo jima je prijetno. Božajoč vetrič ju je ščegetal po obrazu.
Sauvage, ki ga je topli zrak pričel opajati, je nenadoma vprašal: "Kaj, ko bi šla tja?" "Kam?"
' "Ribarit!" "Toda kam?"
"Na naš otok, vendar. Francoske predstraže so blizu Co-lombesa. Poznam polkovnika Dumoulinaž pustil naju bo preko."^
Morissot je koprnel od želje : "V redu. Drži." In ločila sta'se ter odšla po svoje priprave.	'
Uro pozneje sta stopala vštric po glavni cesti. Prišla sta do. vile, v kateri je bil nastanjen polkovnik. Ta se je nasmehnil njuni prošnji in jima ugodil. Spet .sta stopala naprej, zavarovana s prepustnico.
Kmalu sta dosegla predstraže, prešla- zapuščeni Colombes in se znašla na pustih vinogradih, ki so se spuščali prot^Sei-ni. Bilo je okrog 11.
Na drugi strani je ležala vas d'Argenteuil kakor mrtva. Višine Orgemonta in Sannoisa so obvladovale vso pokrajino. Velika planota, ki se vleče vse do Nanterre, je bila prazna, čisto prazna, s svojimi golimi čreš-njami in s svojo sivo zemljo.
Sauvage je pokazal s prstom na vrhove in zamrmral: "Tam gori so tujci!" In nek nemir je omrtvil dva prijatelja V tej pusti pokrajini.
Niste jiH še videla nikoli, toda čutila sta jih že mesece: okoli Pariza, kako rušijo Francijo in ropajo, more, prinašajo lakoto, nevidne in mogočne. In nekak praznove*en strah se je pridružil sovraštvu.
"Hej, kaj, če bi jim šla nasproti?" predlaga Morisscft.
Sauvage pa mu odvrne s pariško posmehljivostjo: "Ponudila jim bova ocvrtih rib!"
. Oklevala sta, da bi se tako podajala naprej, ker ju je plašila tišina vsega obzorja.
Končno se je Sauvage odločil: "Pojdiva, na pot!i Samo previdno!" In spustila sta se sklonjena po vinogradu navzdol in se skrila z nemirnimi očmi za grmovjem.
Do rečnega brega ni več manjkalo dosti. Pričela sta teči po odprtem ozemlju in, ko sta dosegla obalo, sta se skrila med suho trsje. Morissot je legel na zemljo in z ušesom na zemlji poslušal, če ne hodi kdo blizu/. Bila sta pomirjena in sta začela loviti.
Njima nasproti ju je skrival otok Marante na drugi strani. Mala gostilniška hišica je bila zaprta; zdelo se je, da je že leta in leta zapuščena. Sauvage je dobil prvega piškurja. Morissot je vlovil_ drugega in od časa do časa sta dvigala trnke _ majhno srebrno živalico na koncu; bil je čudovit lov.
Nežno sta dajala ribe v torbico, ki je ležala pri njunih nogah. In navdajalo ju je sladko veselje, tisto veselje, ki vas navdaja, ko najdete zopet svojo priljubljeno zabavo, ki vam je bila za dolgo časa odklonjena.
Sonce ju je grelo v ramena, nič nista čula, na nič več nista mislila—ribarila sta.
Toda nenadoma se jima je zdelo, da je izpod zemlje prišel težek šum, ki je stresal tla. Top je spet začel grmeti.
Morissot se je ozrl in tam na levi je opazil veliki obris Mont-Valeriena, nad katerim je ležala nad sivimi črešnjami megla, ki jo je povzročil top. Kmalu je z vrha trdnjave buknil drugi dim, nekaj trenutkov pozneje je bilo čisto-novo grmenje. Sledili sodrugi streli in od časa do časa je gora metala svojo smrt ter puhala dim, bel kakor nebo, ta pa se je dvigal v mirno nebo.
Sauvage je zmajal z rameni: "Glej, spet začenjajo," je rekel.
Morissot, ki je plašno gledal, kako pada strel za strelom za njima, se je naenkrat razjezil proti tem besnežem, ki se tako bojujejo in zarobantil: "Ali ni neumno tako ubijanje!"
Sauvage pa je dodal: "To je hujše kakor pri zvereh!"
In Morissot, ki je pravkar vlovil belico, je modroval: "Pa
pravijo, da bo vedno tako."
Sauvage ga je ustavil: "Republika ne bi napovedala vojne!"
"S kralji imamo vojne zunaj, z republiko pa jih imamo znotraj," ga je prekinil Morissot.
In mirno sta pričela razpravljati in reševala sta velika politična vprašanj^ z zdravim razumom ljudi, mirnih in omejenih ter končno prišla do soglasja, da ljudje nikoli ne bodo čisto svobodni.
Mont-Varerien pa je grmel in rušil francoske hiše, uničeval ceste, pobijal ljudi in trgal srca ženam, materam in dekletom tu doli in tam preko.
"To je življenje," je vzdihnil Sauvage.
"Recite raje, da je to smrt," je smehljaje popravil Morissot. \
Toda nenadoma sta preplašeno vztrepetala; za seboj sta začutila korake in ko sta se ozrla, sta opazila pred seboj štiri može, štiri velike, oborožene in kosmate postave. Namerili so puške nanju.
•Trnka sta jima padla iz rok in sta odplavala po reki.
V nekaj trenutkih sta bila zvezana in položena v čoln, v katerem so ju prepeljali na otok;
Za hišo, o kateri sta mislila, da je zapuščena, sta opazila 20 vojal^>v. Velik kosmat mož, ki je sedel na stolu in kadil veliko porcelanasto pipo, ju vprašal v dobri francoščini: "No, gospoda, sta imela dober lov?"
Nato je nek vojak položil k častnikovim nogam torbico, polno rib. Vojak se je nasmehnil: "Ej, ej, vidim, da ni bil slab.—Toda, gospoda, tu gre za nekaj čisto drugega. Posluša j ta in ne motita!
"Za mene sta videti navadna vohuna, ki so vaju poslali, da nas opazujeta. Dobil sem vaju in vaju bom dal ustreliti. Delala sta, kakor da bi bila ribiča, da bi tem bolj prikrila svoj namen. Padla sta mi v roke, tem 3labše za vaju; vojna je vojna.
"Toda, ker sta prešla predstraže, imata gotovo geslo za vrnitev. Povej ta mi ga in izpustim vaju."
Prijatelja, bleda, sta stala drug poleg drugega in molčala.
Častnik je povzel: "Nikoli ne bo nihče zvedel, vidva pa se bosta v miru vrnila. Če odklonita, je to smrt in to takoj. Iz-berita."
Ostala sta negibna in nista odprla ust.
Častnik je mirno pokazal s prstom proti reki in nadaljeval: "Pomislita, v petih minutah na dnu te vode. V petih minutah. Gotovo imata sorodnike?"
Mont-Valerien je grmel neprestano.
Oba1 ribiča sta obstala po-koncu in nema.
Častnik je dal povelje v svojem jeziku. Nato je prenesel svoj stol malo dalje od ujetnikov; in 12 mož se je postavilo na 20 korakov s puško ob nogi.
Častnik je še poskusil: "Dam vama eno minuto, niti trenutka več." Nato se je naglo dvignil", se približal Francozoma, prijel Morissota pod pazduho, ga od-vedel na stran in mu rekel s tihim glasom: "Povejte geslo, hitro! Vaš tovariš ne bo vedel ničesar, jaz pa se bom omehčal."
Morissot ni odgovoril. Častnik je nato potegnil na stran Sauvagea in mu stavil isto vprašanje.
Sauvage ni odgovoril. Spet sta stala drug poleg drugega.
Častnik je dal povelje. Vojaki so dvignili puške.
Morissotov pogled je obstal slučajno na kupu rib, ki so še trepetale. Prevzela ga je slabost. Kljub naporu so mu oči zalile solze. Zajecljal je: "Zbogom, gospod Morissot!"
Stisnila sta si roke in od nog do glave ju je stresel nepre-
magljiv trepet.	1
Častnik je zavpil: "Ogenj!"
Dvanajst strelov je počilo.
Sauvage je padel. Morissot, ki je bil večji, je zakolebal, se zasukal in se zgrudil poleg tovariša, z obraaom proti reki, medtem ko se mu je vlil curek krvi iz predrtih prsi.
Častnik je dal nova povelja. Njegovi ljudje so se razkropili in se nato vrnili z vrvmi in kamni, ki so jih privezali na noge mrtvecema. Potem so jih odnesli na breg.
Mont-Valerien ni • nehal gr-. meti. Pokrit je bil z oblakom dima.
Dva vojaka sta prijela Morissota za glavo in za noge, dva druga pa Sauvagea na isti način. Zagnali so trupli, ki s^ jih nekaj časa zibali, in opisali sta lok, nato pa se potopili v reko," pokoncu, kamni so potegnili najprej noge.
'Voda je brizgnila, se zapeni-la, nato pa se pomirila, le čisto majhni valčki so se odbijali vse do obale.
Malo krvi je plavalo.
Častnik, vedno veder, je rekel polglasno. "Zdaj je vrsta na ribah."
Nato se je podal proti" hiši. Nenadoma pa je zagledal v travi torbico polno rib. Pobral jo je, se zasmejal in poklical vojaka.
Pritekel je vojak v belem predpasniku. In častnik mu je vrgel lov ustreljenih ribičev ter ukazal:
"Ocvri mi te male živalice, dokler so še žive!"
Nato je spet pričel kaditi svojo porcelanosto pipo. -o-
Govor senatorja Pepper-a o zverstvih osišča v Srbiji
"Congressional Record," št. 115, 18. junija 1942. stran 5537-8.
G. predsednik, po prijetni tva-rini, o kateri sem govoril, vam bom sedaj podal žalostno poročilo, o veliki tragediji, ki danes stiska in presunja srca po vsem svetu.
Pred nekoliko dnevi je jugoslovanski posianik v Združenih državah, g. Konstantin Fotie predal State Department-u spomenico, v kateri obtožuje ošišče zaradi strašnih zverstev v Srbiji.
Ta spomenica in še druga spomenica jugoslovanske vlade izgnanstvu navaja sledeče pokol je v Srbiji :
Več kot 365,000 Srbov so poklali Nemci, Italijani in pro-na-cijski vojaki po vsej Jugoslaviji.
G. predsednik, "nečloveštvo človeka do sočloveka" se nikdar ni tako pokazalo, kot s temi strašnimi podatki o zverstvih. ki prihajajo iz Jugoslavije pod so vražno zasedbo.
Jugoslovanska spomenica navaja najbolj sadistične zločine v svetovni zgodovini in vsebuje najbolj črno obtožbo proti silam osišča.
Po teh podatkih je bilo skoro vse srbsko prebivalstvo v pokrajinah Banata in Bačke poklano ali vrženo v koncentracijska taborišča.
Iztrebljeno je prebivalstvo celih mest. Dobrega prebivalstva v Horgošu, Subotici, Somboru, Bački Topoli in Novem Sadu tako rekoč več ni.
V Subotici so sto otrok z njihovimi učitelji pobili pred ljudsko šolo.
žene in otroke tega mesta so odgnali na obrežje jezera Palic, kjer so jih postrelili in njihova trupla zmetali v vodo. • Deset tisoči Jugoslovanov žive v koncentracijskih taboriščih. Sporočilo pravi, da so jih 13,000 stlačili v taborišče pri Novem Sadu in da imajo komaj prostora, da sedejo.
Pred kratkim je jugoslovanski ministerski predsednik dr. Jovanovič v radijski oddaji iz Londona dejal: "V naši domovini vlada režim
terorja, klanja in iztrebi j evanja. Naši bratje Slovenci so bili pregnani iz svojih domov brez usmiljenja in v najhujši zimi. Srbski narod preživlja trpljenje, in pokolje, ki ga doslej svetovna zgodovina ni poznala."
Tako imenovane nemške kazenske ekspedicije, kot je dejal jugoslovanski ministerski predsednik, so uničile z "ognjem in mečem" cele srpske pokrajine.
V Kragujevcu so Nemci po besedah dr. Jovanoviča "pobili vse dijake šestega, sedmega in osmega razreda gimnazije in vse profesorje z direktorjem." Dodal je, da so otroci umrli prepevajoč, "Ko so otroci kot jagnje-ta padali pod streli, so se slišali vzkliki: '^živel kralj, živela Srbija! Streljajte! Srbski otroci smo!"
. Nemci so po besedah minister-skega predsednika Jovanoviča morali streljati na svoje vojake, da bi izvršili pokolj teh otrok. Grozota je bila celo zanje prevelika.
G. predsednik, rad bi na tem mestu izrazil svojo najodločnej-šo obtožbo teh nečloveških zver-stveh. Madžarske, nacijske in italijanske oblasti in vstaški zločinci, odgovorni za te zločine, so obsojeni pred očmi in v srcih vseh svobodnih ljudi vsepovsod; ko bo prišel dan obračuna, jih čaka strašna kazen.
Gorje zverinskim • osiščnim divjakom, ko se bodo dvignile njihove žrtve in odvrgle osovraženi jarem osvojevalca s pomočjo zavezniških držav!
G. predsednik, človek bi moral iti daleč, da bi našel narod z večjim duhom in večjo vztrajnostjo, kot je jugoslovanski narod.
Navzlic trpljenju naroda, te herojske balkanske države, je tam odpor proti osiščnim osvoje-valcem vse močnejši. Sto do sto petdeset tisoč jugoslovanskih rodoljubov se bori proti naci-jem, Italijanom in Madžarom.
Te jugoslovanske junake vodi veliki junak, general Draža Mi-hajlovič. S svojimi vojaki v divjih planinah Srbije in Bosne je Mihajlovič začel dokaj močno ofenzivo proti nemškim, madžarskim, italijanskim in bolgarskim zasednim vojskam v Jugoslaviji. Jugoslovanski rodoljubi napadajo vojašnice osišča in rušijo živijensko važne osiščne prometne črte.
Tako so Jugoslovani paralizi-rali v neosvoljivem balkanskem predelu najmanj 23 osiščnih divizij. Dokler je general Mihajlovič s svojo vojsko aktiven, osišče ne sme pomakniti iz Jugoslavije velike vojske v borbo na bolj odločilnem ruskem bojišču.
Obupno boreč se na vzhodu in bojazljivo previdni na zahodu naciji kratko in malo ne morejo najti mož in opreme, da bi zadušili vse večji odpor na Balkanu. Vsled tega se zatekajo h krutim in strahopetnim metodam maščevanja nad nedolžnimi žrtvami. ,
Nemci so že zdavnaj -vzeli za "talce" ženo, hčerko in dva sinova generala Mihajloviča in razpisali visoko nagrado na generalovo glavo. Morda bodo naciji uresničili svoje grožnje in za maščevanje ubili rodbino jugoslovanskega narodnega junaka, vendar oni ne morejo zlomiti duha njega in njegovega naroda.
Hitler in njegovi sateliti spoznavajo, da je težko ukrotiti plamen svobode. Lahko ga za duše trenotno, vendar plamen plane vnovič, da požre vse tiste, ki so ga hoteli pogasiti.
Naj bi to naročilo iz sob ameriškega senata. doseglo herojski jugoslovanski narod. To-le je naše naročilo:
. "Drži se hrabro, jugoslovanski narod! Naj v vas plamti plamen svobode. Vse večja moč Zavezniških Narodov se bo kmalu čutila na vsakem bojišču te velikanske vojne. Po božji volji bodo mračne sile tiranstva premagane in vrnila se vam bo sreča in svoboda.
Držite se hrabro, heroji Jugoslavije !
'^»-v;	^v^ : j* '. 1 v*. : v«;: ^ri v*,;. v?^ p? r; \ojj;
®V 1 0 GE
v tej posojilnici
♦Poljedelski tajnik je odločil, da smejo farmarji posejati pšenice za 1948 pridelek ravno isto obsežnost, kakor za letos—55,-000,000 akrov. Vzrok se navaja, ker ima vlada še vedno rezervo za dve leti. Za domače potrebe bi popolnoma zadostovalo obdelati le 40,000,000 akrov.
Savino * Loan insurance Corporation, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in diuilvtne ▼loge.
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St Clair Are. HEnderaen Mit Cleveland. Ohio
SLOVENSKI DNEVNIK
ki izhaja v Clevelandu vsak dan
razen ob nedeljah in praznikih
V njem dobite vse najnovejše svetovne novice, zanimive dopise in lepe romane. Naročite se na ta dnevnik, ki vam bot zvest tovariš ob dolgih večerih.
Preizkušena zdravila proti glavobolu
MandeFs Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50*
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA
15702 W*terloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo po pošti Lastnik te lekarne je član društva 8v. Jožefa št 169 KSKJ
AMERIŠKA DOMOVINA
je slovenska unijska tiskarna, ki izdeluje vsakovrstne tiskovine, točno in lično, pa po zmernih cenah.
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio
Th« Complete Guide for k Your War iHlv Gard en
NAROČITE IN ČITAJTE
priznano najboljšo slovensko družinsko revijo
Novi Svet * ★ ★
the latist briRd-ni« editien af the fimous Aaatear fiirfcinirt' "Bible"
F0ftMERlY $4.00 M A A
Now0n/yVWme9%*
Emy W*nf, Pigt and "	in handtom
f icturt Compltte—with	and durztle
■Meti NEW Mitcriil	. .
J7nEW lllmtrati»m!	^m
M Ywr Cw N«w!	doth binding
PRVE OBLETNICE SMRTI DRAGE SOPROGE. OZIROMA SESTRE
Anna Koren
Prinaša zbrane članke, črtice in najlepše zanimive povesti. Posebno je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinska podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika.
Iti jc v Gorpcdu zaspala in matisnila svoje trudne oči 6. mala, 1M2
v stare »ti 61 let Vedno si nam v spominu, in « tc spominjamo v svojih i..^iitvah.
the garden
Encyclopedia
Leto dni je še minulo, kar si zapustila nas; ampak tvoj spomin ostal je v srcih naših ves ta čas.
V grobu hladnem sladko spavaS rešena si vseh skrbi. Ljuba žena. draca sestra, večna toč naj sveti ti.
H«r*'l «v«ryfhing you n««d o know-abouf any-»hIna vou wa»t »o gro»l facktd with mor« proč-Hcal oordM Information than any oth«r volum. Mr ft« prlc«. N«arly 1400 pag«. 750 p.ctur«, 10000 artlclM. Zapored *pr«»ly for th^amo-
K ^ t.dSkol ^ b^cl.or aplia
an<w«r> to •v^oardMq^>o^l»r.par.dby
Amorlcan •»P«**}' '" ^^' Td i »a toni and m«thod». Edlt«d bv fe. L. D. 5«y-mwr B.S.A. ^ralMd bv gard.ning authoriti««. SS« "hit amazlng h«lf-prlc. borgoln ot onc.l
Težka bila je ločitev.	Križ nas sveti le tolaži,
t.žkc bilo je slovo.	tiho vsem take veli,
Vsaki dan skoz celo leto	da tolažbo konča« našli
solza sili nam v oko.	bomo tam nad «m<iml
Snivaj le sladko in mirno, prosi tam Bora sa naa, da bi enkrat—Bo* daj vatel— združil nas trobente rlas.
Žalujoči ostali:
JOSEPH KOREN, soprog. MRS. MART D. GAČNIK. MRS. UR&ULA ROSENSTAIN. sestre. FERDINAND, FRANK in GORDEN KRONOVŠEK. bratje.
Indianapclis. Ind.. 6. maja. 1942.
Stane letno za Ameriko $2 za Kanado $3. ■
Naročnino sprejema
M ^nd "f ____coplM of th«
NEW OARDIN iMCYCLO«D»A. by a L D. S«ymowr, ot »I.* «oeh. O I MdoM eoym«rt Q S«nd C.O.O.
„,, can onler this fine book from: SLOVENIC PUBLISHING CO., 21« W. 18th BL. New Yerk, N. Y.
Kralj Peter govori Araeri-kancem in Jugoslovanom i
Dne 26. junija ob pol enjaatih
zvečer je Nj. Vel. kralj sporočil, da bo na Vidov dan povzdignil generala Mihajloviča v stopnjo armijskega generala. Tega dne
je kralj po radiu govoril ameriškemu prebivalstvu. Govor se v slovenskem prevodu glasi:
"Tistega'dne, ko me je usoda
postavila na čelo mojega naroda, so beograjski listi objavili dve sliki. Sliko mojega Jjublje-nega očeta, mučeniškega kralja, in sliko vašega predsednika. Morda se bo zdelo čudno, da od vsega, kar se je zgodilo tega zgodovinskega dne navajam prav to: Jugoslavija je tega dne dokazala, da se je odločila upreti se hinavstvu in nasilju osvoje-valnih drhali osišča.
Vojna je izbruhnila nenadno, čisto naravno in vendar kako pomembno je bilo, da so v najbolj presodnem trenotku naše zgodovine časopisi, ki so izražali narodno mišljenje, uprli svoje poglede v Ameriko, poosebljeno v vašem predsedniku. Amerika tedaj ni bila v vojni. Predsednik je bil obljubil pomoč, a ta obljuba in ta pomoč ste bili samo drobec tega, kar je vzpodbudilo moj narod. Med mojim in ameriškim narodom obstajajo duhovne vazi. že dolga leta ameriško mišljenje o svobodi za vzgled našemu miroljubnemu narodu, na-j rodu, ki se je stoletja upiral na-1 sil Ju od zunaj. Končno, mi smo | narod skromnih in rodoljubnih j mož in žena. Pri svojem delu želimo biti svobodni in svobodni delati z drugfmi marljivimi narodi sveta. Verjemite mi, da to niso prazne besede in da mi zaradi mladosti kruta resnica ni bila prihranjena. Mislim na vse, kar sem videl s svojimi očmi. Moje ljudstvo gine in umira.
Zato si štejem v čast, da v imenu moje domovine in mojega naroda, govorim vam, sinovom velike demokracije. Kot kralj Jugoslavije vam prinašam ' pozdrave naroda, ki v teh usodnih dneh ne more živeti svoje svobodno narodno življenje.
Šestnajst milijonov Jugoslovanov, Srbov, Hrvatov in Slovencev se je rajši odločilo upreti se navalu kot predati se tiran-stvu v sužnost. Njihova čast in ponos svobodnih mož je ostal v visokih planinah in divjih gorah naše domovine. Ne nemška, ne italijanska, ne bolgarska, ne madžarska vojska ne more premagati tega duha svobode.
Zapustil sem domovino, da bi pri močnih zaveznikih poiskal razumevanje in pomoč za moj narod. Smatram se za čuvarja herojskega di ha naroda, katerega najskromnejši sin sem in naj ponosne j ši kralj. Za seboj sem pustil vse te grobove, grob mojega očeta, ki je padel za domovino in grobove drugih jugoslovanskih vojakov in herojev. Pustil vso zgodovino in tradicije mojega malega naroda. Pustil pa sem za seboj tudi živi in bojeviti duh mož in žena. Zbrali so se okrog mojega najljubšega prijatelja in mojega najboljšega vojaka Draža Mihajloviča, mojega vojnega ministra. Draža Mihajlovič je naglo postal pravljična oseba, a zagotavljam vas, da on ni samo pravljični junak, temveč tudi živ heroj, in še kako živ. On in naši ponosni in hrabri četniki so naučili nacij-ske divjake, kako se ljudje, ki ljubijo svobodo, znajo boriti proti nadmočnemu sovražniku. Pod poveljništvom Draža Mihajloviča se upira velik del naše domovine.
čez dva dni bo naš veliki narodni praznik, ki se bo proslavljal povsod. To je Vidov dan, obletnica Kosovske bitke. Tega dne teta 1389. je naš narod prišel pod tujčev jarem, že pet in pol stoletij slavimo ta dan kot spomin na bitko, v kateri smo branili svobodo. Moja želja in želja moje vlade je odlikovati tega dne, v nedeljo generala Mi-
COOKING SCHOOL
-by FRANCES JANCER-
1110 Third SL, La Salle, DL
Fresh Peach Ice Box Cake
1 package orange Jello, I pint water, 4 peaches, Vi pint'
MOVIES TO ILLUSTRATE BOMBINGS; PLAN C. D. COURSE IN WEST PARK
18
Cleveland (West Park), O.— Movies of the great fires and jbombings of England will be shown in the J. D. N. Hali, W.
wh i p pin g cream, cookies.
Dissolve Jello in vvater. Chill vi"s-on ~ f t~he' Civilian Defense
butter 13Qth and McGowan Ave., Fri day, July 10, under the super-
until it holds its shape. Then beat with rotary beater and fold in whipped cream. Add
sliced peaches. Pour into molcl^ insert cookies by pressing edge3 into the mixture. Return to re-
frigerator and chill until firm. *
Chocolate Ice Box Cake
Vt pound sweet chocolate, 4 egg yolks, Vt teaspoon vanilla, 4 egg whites, lady fingers.
Melt chocolate over hot vvater. Add vvell beaten egg yolks and mix vvell. Add vanilla and fold in stiffly beaten egg vvhites. Line shallovv pan vvith vvax paper. Separate lady fingers and lay on paper in a row, round side up. Cover vvith Vt of the chocolate mixture. Place another iayer of lady fingers on top, then cover vvith remaining filling and top vvith another lay-er of lady fingers. Set in rc-frigerator for several holir3.
Serve vvith vvhipped cream. *
French Ice Box Cake
2 squares unsvveetened chocolate, 1 1/3 cups (1 can) Eagle Bran d Svveetened Condensed Milk, Vt cup Vvater, Vanilla wa-fers.
Melt chocolate in double boil
Program. Mr. Pearse of the Cuyahoga Civilian Defense will be the speaker. Admission is
free. The program starts at 7:30 p. m.
It is the intention to teach ev-erybody in our community how to combat incendiary fires, to protect their homes and loved
ones.
Beginning July 17, lectures vvill be given on Civilian Defense on the home front. On Friday, July 17, the lecture on incendiary and explosive bombs vvill be given. On Fri-day, July 24, a lecture on poi-son gases and demonstration of the use of a gas mask. These lectures vvill be given in Slovenian by John Mismas, by au-thority of Lt. Anthony D. Ko-ryta, Chief Warden. Ali lectures vvill start promptly at 8 p. m.
RELIGION AND PEACE
In the last of the five points essential for a just, permanent peace, the Holy Father asserts that "vvithin the limits of a nevv order founded on moral principles, there is no place for the persecution of religion and of the Church.
"From a lively faith in a per-sonal and transcendent God there springs a sincere and un-yielding moral strength vvhich informs the vvhole course of life i for faith is not only a virtue, it is also the divine gift by vvhich ali the virtues enter the temple of the soul, and it constitutes that strong and ten-acious character vvhich does not falter before the rigid de-mands of reason and justice.
"This fact always holds true,
Add Eagle Brand Milk and but jt should be even more ev-
er.
stir five minutes, until mixture thickens. Add vvater. Line ob-long loaf pan vvith wax paper and cover bottom of pan vvith thin laver of chocolate. Then add layer of vanilla vvafers. Re-peat until chocolate mixture is aH used. Top vvith layer of vva-
ident vvhen there is demanded of a statesman, as of the least of citizens, the maximum courage and moral strength for the reconstruction of a nevv Europe and a nevv vvorld on the ruins accumulated by the vio-lence of the World War and by fers. Let season in refrigerator the hatred and bitter disunity
gion and of the Church finds ready and sincere acceptance in the United States.
Respect for religion has al-ways been a cardinal principle of this nation. The Constitu-tion of the United States, in the first article of the Bili of Rights, transformed the convic-tion of the Founding Fathers into the basic law of the land by enacting that "Congress shall make no law respecting an es-tablishment of religion, or pro-hibiting the free exercise there-of."
From time to time there have been instances of persecution
UBERfY UMEffKKS
A dapper yonng waiter
named Phipp«, Said—Tm going to take ali my tip« And buy Savings Stamps So boya at the camp* Have bomben, machine gnna, and ahipa!**
ELECT DELEGATE, SET PICNIC DATE
Bridgeport, O. — At the last regular meeting of St. Ane's So-ciety, No. 123, held Sunday, June 21, Mary Luko vva^ elected delegate to the XX conven-tion ar»u Mafry Greecher altern-ate. I also vvish to announce of religious groups, principally!that the date for our picnic at'
o0r american government
Ed. Note: TMa doeument Is a revialen of Document No. 210, of the House of Representatlves, 8eventy-seventh Congress, first sesston. House Doevnent No. 210 vu a revision of House Document No. 152, of the same Congress. House Document No. 152 was a revlslon of 138 ouestkma and aiunrefs that were inserted ln the Congressional Record September 12, 1940.
More than-one million eopieo of these publications have been printed and distributed. The House of Representatlves has, on three different occasion«, unanimously passed rccolution requesting that
these doc um en ts' bo reprtnted.	—rf	_
The Ust of questions and anawers was complled by Congresaman Wrlght Patman of Teaaa aided by Mr. C. W. GUbert of the Legisiature Reference Servioe of the Librarr of Congress. This series is taken from a booklet published by coortesy of Congressman Martin L. Sweeney of Ohio.
. 39. In the event of the death 25 years of age, must have been.
or resignation of a U. S. Senator, how is the unexpired term filled?
A vacancy in the office of United States Senator from any State is usually filled by a ten:-porary appointment by the Governor vvhich continues until the
at which time a Senator /is elected for the remainder of the term. The 17th amendment di-rects the Governor to call an eleetion, but authorizes the leg-islatures to make provision for an immediate appointment pending eleetion, and this al-ernaive is ordinarily follovved.
40. In the event of the death or resignation of a Representa-tive, hovv is the vacancy filled?
A vacancy in the office of Re-presentative from any State is filled normally by a special eleetion.
a United Sta^s citizen for at least 7 years, and must reside in the State — and usually, though not necessarily, in the district — from vvhich he is sent to Congress.
44. What allovvances do they have to assist them in serving next general eleetion, their constituents?
Each Senator and Represen-tative is allovved a reasonable sum by each Congress for sta^ tionery and office supplies and authorized to expend a reasonable amount for a secretary
Catholics, but no president or,Joe Zini's is Sunday, July 26, administration has ever sanc-J from three o'clock in the after-tioned them, and the individual noon until ? ? ? officials or unofficial individ-j This day also being St. Ane's uals and organizations sponsor-1 day, the patron of our society, ^ ing them have inevitably been'you are ali requested to be
i 41. What are the qualifica-itions of a Member of the Senate?
1 A Member of the U. S. Senate must be at least 30 years of age, must have been a citi-
for 24 hours. To serve, turn out on sn\all platter and care-fully remove wax paper. Cut
in slices. Serves eight.
*
Eden Ice Box Cake
amongst men.
Like the other points enun-ciated by His Holiness as fun-damental if peace is to be just
repudiated by the people.
But in the Nazi - dominated
countries, religion and the .
,	, .	itention
Church are undergomg a persecution vvhich in some sections
land permanent, recognition of,atively in the catacombs. The the rights of small nations, of victory of the United States
present at the 7:30 High Mass zen of the United States for 9 in St. Anthony's Church. The'years, and must be a resident Mass vvill be offered for the in-'of the State from vvhich he is
of ali our members, sent to Congress. t both living and deceased. So1 , .again, members, please be pres-! 42- What are the Qualifica-is unsurpassed in savage eruel- ent at the ^ &nd then come tiens of ^a Representative in
to the picnic in the afternoon' Congress?
vvhere I an? sure you vvill ali! A Member of the House of enjoy yourselves.	Represerttatives must be at least
Members vvho pay their dues(____
ELECT DELEGATES
Eveleth, Minn. — SS. Cyril and Methodius Society, No. 59, elected the follovving delegates and alternates at the rfegular monthly meeting held in May: . Delegates: John Habyan, Louis Intihar, Rev. J. Kausek, Mrs. J. Deblock, Frank Kvaternik ; a 11 e r n a t e s: John Strah, Edward Bayuk, Joe Intihar Sr., Ann Kvaternik, John Primo-zich.
Our next meeting is to be held Sunday, July 12, in Holy Family Church Hali. Ali members are urged to attend as many important convention matters vvill be discussed.
Buy U. S. vvar savings bonds and stamps for victory and to keep them flying!
J. A. Primozich.
OFFICIAL'S SON DIES
Nevv York, N. Y. — It grieves me to report of the sudden death of Phillip Vesel,, the only son of our vice president Mrs. Pauline Vesel of Noboken, Nevv and other clerical help, but no Jersey, vvho vvas buried July 6.
secretary or elerk can receive more than $3,900 per year. The Senators are granted a much
Mrs. Vesel attends the meetings regularly and is serving her 15th year as an aetive of-
greater allovvance for secretar- f»cer of our society.
ial and clerical assistance, bas-ed upon the population of the State, but vvith the same limi-tation that no one person can receive more than $3,900 a year.
Officers and members of St. Ane's Society, No. 105, extend their deepest sympathy to the bereaved. t
During these days of sad-ness and grief for your beloved deceased son, please let us remember that "There is a Gold-en Gate beyond, through vvhich our dear ones go to find that perfect love and peace vvhich the earth can never know. And
ty by anything in modern his-tory. Under Communist rule, despite alliances and profes-sions, the Church is stili figur-
;at my home are hereby inform-ed that I have moved to Stop 22
,	u	, , „ i national minorities, of econom-,may be depended upon to end .	. „ ,
1 lb. graham crackers, 1 cup i. .	, '	\ J	,	. 'at Wolfhurst. Members on our
marshmallovvs, 1 cup dates, 1 cup nut meats, 1 cup heavy cream.
Crumble graham crackers in a mixing bovvl. Add marshmallovvs, cut into small bits; dates, cut fine; nutmeats, chopped ; heavy cream.® Mix vvell and place in small reetangular dish, about 3 inehes deep. Put in refrigerator for a fevv hours. For best results allow to stand over night. Cut in thin slices
and top vvith vvhipped cream. »
Peanut Brittle Ice Cream
2/3 cup Eagle Brand Svveetened Condensed Milk, y± eup vvater, ^ teaspoon vanilla, 1 cup whipping cream, 1 cup peanut brittle.
Blend Eagle Brand Milk, vvater and vanilla thoroughly. Chill. Whip cream to custard-like consistency and fold into chilled mixture. Pour into freezing pan. Place in freezing unit. After mixture has froz^n to stiff mush (one to tvvo hours) remove from refrigegator and i serape mixture from sides and bottom of pan. Beat two minutes. Fold in crushed peanut brittle. Smooth out and re-place in freezing unit for one hour or until frozen for serving. Three to six hours, total freezing. Serves 6.
ic rights, and of the necessity |the former barbarity. The in-|gjck ,igt are. Gemma DeMatte, for curbing the mad rush for fluence of this nation and its al- "
lies must be exercised to end the latter.—The Catholic Nevvs.
arms, the requirement that there be no persecution of reli-
HOW TO CAN BERRIES
Remember the old teaser the flavor of the product. Hovv-"Why is a blackberry red vvhen ever, it is a pleasing flavor es-it's green?" This year many pecially if you are fond of hon-homemakers vvho are having ey. Make a sirup of equal
Mary Melchori and Sophi; Strauss.
Mary Luko, sec'y.
-O-
—FOR VICTORY: BUY BONDS—
LETTER TO THE EDITOR
Strabane, Pa.—Dear Editor: This is my second letter to the KSKJ.
School is out novv and I am on my summer vacation. I passed to the sixth grade. My teachers name vvas Miss Nel- bave become parents of a baby
LA SALLE PERSONALS
La Salle, 111. — Mrs. Mary Furar, president of St. Ann's Society, No. 133, announces the marriage of her daughter Mary to Louis Brannon. The marri- some time» too, the clouds shall
age vvas perform ed in St-'lift for y°u who watch and Roch's Catholic Church June wait- wben loved ones meet to 23	part no more, inside the Golden
Miss D o r ot h y Klopcic, Gate."	Emmy Toncich.
daughter of Mrs. Anna Klop-	-0-
cic, tecretary of St. Anns Soci-j	PROMOTED
ety, recently undervvent an ap-| Pfc. Frank A. Primoznik Jr., pendectomy at St. Mary's Hos- of 928 E. 209th St., Euclid, O., pital. Dorothy is at home and was promoted to the rank of members may visit her there. Corp oral. Corp. Primoznik, Mr. Anton Klopcic, husband at Battery B, 208 F. A., Camp of Mrs. Anna Klopcic, is a pa- Forrest, Tenn., vvould be glad tient at St. Mary's Hospital. We to hear from his many friends.
extend our sympathies to Mr.---
Klopcic, Aho recently lost an eye due to an accident at his place of employment.
Dr. and Mrs. L. V. Sellett
There are no "rookie" dollars. Send yours to the front! Buy U. S. Defense Savings Bonds and Stamps!
,son.	jboy born at St. Mary's, Hospi-
I vvent to the girls' retreat tal. Mrs. Sellett is the former vvith the sisters from St. Pat-~	i	rick's Convent. I liked it very
juice.. Precook the berries and much. There vvere about 200 trouble with their sugar quota parts of honey and vvater for pack hot. l ,If sugar is added, girls. There vvere five beds in
think they have an equally per- acid fruits and one part hone.v plexing problem. It is "Hovv to tvvo parts vvater for less acid can vve can a quantity of ber- fruits. Boil for tvvo minutes ries this year?"	and then simmer the fruit in
We .haven't a solution to the the sirup until it is heated first question but we have some through. Corn sirup may be ansvvers for the second. We used. Try equal parts of corn hope among these suggestions sirup and vvater boiled togeth-you vvill find the ansvver to er for three minutes. Because your individual canning prob- corn sirup is less svveet than lem for it is so very important sugar you may vvant to do some that you have an ample fruit experimenting vvith the degree tudget. FruiJ is a "must" in of svveetness desired. our daily menus and berries are | Cut Down the Amount
one room. We had three meals a day. VVe vvent to church eight times a day. We vvere
use from Vl to Vt pound of sugar to every pound of berries.
Berries may be packed into the jars ravv. They keep their (there four days. We had to shape better if this method is arise 2Tt 6:30 every morning used although they may rise to and vvent to bed at 9 in the
one of our tastiest fruits. Can Without Sugar
Grandmother put up not only
of Sugar Uaed
As a nation we are accused of liking everything too svveet.
the top of the jar after they are processed. Press the ravv fruit into the jars very carefully. Cover vvith a medium hot sirup.
Currants are prepared by the same method as berries. Goose-berries also require the same procedure although a heavy sirup is U3ed if they are packed ravv. Another method for pre-serving gooseberries is to add
m
evening. The retreat vvas at Perrysville. I hope to go again next year.
•Last Sunday my tvvo sisters and my mother and father vvent to Ohio Pyle. ' On May 30 vve had the first crovvning of the May Queen in St. Jerome's Home. The Queen, Geraldine Verchek, crovvned the statue of the Blessed Virgin vvith a vvreath of roses, aft-
Miss Mary Retzel.
Mr. and Mrs. Jas. Malachovv-ski are parents of a girl born at St. Mary's Hospital. Mrs. Malachovvski is the former Miss Frances Mrezar.
Mr. and Mrs. Wm. eHalea of Peru are parents of a girh Mrs. Ilealea is the former Miss Ann Sadac of La Salle. Ali mothers are members of St. Ann's Society.
The next meeting of St. Ann's Society vvill be held Sun-dav, July 12th in St. Roch's Church. Ali members are re-quested to attend.
REGISTER FOR YOUR HOUSING ACCOM-MODATIONS
Delegates to the XX KSKJ Convention in Chicago this coming August, and visitors, are informed that ali reserv-ations and housing accom-modations vvill be handled by the pre-convention committee and should be ad-dressed to Mr. John Terselich, 1847 West Cermak Rd., Chicago. Phone Canal 3411.
As vve are in difficult times, kindly co-operate vvith the housing committee in ev-ery way possible. Advance reservations vvill be taken care of in the order they are received.
Committee.
—FOR VICTORY: BUY BONDS—
berries but many of her fruits We agree vvith that criticism j a small quantity of vvater to the vvithout sugar. She svveetened and frankly say that most folks'gooseberries and then boil un-|er vvhich the human rosary vvas them vvhen they vvere opened can use less sugar in their can-!til they are cooked to a pulpJrecited. We also sang several for use. She didn't always have ning and stili have a svveet pro-1 Add Vt cup sugar to each quart;hymns to the Blessed Virgin to do this — she did it because duct. Preheat the fruit and of pulp. Heat until the sugar she thought the fruits kept a add a little sugar vvhile the' is dissolved and then process. more natural flavor vvhen can- fruit is heating. Process. Add l Table For Proceaaing Berries ned by this method. Follovv additional sugar if you find it' Berries. Processing time in the regular canning method, necessary vvhen the fruit is boiling vvater: Packed ravv, 20 Sisters. We ali had our pic-use ripe juicy berries, make a opened. ✓	minutes; Precooked 5 minutes. j ture taken. The hali vvas fill-
juice of the small and imper- Standard Methoda For Canning Gooseberries. Processing'ed vvith old and young people.
Mary. There vvere six recita-tions. I had one to say. Father Istocin of our parish vvas there. Also there vvere five
Money talks! United States Defense; fect berries and maybe your! Savings Bonds and Stamps shout "Vic-	'	Mta i
tory!"
EDITOR'S NOTE
In today's issue vve includ-ed a letter from one of our juvenile members.	*
We hope that other junior members will also write and teli us how they are spending their vacations.
Berries	time in boiling vvater: Packed
svveet-tooth family vvill agree| The "six delicious flavors" ravv, 20 minutes; Precooked, 5 vvith Grandma. At least it is of berries — blackberries, rasp- minutes.
vvorth a try for at least part of the supply.
Uae Sugar Subatitutea Much has been said this season about the use of sugar sub-stitutes. We would like to men-tion tvvo vvhich are very successful in canning. A light, mild flavored honey can be used although it may change
berries, blueberries, devvber-, Currants. Processing time ries, Logan blackberries and in boiling vvater: Precooked huekleberries — may ali be and packed hot, 5 minutes. canned by the same method. j Table For Sugar Sirup Use berries vvhich have not ( Light sirup: 2 pounds, 2 oun-been crushed in picking and ces sugar to 1 gallon vvater; can them as soon as possible. 1 medium sirup, 5 pounds, 9 oun-Wash, remove the caps and ces sugar to 1 gallon vvater; stems. Sort out the small and -heavy sirup, 12 pounds, 8^oun-imperfect berries to make ces sugar to 1 gallon vvater.
It vvas our first May Queen crovvning and vvas our first success. For next year, dear ed-j itor, I vvill invite you to come! and see us. I haven't much more to say, so I vvill close vvith best regards to every KSKJ member. — And don't forget to buy U.S. vvar savings bonds and stamps. Keep 'em flying!
Jane Levvis, Age 11, Member of Queen of May Society, No. 194.

David—are you trying to $ay you want me to be co-owner on your^War Savings Bonds from now on?/1