skm kn1 TRST, sreda 30. novembra 1955 Leto XI. - Št. 283 (3302) PRIMORSKI DHEVHIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37 338 J**pNISTVO: UL,. MONTECCH1 Jt. S, II. nad. — TELEFON »3-10* IN 94-63» — Poštni predal 559 — UPRAVA: «JL. SV. FRANČIŠKA št. 39 — Tel. MALI OGLASI po 30 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10. mesečno 210 dl a Nk338 ~ Podrut. GORICA: Ul. S. Pellico 1-1!.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna «»ZDa »itnrenij^. 'lite ruui ui, uvnivn, vi, o. rcuitu i-ii„ ici, jj-oh — ouunai, vu o.-1 a.ou m uu u.-io. - iciciuh 01-000 — ubivb vjuliajv v . ' Jdn nun rosiiil icnvti idiun čidiučiusivo uor.d im a i-uj i ti rian«, — • . . . '7(X7 Trat v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • izdala Založništvo tržaškega tiska \). • ! \ Ustavna večina izrekla nezaupnico Fauru anes odločitev o razpustitvi skupščine {! a nezaupnico fe glasovalo 312 poslancev - Na podlagi ustave se ^Upščina lahko razpusti, ker je v IS mesecih bila Izrečena dvakrat ^Zaupnica z ustavno večino - Danes zjutraj odločilna sefa vlade 29. — Francoska pjjjjfrna je danes popoldne va nezaupnico Faurovi lilo 1| ~2*8 poslancev, proti pa "8 ustavno večino je bilo Jut ‘ih 312 glasov. zjutraj bo seja mini-. Sega sveta, na kateri bodo . dokončen sklep o mo. | j"pi razpustitvi skupščine ■V.0! Po razglasitvi izida Juvanja se je Faure razgori skoraj tri četrt ure s (j^dnikom republike Co- li zatem pa je sklical seli lade. nocojšnji seji vlade so Ifciiatri izmenjali mnenje mu čestitali k Pjaznikm ? izvršnega sveta je pred- Na pozdrave Pionirjev je H republike maršal Ti- predsednik republike odgovo- Nviii' o dosedanjih napo-uspehih socialistične ’ i« ril s spomini na težka predvojna in zlasti vojna leta, poudaril dosedanje uspehe v izgradnji socializma in pozval pionirje, naj se pridno učijo, ?e nase ,rePui!j J 1 da bodo lahko nadaljevali, ko .'*«J'i 1 l — J „; l. rptžn «cm a - , . • ’ , začetim de- cev (ustavna večina glasov). Na podlagi ustave predsednik vlade lahko v tem primeru predlaga razpustitev skupščine. Laure je dobil investituro 23. februarja letos. Zadnjo nezaupnico je skupščina izrekla 5. februarja, ko je bila vlada Mendes-Francea strmoglav-liena s 319 glasovi (t. j. 5 več kakor je bila tedanja ustavni večina 314 glasov). Zato se lahko uveljavi 51. člen ustave, ki določa: #Ce v času 18 mesecev nastanetu dve vladni krizi v pogojih, ki jih predvidevata čl. 4o in 50 (zavrnitev zaupnice ali odobritev resolucije o nezaupnici z ustavno večino — sedaj 312 glasov): se bo o razpustitvi skupščine lahko odločalo na seji ministrskega sveta po predčasni obvestitvi predsednika skupščine. Razpustitev bo javljena z dekretom predsednika republike.« Glasovanje o zaupnici je Faure zahteval v zvezi z delovnim programom, ki so ga v petek določili predsedniki parlamentarnih skupin. Faure je zahteval, naj se da prednost nadaljevanju debate o predčasnih volitvah, medtem ko so predsedniki parlamentarnih skupin določili prednost za interpelacijo o splošni politiki vlade. Vpisanih je bilo 9 govornikov, ki so podali izjavo o glasovanju. Današnje glasovanje je bilo 25. v dolgi bitki za predčasne volitve in 5. glasovanje o zaupnici v sedmih tednih. 18. oktobra je skupščina glasovala o zaupnici v zvezi z Alžirom, 28. oktobra v zvezi s splošno politiko vlade, 2, in 12. novembra pa v zvezi s predčasnimi volitvami. Pri zadnjem glasovanju je vlada dobila zaupnico z 285 glasovi proti 247. Nekaj po 18. uri je govoril predsednik Faure. Omenil je velika vprašanja, ki še čakajo vlado, zlasti glede Severne Afrike. Zavrnil je zatem obtožbe, da je vlada odklonila debato o interpelacijah v zvezi s svojo splošno politiko. Dejal je dalje, da nikakor noče v očeh javnosti zmanjšati ugled svoje večine in celotne skupščine. Dodal je; »Skupščina je lahko ponosna nad izvršenim delom. Toda da bo vlada lahko opredelila in predlagala akcijski program na vseh področjih, je predvsem potrebno zaključiti volilno debato. Danes zahteva vlada od skupščine dejanje požrtvovalnosti in poguma in ne odstopa.« Faure je tudi izjavil da je po nedavni debati o Severni Afriki postalo nujno potrebno določiti predčasne volitve, da se čimprej opredeli celotna politika.^ Poudaril je tudi nujnost rešitve nekaterih vprašanj o Francoski uniji ter je dejal, da je njegova vlada v največji meri spoštovala sklepe skupščine, tudi ko je grozilo, da se bo volilna debata zavlekla v nedogled. Ob 18.30 je bila seja prekinjena, da so se skupine lahko posvetovale. Ob 10.10 se je začelo glasovanje, ki se je končalo z omenjenim izidom. Bivši predsednik vlade Men- Železniška konferenea o tarifah za avstrijski tranzit skozi Trst Do te konference je prišlo na osnovi določil avstrijsko-italijanskega sporazuma v Rimu * Razpravljajo tudi o znižanju notranjih avstrijskih tarif za prevoz blaga ČSR, Madžarske in delno tudi Nemčije DUNAJ, 29. — Na današnji seji avstrijske vlade je zunanji minister Figi poročat o nedavni mednarodni posvetovalni konferenci o tržaškem pristanišču v Rimu. Figi je poudaril, da je za Avstrijo že bila dosežena zadovoljiva rešitev z avstrijsko-italijanskim sporazumom od 22. oktobra 1955. Vlada je sprejela Figlovo poročilo na znanje. Včeraj se je na Dunaju pričela konferenca med predstavniki italijanskih in avstrijskih državnih železnic o tarifah za avstrijski tranzit skozi tržaško pristanišče. Konferenca bo trajala do 2. decembra. Do te konference je prišlo na osnovi določil avstrijsko-italijanskega sporazuma, podpisanega v Rimu 22. novem- ne železnice bodo oprostile blago v tranzitu Avstrija-Trst-prekomorje plačevanja poviškov specialne tarife št. 253 (blago v tranzitu skozi Italijo). Clen 5. — Ostala vprašanja glede avstrijskega tranzita Trst-prekomorje bodo urejena s posebnim sporazumom med zveznimi avstrijskimi in državnimi italijanskimi železnicami. des-France, ki je imel odpo-i bra, kjer govore o ureditvi tovati nocoj v ZDA. je zaradi! železniških tarif sledeči trije i Clen 6. — Zvezne avstrijske vladne krize sklenil začasno, členi; železnice in italijanske držav- odložiti svoje potovanje. I Clen 4. — Italijanske držav-1 ne železnice bodo razpravlja- i ko stopamo v drugo r.lr ■ - - predsednik Tito, »smo lo° prepričani, da bodo .^desetletju še bolj vid- ijji— • do izraza napori, ki haši narodi vlagali, da H^je živeli. Naša skrb molj,,v tem novem deset- !j„ posvečena razvoju FLR 'k« in delu za srečo u” ljudstva«. Vit slovesno sejo je pred-Vs j rePublike izročil pod-l eoniku zveznega izvršne-®ta Edvardu Kardelju 'h Vanje junaka socialistične *?®la. Predsednik repu-' j® ob izročitvi odliko- Im, Poudaril, da to odliko- i liti zdaleč ne more iz- ..I bodo odrasli, z lom. poleg tega je predsednik republike odgovarjal na razna vprašanja pionirjev. Ob državnem prazniku je predsednik republike sprejel številne brzojavne čestitke državnih poglavarjev. med njimi, predsednika turške republike, holandske kraljice, grškega kralja, predsednika Libanona, perzijskega šaha, norveškega, belgijskega in švedskega kralja, predsednika CSR, predsednika republike Indonezije, predsednika Indije. etiopskega cesarja, predsednika italijanske republike, ki- Mtj £UčllCt lic S ij°6romnega priznanja, ki Vudstvo Jugoslavije dol-is8 Edvardu Kardelju za CjiVo delo. Kardelj se je I ^n° zahvalil in izjavil. Vsito priznanje in besede 1 ni dnika republike preveč «Tudi v bodoče bom tajskega predsednika Maoce- tunga in drugih Zvečer sta predsednik republike in njegova soproga v prostorih zveznega izvršnega sveta priredila svečan sprejem, ki se ga je udeležilo okrog 800 povabljenih gostov. B. B. EDGAR FAURE Negativno stališče Segnijeve vlade do stavke srednješolskih profesorjev Poročilo s seje ministrskega sveta zatrjuje, da je stavka „ne le povsem neupravičena, temveč tudi otežkoča dokončno rešitev" - Danes ponovna skupna seja parlamenta za izvolitev treh parlamentarnih sodnikov Se v Vidmu ne nikjer! UngSešho-sovjetska izmenjava ^otestov zaradi govorov v Indiji S°nin in Hruščev v Kalkuti, kjer se bosta danes ponovno sestala z letujem Dulles zatrjuje, da se zaradi sovjetskih ponudb ameriška po- ih^UTA. 29. — Bulganin | podtajnik v Foreign Officeu ni Aziji, čeprav je ZSSR zdaj L. UŠon«. -z. : i „ I »i« Tunna V i t-lr rt Q t r i C Ir KBViaI. nrtiin nnlrofolo ctmio 7anima. a pomoči Srednjemu vzhodu in jugovzhodni Aziji nebo spremenila »kjer sta doživela še veli > , ®Jši l(ul*®čev sta prispela danes [ sir Ivone Kirkpatrick sovjet Bo ,°.m iz Madrasa v Kal-1 skemu odpravniku poslov Be- i -'Prejem kot v osta- »t. 'iški' ih mestih. Računajo. 'iti'1 ?e med letališčem Dum .‘.n palačo guvernerja v središču mesta 1, morda dva milijona Wj« liso prišli samo iz okoiice, temveč tudi tj,, v Asam, Bihar in Ori-Ce'° ’z vzhodnega Pa-,!( Na zadnjem delu po- * k"možica prebila policij- * kn^-°ne tako da je poli-ftska morala oba so- hi ' državnika naložiti na V*miicjjski avto, ki si je ,/!° motociklistov pola ^tiral pot skozi množi-')m ko so ostali av-sprevoda ostali blo- v poldrugo uro zamu-in Hruščev K h,'1, Prispeta do guvernerji! ®e, kjer ju je na stop- t* Prejel guverner. Zara- (Se Zamude je bil precej Sn a)®n tudi popoldanski ■ki. m obiska 'ifhji prispel v Kalkuto \ 'ki bo skupno s sovjet-^ govoril na velikem 111 Sodijo tudilw da lohvostikovu Tik pred tem pa je Belohvostikov obiskal Kirk-patricka in ga opozoril na «dejstvo, da je predstavnik Foreign Officea izrekel ocene, ki niso s skladu z naravo odnosov med obema državama«. Kot je znano, je prejšnji torek predstavnik Foreign Officea Peter Matthews dejal, da so nekatere Bulganmove izjave v govoru v indijskem parlamentu «popolnoma hinavske«, Matthews je to izjavil v zvezi z Bulganinovo trditvijo, da se ZSSR ne vme-šuje v notranje zadeve drugih držav. Včeraj so Matthewsu odvzeli nalogo, da vodi tiskovne konference britanskega zunanjega ministrstva. V spoanji zbornici pa je ministrski predsednik Eden odgovarjal na vprašanje nekega poslanca v zvezi s to izjavo predstavnika Foreign Officea. F.den je dejal, da se noče izreči o oceni sami, da pa po njegovem mnenju »funkcionar nima kvalifikacij, da daje improvizirane odgovore take vrste« \ ii^ u Bulganin in Hru-iVk i vrst0 razgovorov, iH _ bosta sovjetska držav-ihtrišnjem nadaljeva- Bur Wti? ,a vlada pa je danes *tn Prl sovjetski za-S« jav.ka v nekem govoru Jo 7 imel v Indiji Hruščev ‘lit .^Efprn»v» L i hi 1 n ^/nlilzu ,')tth aterem bi bila Velika ' 1» v neki meri odgo- I 'S v II c K1 Illl-l I iiJij« napad Hitlerjeve na ZSSR v zadnji r°test je izročil stalni prvič pokazala svoje zanima nje za gospodarski razvoj teh področij. Sedanji program a-meriške gospodarske pomoči je zadosten za ohranitev ameriške pobude, možno pa je, da bodo programi v določeni meri povečani in da jim bo podeljena večja elastičnost. Dulles je omenil, da so ZDA že dale več desetin milijonov dolarjev za gospodarski razvoj Srednjega vzhoda in jugovzhodne Azije. Ameriški državni tajnik je govoril tudi o perspektivah sporazuma med Vzhodom in Zahodom zaradi Nemčije po nedavni ženevski konferenci. Izrazil je mnenje, da bo ((izvajanje pritiska na ZSSR v korist nemške združitve s svobodnimi volitvami v daljši perspektivi dalo podobne rezultate, kot so bili doseženi glede Avstrije. Vendar je nemogoče predvidevati, koliko časa bo treba čakati. Ce bi ZSSR pristala na izvedbo svobodnih volitev v vsej Nemčiji, je dodal Dulles, «bi bil storjen velik korak naprej Ir (Od našega dopisnika) RIM, 2(1. — Danes predpoldne se je na Viminalu sestala vlada, ki se je pred prehodom na določeni dnevni red morala ukvarjati s stavko, ki so jo za 1., 2. in 3. decembra napovedali profesorji srednjih šol. Vlada je do stavke in do profesorskih zahtev sicer zavzela negativno stališče že v sinočnji uradno inspi-rirani izjavi «iz vladnih krogov«, ki jo je prenesla agencija ANSA, vendar je tudi danes to stališče ponovila v uradnem poročilu, ki je bilo izdano o seji ministrskega sveta. Kot pravi uradno poročilo je «predsednik vlade Segni poročal o zadnjem razvoju vprašanj v zvezi z gmotnim položajem šolnikov in poudaril, da je vlada ravnala z največjim razumevanjem in naklonjenostjo in storila vse, kar je bilo v sedanjem proračunskem položaju mogoče storiti, da bi ugodila zahtevam učnega osebja tudi v višjem interesu šole«. Segni je nadaljeval, da je «v tem položaju zatekanje fc stavki ne le poj vsem neupravičeno, temveč tudi objektivno otežkoča dokončno rešitev vprašanja«. Ministrski svet, nadaljuje poročilo, je povsem soglašal s Segnijevim mnenjem in ((izrazil željo, da bo pri zainteresiranih prevladal večji čut za mero in odgovornost«. Zaradi kritičnega položaja v ednosih med vlado in šolniki bo prosvetni minister Rossi, ki je na obisku v ZDA, kjer se pogaja o raztegnitvi kulturne izmenjave in zaposlitvi italijanskih tehnikov v ZDA. prekinil razgovore in se vrnil v Rim v soboto 3. decembra. Stavkali bodo tudi . redni profesorji in ravnatelji zavodov. Njihov sindikat je izdal poročilo, ki se sicer povsem ne strinja z naglico, s katero je ravnala šolska fronta, ki pa kljub temu napoveduje solidarnost z njo in pravi, da bodo ti trije dnevi stavke neke vrste opozorilo, «ki naj spodbudi vlado, da opusti svoje negativno stališče«. Stavkali pa ne bodo. osnovnošolski učitelji. Izvršni odbor njihovega sindikata je da nes poudaril solidarnost srednješolskim učnim osebjem in izrazil upanje, da se bodo nesoglasja med osnovno in srednjo šolo odpravila in da bodo vsi šolniki skupno nastopali, da se doseže spoštovanje njihovih pravic. Tajništvo sindikata pa je izjavilo, da to ne pomeni, da se osnovnošolski učitelji odpovedujejo orožju stavke. Jutri popoldne se bosta sestala senat in poslanska zbornica na novo skupno sejo za izvolitev ustavnih sodnikov. Predsednik poslanske zbornice Leone je še zadnji dan sprejel proti večeru v Kviri-nalu podpredsednika poslanske zbornice republikanca Čira Macrellija. A. P. Ponovno odloženo Sepijevo In Martinovo potovanje v Bonn BONN, 29. — Uradni predstavnih zahodnonemškega zunanjega ministrstva je izjavil nocoj dopisniku Anse v Bonnu, da italijai ski ministrski predsednik Segni in zunanji minister Mar*'no ne bosta obiskaia Nemčije v decembru, kot je bilo v načrtu, temveč šele v januarju. To je že druga preložitev napovedanega Segnijevega in Martinovega obiska v Bonnu. cangHaiSKcue spletke proti sprejemu novih Claese e ozn NEW YORK, 29. — Predstavnik formoških oblasti v OZiN Ciang je izjavil na tiskovni konferenci, da je dobil navodila, naj izreče veto proti sprejemu Zunanje Mongolije v OZN. Dodal je, da je ta odločitev dokončna. Pripomnil je, da niso še sklenili, ali se bo formoška delegacija vzdržala ali pa tbo uporabila veto proti sprejemu Albanije, Bolgarije, Romunije in Madžarske. Kakor je znano, je Kanada skupno z drugimi 26 državami predlagala sprejem 18 držav, ki so: Albanija. Avstrija, Bolgarija, Kambodža, Ce.vlon. Finska, Japonska. Jordan Irska, Italija. Laos, Libija Nepal, Portugalska, Zunanja Mongolija. Romunija, Madžar, ska in Španija. Zvedelo se je. da je predsednik Eisenhovver dvakrat o-sebno pozval Cangkajška, naj ne uporabi pravice veta. Z ameriške strani ugotavljajo, da pomeni ta odločitev «prav tisti razvoj, ki so ga nameravale ZDA preprečiti«. V krogih Združenih narodov je kot prva reakcija na to napoved bila izjava neke visoke osebnosti, ki je poudarila, da se zdi, da to kaže na «željo formoške vlade po samomoru, kar se tiče Združenih narodov«. Zaradi namere formoške delegacije. ki ob podpori ZDA še vedno protipravno zavzema stalno mesto v Varnostnem svetu namesto kitajskega predstavnika, bo onemogočen uspeh kanadskega predloga, ker je Sovjetska zveza sporočila, da tega predloga ne bo sprejela, če se izključi sprejem Zunanje Mongolije. Na današnji seji glavne skupščine je bila navzoča tudi francoska delegacija. Skupščina je odobrila resolucijo političnega odbora, ki poudar. ja smotre OZN glede Koreje, kakor so bili že sprejeti v političnem odboru. Letalska proga Beograd-Moskva je BEOGRAD, 29. — Danes bila vzpostavljena redna letalska proga Moskva-Beograd in obratno. S prvim letalom, ki je priletelo iz Moskve, je prispel v Beograd generalni poročnik Evgenij Elecki, pomočnik načelnika glavne u-prave sovjetskega civilnega letalstva. Letala sovjetskega Aerofio-ta in JATA bodo letela na tej progi štirikrat tedensko. Letala bodo prihajala v Beograd v ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih, v Moskvo se bodo vračala v torkih, sredah, petkih in sobotah. Nemški veleposlaniki sklicani v Bonn BONN, 29. — Vsi nemški veleposlaniki v evropskih državah in iz nekaterih izven-evropskih so bili poklicani v Bonn, kjer bo 8. in 9. decembra pod predsedstvom zunanjega ministra von Brentana diplomatska konferenca, na kateri bodo proučili mednarodni položaj po ženevski konferenci. Atmosferska radioaktivnost narašča po atomskih poskusih? Nasprotujoča si poročila in mnenja po eksploziji sovjetske vodikove bombe - Nehru poziva velesile, naj uporabljajo atomsko energijo v dobro človeštva - Dulles sodi, da ni pogojev za prenehanje nuklearnih poshusov LONDON, 29. — Zadnje dni si se začele širiti različne in večkrat tudi protislovne vesti o povečanju radioaktivnosti nad Evropo. Tako je izjavil danes predstavnik britanskega zavoda za atomsko energijo, da je radioaktivnost v stratosferi nad 15.000 m visoko «dokaj večja kot po navadi«. 2e včeraj so poročali o »znatnem povečanju« radioaktivnosti v zraku nad Nemčijo in nad Parizom. ni eksploziji maja 1954 na Bi-kinih zabeležili največ 18.000 udarcev, so se tokrat povzpeli do 20.000 udarcev. Po istem poročilu se je ta pojav pokazal dvakrat, tako da ga je mogoče pripisati dvema različnima eksplozijama vodikove bombe. Glede dneva in kraja eks- skega orožja. Nehru je zaključil s pozivom velesilam, naj uporabljajo atomsko energijo v dobro človeštva, namesto da bi jo zapravljale za rušilno orožje. Moskovski radio pa je včeraj zatrdil, da je bila ZSSR prisiljena izdelovati vodikovo bombo zaradi ljudi, kot so plozije pa ni edinosti. Po že | general Gruenther, vrhovni omenjenem poročilu gre za dve eksploziji, do katerih je prišlo s kratkim presledkom V Veliki Britaniji sami v nižjih plasteh zraka niso opazili nobenega povečanja radioaktivnosti. Očitno je veter zanesel radioaktivne delce, ki so bili v velikih višinah, da- nadaljeval s posredovalnimi i jeg na morje, preden so mo- WASHINGTON, 29. — Med obnavljanju zaupanja do so- svojo današnjo redno tiskovno konferenco je ameriški državni tajnik John Foster Dulles izjavil, da pomenijo sovjetske ponudbe gospodarske pomoči nekaterim državam Srednjega vzhoda in jugovzhodne Azije «past», v katero pa ZDA ne bodo padle Ameriška vlada pa nima namena izvajati protiukrepe. ZDA, je nadaljeval Dulles ohranjajo pobudo na Srednjem vzhodu in v jugovzhod- vjetske obljube«. Nadalje je Dulles dejal, da ameriško obrambno tajništvo še ni sporočilo državnemu tajništvu svojega mnenja o izraelski zahtevi po dobavi orožja. Dulles ni hotel potrditi ne zanikati vesti, da je Washing-ton posredoval pri Cangkaj-šku z zahtevo, naj njegov predstavnik ne uporabi pravice veta v Varnostnem svetu OZN, ko bo šlo za kandidaturo Zunanje Mongolije. poskusi, ki pa zaenkrat še ne obetajo uspeha. V svojem uradu na Monte-citoriu je Leone predpoldne sprejel najprej poslanca Ca-fiera in Jannellija (oba Lau-rova monarhista), nato pa tajnika PNM Covellija. Popoldne je Leone najprej sprejel Togliattija. nato pa predsednika poslanske skupine PSDI Simo-ninija. Kasneje se je pri Leonu zglasil politični tajnik DC Fanfani s predsednikom obeh demokristjanskih poslanskih skupin Česchijem in Marazzo. Po razgovoru je Fanfani izjavil novinarjem, da sta predsednika obeh parlamentarnih skupin «potrdila Leonu, da so demokristjanski parlamentarci vedno pripravljeni dati svoje glasove, če bi predsednika obeh domov parlamenta predlagala za peti sedež svojega kandidata«. Fanfani je dodal da krščanska demokracija iskreno želi, da bi bilo vprašanje ustavnega sodišča čimprej rešeno. Leone je svoje razgovore zaključil s ponovnim sestali kom s podpredsednikom poslanske zbornice Targettijem (PSI). Predsednik republike pa je gli pasti na tla. Na splošno povečanje radioaktivnosti v Evropi ne velja za nevarno. V Švici je tisk pomiril prebivalstvo s poročilom državne komisije, ki nadzoruje radioaktivnost zraka. Komis'ja zatrjuje, da s svojimi instrumenti ni zabeležila nobene spremembe atmosferske radioaktivnosti. med 17. in 26. novembrom na Wranglovem otoku, po računih japonskega znanstvenika prof. Tadaa Kijokave pa je sovjetska vodikova bomba eksplodirala v veliki puščavi Gobi v Mongoliji približno ob 14,30 po krajevnem času 22. novembra. Kijokavovi računi slonijo na podatkih treh različnih opazovalnic v raznih krajih Japonske. Pozno popoldne 22. novembra so instrumenti zabeležili neobičajno vrsto atmosferskih udarnih valov. Tudi osrednja japonska meteorološka postaja je mnenja, da je sovjetska »Frankfurter Neue Presse« vodikova bomba eksplodirala piše danes, da znanstveniki 22. novembra, vendar sodi, da univerze v Freiburgu, ki so kraja ni mogoče določiti, nadzorovali radioaktivnost zra- Danski list »Information« ka po zadnji sovjetski po-1 pa zatrjuje, da so danski skusni nuklearni eksploziji, znanstveniki izračunali po at-niso ugotovili nič nenormal- ; mosferski radioaktivnosti, da nega Freiburška univerza je . je do eksplozije prišlo ver-poleg tega mnenja, da bi bi- jetno 8. novembra. Radioak-lo tudi v primeru, ko bi bila tivnost. ki so jo registrirali ugotovljena povečana radio- na Danskem, je manjša kot aktivnost, treba čakati še dva p<> zadnjih poskusnih eksplo-ali tri tedne, preden bi mo- | zijah ameriških gl, z gotovostjo reči, ali je ; bomb. atlantski poveljnik v Evropi njegov namestnik maršal Montgomery in «mnogi drugi zahodni politični in vojaški voditelji, ki se zavzemajo za obširno uporabo atomskega orožja«. V teh okoliščinah, je dodal moskovski radio, je bila ZSSR prisiljena «sprejeti ukrepe za zagotovitev svoje varnosti«. Radio je tudi ponovno omenil, da zahodne države niso hotele pristati na sovjetski predlog, naj bi se velesile obvezale, da ne bodo uporabljale atomskega orožja. V neki oddaji, namenjeni Severni Ameriki, pa je komentator moskovskega radia Andrejev dejal, da je ZSSR pripravljena tajtoj prenehati s poskusi z atomskim orožjem. če prevzamejo isto obveznost tudi ostale države, ki imajo atomsko orožje. ZSSR pa ne more prenehati s proizvodnjo in preskušanjem nuklearnega orožja, dokler ga proizvajajo in preizkušajo ZDA. Velika Britanija in Francija. Na svoji današnji tiskovni konferenci je Dulles na vpra-vodikovih ] šenja novinarjev o sovjetski ' izjavi da je ZSSR pripravlje- le o prometu blaga med Trstom in deželami onkraj Avstrije zato, da sprejmejo tarifne ukrepe, ki bodo lahko olajšali in okrepili ta promet. Poleg teh določil so 22. novembra podpisali tudi posebno prilogo, v kateri se je Italija obvezala upoštevati avstrijske želje po znižanju tarif v primeru povečanja notranjih italijanskih tarif. V tej prilogi je namreč tudi rečeno, da bo stopilo v veljavo znižanje tarif za prevoz avstrijskega tranzita predvideno v citiranem členu 3 šele tri mesece po podpisu sporazuma. prav sedaj pa se razpravlja o povečanju za 50“ odst. italijanskih notranjih tarif za prevoz masovnega blaga, ki Avstrijce najbolj zanima. To povečanje notranjih tarif bi torej v praksi popolnoma uničilo znižanje predvideno v tretjem členu, ki se giblje prav tako v višini 50 odst. do sedanje tarife. Na dunajski konferenci razpravljajo torej o dokončni u-resničitvi znižanja italijanskih tarif za prevoz avstrijskega tranzita, s čimer bi bilo zadoščeno avstrijski zahtevi. Poleg tega bo konferenca razpravljala o znižanju avstrijskih notranjih tarif za prevoz blaga CSR, Madžarske in delno tudi Nemčije po avstrijskem ozemlju do Trbiža, kjer prevzamejo to blago italijan. ske državne železnice. To znižanje pa zanima zlasti italijanske državne železnice, ki hočejo na ta način pritegniti tudi oni del tranzita zalednih dežel, ki bi moral iti na osnovi geografskih razdalj po ju goslovanskem ozemlju po Južni ali podbrški železnici. Znižanje tarif za avstrijski tranzit kot tudi vprašanje znižanja tarif za tranzit ostalih zalednih držav bo po eni strani nedvomno koristilo tržaškemu pristanišču, saj bo ojačilo njegovo konkurenčno moč. po drugi plati pa predstavlja to znižanje tudi resno nevarnost za tržaško pristanišče. Ze na mednarodni konferenci o tržaškem pristani šču, ki je bila pred dobrim tednom v Rimu, so jugoslovanski predstavniki ostro protestirali proti sklenitvi sporazuma med Avstrijo in Italijo in zlasti proti omenjenim določilom o železniških tarifah. Po jugoslovanskem mnenju gre za diskriminacijo na škodo jugoslovanskih državnih železnicah, kar bo privedlo do razbitja Zveze jadranskih železnic. Italijansko-avstrijski sporazum bo zaradi tega verjetno koristil predvsem italijanskim državnim železnicam, ki no-do prevažale več blaga, kot so ga do sedaj, vendar pa prav zaradi izključitve jugoslovanskih železnic ne pred-stavlja idealne rešitve za tržaško pristanišče. Ta sporazum namreč še bolj zaostruje od-nose, pušča reškemu pristanišču popolnoma proste roke in naravnost spodbuja jugoslovanske državne železnice, da prično z ostro konkurenčno bitko z italijanskimi železn cami. V tej konkurenčni bitki imajo jugoslovanske železnice precejšne možnosti za uspeh, saj razpolagajo z dvema mnogo ugodnejšima železniškima zvezama, kot je italijanska zveza preko Trbiža. V tem primeru pa bi bilo seveda oškodovano predvsem tržaško pristanišče, ker bi tudi železniške tarife okrepile privlačno moč reške luke. Pa celo italijanske državne železnice bi od take ostre konkurenčne bitke ne imele nobenih koristi temveč samo škodo, saj bi se v praksi obseg prometa ne povečal, zato pa bi se znižali do^Hki od prepeljanega blaga. Edino korist bi imeli Avstrijci, ki bi za prevoz svojega blaga nlačab znatno manj, kot so do sedaj. VDrašanie železniških zvez med Trstom in zalediem je preveč zanleteno in ne zadeva samo interesov železniških uprav, da bi ga bilo mo«o,» ugodno rešiti na razgovorih med dvema železniškima u-nravama Zaradi tega lahko Trst od sedanlih dunaiskih razgovorov sicer pričakuje neke koristi, vendar še zdaleč ne v tolikšni meri. kot je to bilo možno doseči na mednarodni konferenci o pristanišču, ali kot bi se to dalo nanraviti z doslednim u-veljavlianjem principa geo- grafskih razdalj in torej z. obnovo prometa po Južni železnici in po progi skozi Podbrdo. Tavianiievi razgovori v Washingtonu ta pojav mogoče pripisati so- | V Novem Delhiju je indij- ' na prenehati z nuklearnimi po- ' nim ministrom Charlesom _ 1_I n.. i J J clri m inictrelri n ChH T) t clznei />b ♦ -toro ♦ 11 r\ i 7 A \AI ilennn m Prorl (o m c o ih WASHINGTON. 29. — Ita-lijanski obrambni minister Paolo Emilio Taviani, ki se mudi na obisku v ZDA, je imel danes v Pentagonu dolg razgovor z ameriškim obramb- vjetski eksploziji. I ski ministrski predsednik skusi, če to store tudi ZDA, O pojavih radioaktivnosti Nehru med drugim dejal, da odgovoril, da ZDA »še niso poročajo tudi z Japonskega. , je vojna nevarnost sicer zdaj Tako so uradno sporočili, da . mnogo manjša kot v prete- so v dežju, ki je padal zadnje dni, zabeležili tolikšno radioaktivnost, kot je v Tokiu še ne pomnijo. Geigerjevi števci, ki so po termonuklear- klosti, da pa kljub zmanjšani mednarodni napetosti obstajajo vzroki za vznemir- našle formule, ki bi vsebovala zadostne garancije in o-benem upoštevala tako ameriške interese kot interese miru in svobode v svetu, da jenje, predvsem oboroževalna , bi bilo mogoče prenehati z tekma in preizkušanje atom-J nuklearnimi poskusi«. VVilsonom. Pred tern se je Taviani sestal z ameriškim predstavnikom pri NATO gen. Lavvtonom Collinsom. Govorili so o načrtih za reorganizacijo NATO po proglasitvi avstrijske nevtralnosti in sprejemu Zahodne Nemčije v atlantski pakt. V nedeljo 13. t. m. j« ui-demsko fašistično dnevno glasilo tMessaggero Veneto« objavilo nič manj kot uvodni članek v zvezi z nameravano nezaslišano sodno razpravo proti partizanom in antifašistom iz Nad iške doline, Pod naslovom »Upravičen sum« predlaga člankar, naj razprava ne bi bila v Vidmu pred tamkajšnjim porotnim sodiščem, temveč v katerem koli drugem mestu, po možnosti izven beneških meja, češ da obstaja »upravičen sum«, da bi v Vidmu moralo priti do motenj, v prvi vrsti pa do azaostritve odnosov z Jugoslavijo» in celo do «prekinitve pogajanj» ali pa do «temnih maščevalnih namenov» in »nekontroliranih reakcij» itd. Zlasti dobri odnosi so v članku ponovno poudarjeni, kar danes, ko je mnenje vlade sosednje republike dovolj jasno povedal njen podpredsednik, zveni pač kot ironija, kajti člankar poleg tega še prav posebej podčrtava, da se sodna razprava mora vršiti in da je celo v interesu teh dobrih odnosov in pomiritve sploh. Komaj pa sta minila dva tedna, je včerajšnja številka istega fašističnega glasila natisnila med videmskimi novicami naslednjo vest: e.7na-ni so dogodki pred odločno akcije, ki jo je začet prokurator republike dr. Franz, da bi dosegel, da razprava proti »beneški četi« ne bi bila v 1 em mestu. Znani so tudi razlogi javnega reda, pa tudi politični, zaradi katerih bodo morali »veliki proces» («il processone«) odvzeti videmskemu porotnemu sodišču. — Včeraj je dr. Franz prejel iz Benetk sporočilo, da je tudi generalni prokurator beneškega prizivnega sodišča priznal utemeljenost razlogov bodisi državnega tožilca bodisi d» ogih oblasti, ki so postattire zahtevo «upravičenega suma«. V tem smislu je beneški generalni prokurator interveniral pri vrhovnem kasacijskem sodišču, naj se za sodno razpravo proti #Beneški» določi sedež porotnega sodišča, ki ne bi bil vključen v beneško ozemlje.« Prva ugotovitev, ki naravnost bode v oči, je vsekakor, da iz primerjave obeh člankov sledi neverjetna e-nakost stališč videmskega fašističnega glasila s stališčem videmskega prokuratorja. Naravnost ganljivo pa je nadalje dejstvo, da se je stališču obeh pridružil še visoki sodni uradnik iz Benetk. Ostaja nam le še, da počakamo, ali se bo na isto stališče videmskega dnevnika postavil tudi predsednik najvišjega kasacijskega sodišča v Rimu, kamor so iz Benetk poslali predlog za določitev nekega drugega porotnega sodišča, ki naj bi sodilo beneške borce za svobodo. V našem dnevniku smo že neštetokrat protestirali proti temu, da se omenjena sodna razprava sploh vrši, ker je protizakonita. Povedali smo, da bi bile morale že od vsega začetka protizakonitost policijskega in sodnega pregona partizanov in antifašistov ugotoviti že policijske oblasti same in preiskavo prekiniti. Ko smo zvedeli, da so nato začele s preiskavo sodne oblasti, smo na nezakonitost ponovno pokazali in ponovno zahtevali prekinitev tudi sodne preiskave. Toda tudi to je bilo zaman. Kot vidimo, videmski prokurator m porotno sodišče še vedno nočeta te protizakonitosti ugotoviti in vse zadeve spraviti v arhtv, pa čeprav se je zaradi preganjanja beneških antifašistov začela zgražati že mednarodna javnost, da ne ponavljamo naštevanja mnogih antifašističnih in demokratičnih organizacij v državi, ki so proti procesu odločno protestirale. Zaradi tega smo mnenja, naj bi sedaj, ko je prišla zadeva pred najvtžje kasačij-sko sodišče v Rimu, vsaj to ugotovila, da je sodno prega. njanje beneških partizanov in antifašistov protizakonito. Mnenja smo torej., da bi se moral odgovor, ki bo prišel iz Rima na beneški pred. log, glasiti; Ne v Vidmu n« nikjer/ V nasprotnem primeru bomo morali ponovno ugotavljati ne samo nadaljevanje nezaslišanega preganjanja borcev proti nacizmu in fašizmu, marveč še dosedanjim dokazom dodati novega o vedno bolj škodljivem vplivu najreakcionarnejših sil v deželi na izvršno m sodno oblast. J »rOMIllOkl »NEVI Na današnji dan je bila leta 1918 prvič ustanovljena Jugoslavija, ki pa je razočarala vse. ki so se zanjo borili. M ' m — Danes, SRF.DA 30. novem!** Andrej, H rab rosi a v . Sonce vzide ob 7.23 in zatone 16.24. Dolžina dneva 9.01. Lu? vzide ob 17.11 in zatone ob Jutri, ČETRTEK 1. decemW» Edmund, Božena SPREJETE 3 RESOLUCIJE NA SINOČNJI NEJI Občinski svet solidaren z bivšimi uslužbenci ZVU Občinski svet proti odpustom pri Rdečem križu in proti zmanjšanju števila zaposlenih pri usposobljenostnih tečajih • Črtanje volivcev iz volilnega seznama • Neumestna diskriminacija svetovalca Agneletta Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so bile sprejete tri resolucije, ki so jih opoldne skupno pripravili predstavniki vseh strank m skupin v občinskem svetu na sestanku z županom. Prva resolucija obravnava vprašanje bivših uslužbencev ZVU, ki so sedaj v službi vladnega komisariata in za katere pripravljajo v Rimu pravilnik za izvajanje zakona o njihovi vključitvi v \ rste državnih uslužbencev. Ta zakon pa ne upošteva dosedanjih pridobitev teh uslužbencev in zato ne odgovarja njihovim interesom. Resolucija se glasi; «Trža»ki občinski snet iz-roža svojo solidarnost z bivšimi uslužbenci ZVU in hkra. ti zahteva od vlade takojšnjo izdajo zakona, ki naj spoštuje vse dosedanje obveze in ki naj vključi to osebje v vrste državnih uslužbencev s priznanjem dosedanjih službenih let in doseženega položaja. Zato poziva vladni komisariat naj podaljša rok za prostovoljno zapustitev službe, ki je bil dotočen do 31. decembra letos, za tri mesece po vstopu v veljavo omenjenega zakona*. Resolucija glede nameravanih odpustov pri Rdečem križu pa se glasi; »irzaski občinski svet je zaskrbljen zaradi na povedanega zmanjšanja večjega števila uslužbencev Rdečega kriza tu zaradi napovedanega zmanjšanja uslug te. ustanove, kar bo prizadelo prebivalstvu veliko »kodo. Zato želi, da se ohranijo vse dosedanje usluge in da se preprečijo napovedo, ni odpusti uslužbencev». Glede nevarnosti zmanjšanja števila zaposlenih delavcev v usposobljenostnih tečajih pa je občinski svet sprejel naslednjo resolucijo; *Tržaški občinski svet ugotavlja, da je obstoj usposobljenostnih tečajev nujen tako iz socialnih kot iz produktivnih razlogov. Ugotavljajoč, da so se med zaposlenim o-sebjem začeli odpusti in da obstaja nevarnost zmanjšanja vloge in strukture teh tečajev, zahteva od vladnega komisarja, da na osnovi zagotovil, ki jih je pred >•asom dal sindikalnim organizacijam, obdrži v službi sedaj zaposlene. delavce*. V začetku seje je svetovalec Radich (KPj zahteval, naj župan posreduje pri ravnateljstvu CRDA zaradi odpusta iz službe skupine čuvajev ki jim kvestura ni hotela obnoviti potrdila o zaprisegi. Svetovalec Radich je dejal, da je kvestura zavrnila obnovo potrdila tem čuvajem, češ da so komunisti ali pa Slovenci. Svetovalec Radich je odločno protestiral proti tej diskriminaciji in ponovil zahtevo županu, naj posreduje o tej zadevi. Zupan Bartoli je odgovoril, da mu vprašanje ni znano in da se bo za to zanimal. Svetovalec Teiner (PSI) je ponovno načel vprašanje bencinskih črpalk ki rastejo na vseh koncih in krajih mesta, kot gobe po dežju Podžupan Visintin se je z njim strinjal in dejal, da občinska uprava ne more nasprotovati postavitvi teh črpalk, če drugi uradi, ki so za to pristojni, izdajajo ustrezna dovoljenja. Svetovalec Pogassi (KP) je načel vprašanje črtanja volivcev iz volilnega seznama če so bili kdaj kaznovani tudi z zelo malimi in nepomembnimi kaznimi. Dejal je. da bo v Trstu na osnovi krivične vladne okrožnice črtt-nih okrog 2000 volivcev. Povedal je primere, ki segajo za več kot petdeset let nazaj, ko je bil nekdo kaznovan nu plačilo 5 kron globe, ki so ga zaradi tega sedaj črtali iz volilnega seznama. Svetovalec je še posebno poudaril vprašanje, da je med temi prizadetimi osebami veliko število takšnih, ki so bili kaznovani zaradi nepomembnih prestopkov, kot so na primer pobiranje dračja ali suhih drv v občinskem gozdu in podobni, ki gotovo ne morejo jemati človeku volilne pravice. Zato jc zahteval od občinskega odbora, naj zahteva od vladnega komisarja preklic omenje ne okrožnice. Na to vprašanje je odgovoril odbornik prof. Venier, ki je dejal, da občinska uprava ne more napraviti več ničesar, ker se mora držati navodil državnih uradov od katerih je dobila o-krožnico Vprašanje, ki ga je načel svetovalec Pogassi je za stotine in stotine volivcev zelo važno. Toda bojimo se da bodo vsi protesti zaman, če ne bo vprašanje rešeno v državnem merilu. Zato je nujno, da se akcija proti črtanju volivcev iz volilnih seznamov odločno nadaljuje p > vsej državi in da se točno ločijo hudi prestopki od lažjih in nepomembnih. Svetovalec Agneletto (SDZ) je zahteval posredovanje župana za slovenske učitelje in profesorje, ki so jugoslovanski državljani in ki jih je zato vladni komisariat že odpustil iz službe. Predvsem se je dr Agneletto zavzel za tiste osebe «ki se ne morejo več vrniti v Jugoslavijo m so postali apolidi*. Zupan mu je odgovoril, da bo odbor proučil njegovo zahtevo, da pa smatra, da ne bodo mogli posredovati. ker jih vprašanje neposredno ne zanima. Hrt-pomnil je celo, da se občinski odbor ne more ukvarjati z vse- mi vprašanji, ki niso v njegovi pristojnosti. Nato je dr. Agneletto poudaril, naj bi se zanimali vsaj za tiste, ki «se ne morejo več vrniti v Jugoslavijo* in ne morejo dobiti druge zaposlitve. Tudi svetovalec dr. Dekleva je imel pripravljeno interpelacijo glede slovenskih šolnikov. Zal pa ni prišel na vrsto in jo bo predložil na prihodnji petkovi seji. Vsako posredovanje glede naših šolnikov je koristno. Toda poudariti moramo, da se danes dela krivica vsem slovenskim šolnikom, ki niso italijanski državljani, ne glede na to če se lahko vrnejo v Jugoslavijo ali ne. Razlikovati osebni položaj posameznih učiteljev in prolesorjev pomeni ločiti ene od drugih, pomeni prepuščati same sebi tiste šolnike, ki se «lahko vrnejo v Jugoslavijo*, ali pa tiste, ki se «ne morejo vrniti*. In prav to razliko je napravil na včerajšnii občinski seji dr. Agneletto. Zato smatramo, da je bila njegova intervencija ne samo pristranska ampak celo škodljiva enotnemu nastopu vseh slovenskih šolnikov, ki jih je ukrep vladnega komisarja tako krivično prizadel. Po končanih vprašanjih in interpelacijah so bile sprejete resolucije, ki jih objavljamo v začetku. Nato je odbornik Carra, ki odgovarja za občinska industrijska podjetja predložil, sklep za grad. njo naprav za predelavo in prebiro smeti. Po prečitanju sklepa in poročilu o načrtu, se je začela razprava. Prva je govorila svetovalka Gru-ber-Benco (PbDl), ki se je strinjala z načrtom in izrazila upanje, da bodo gnojila, ki jili bodo v tem podjetju pridelovali, koristila krajevnemu kmetijstvu. Demokristjan Pe-corari je pohvalil načrt in po. sebno poudaril skrb za higieno pri predelovanju odpadkov in izdelovanju gnojil. Svetovalec Teiner (PSI) pa je izrazil zaskrbljenost za tako velike investicije za gradnjo naprav, ki bodo potem dane v zakup zasebnikom. Izrazil ja tudi bojazen določenih špekulacij, ki bi se lahko preprečile. če bi podjetje ostalo v rokah občinske tiprave. Zadnji je včerdj govoril svetovalec Tolloy (TU), ki se je stri-, njal z načrtom. O tem načrtu smo v našem listu poročali že v torek, ko smo izrazili tudi naše stališče glede izročitve naprav zasebnikom. K vprašanju se bo. mo povrnili po zaključeni razpravi, ko bomo lahko nudili čitateljem mnenje in stališče vseh skupin v občinskem svetu. Prihodnja seja bo v petek. listke, na katere , naj bi delovodje zapisovali točke, ki bi služile za določevanje nagrade. Delavci, ki se s tem sporazumom ne strinjajo, zo list. ke vrnili Obvestilo bivšim delavcem Kozmann Bivši delavci podjetja Kozmann. člani Delavske zveze naj se v soboto od 16. ure dalje zglasijo v Ul. Zonta 2, kjer dobe nakazila za odpravnino. Na podlagi sporazuma med sindikatom kovinarjev in lastnikom podjetja IFLEA bodo izplačali tem delavcem od povedni rok v naslednjih tednih. Svojci delavcev, ki so se izselili, dobe nakazila ob pred. j ložitvi pooblastila v uradu bivšega podjetja Kozmann. Seja odbora za zimsko pomoč Včeraj je bila na prefekturi pod predsedstvom podprefekta dr. Macciotte seja pokrajinskega odbora za zimsko pomoč. Ta služba, ki jo je o-pravljal urad za socialno skrbstvo vladnega generalnega komisariata, je tudi spričo bližnje ukinitve tega urada prešla v pristojnost prefekture. Seje so se skupno z načelniki državnih uradov, ki so zainteresirani pri zimski pomoči, udeležili tudi predstavniki obeh sindikatov in vs“h proizvodnih kategorij. Odbor, ki se bo zopet sestal na pie-fekturi 3. decembra, je sklenil, da bo čimbolj okrepil propagando da bi vse proizvodne in delovne kategorije finančno prispevale za zimsko pomoč pri občinskih podpornih ustanovah (ECA) Vseh občin področja. Potrebne o-brazce dobe prizadeti pri občinskih podpornih ustanovah. Odbor bo kasneje sporočil na. cin in čas razdeljevanja teh obrazcev. Skupščina sindikalnih aktivistov Jutri ob 18. uri bo v dvorani v Ul. Vecellio H. skupščina sindikalnih aktivistov, na kateri bodo razpravljali o pri. pravah za sklicanje ustanovne sindikalne skupščine. Skupščina aktivistov se bo udeležil tudi Domenico Marchioro, član izvršnega odbora CGIL. Angleški veleposlanik v Trstu S sprejema na konzulatu FLRJ se* **- S SINOČNJEGA SESTANKA UPRAVNEGA ODBORA Pregled enoletnega delovanja Slov. gospodarskega združenja Zgoraj: Generalni konzul FLRJ Mit ja Vošnjak s soprogo v družbi županov slovenskih tržaških občin: Od leve proti desni: župan re-ptntaborske občine Alfonz Škabar, župan devinsko-na-brežinske občine Josip Terčon, gen. konzul s soprogo, župan dolinske občine Dušan Lovriha iti župan zgo-niške občine Vladimir Obad. Angleški veleposlanik v Rimu sir Ahley Clarke je včeraj dospel v Trst. V spremstvu svoje soproge bo danes, obiskal najvišje predstavnike J , ... oblasti, popoldne pa bo gost lamarom trgovinske zbornice, kjer bo imel predavanje «Ravnotežje sil*. Levo: Generalni konzul Mitja Vošnjak z generalnim vladnim komisarjem dr. Pa- PO PROGLASITVI STAVKE ENOTNE ŠOLSKE FRONTE Slovenski profesorji se pridružujejo stavki svojih italijanskih kolegov Istočasno poudarjajo slovenski šolniKi nujnost rešitve pravnega položaja slovenskega šolstva in poprave vseh do sedaj storjenih Krivic Nezadovoljstvo delavcev v «Fornace Triestina» so Pred dvema tednoma člani tovarniškega odbora struje Delavske zbornice v podjetju «Fornace Triestina* Pri orehu sklenili z ravnateljstvom sporazum o proizvodni nagradi, ki pa je dejansko le sporazum o nagradi za ■Zastopniki šolnikov Zveze prosvetnih delavcev In zveze uslužbencev slovenskih šol so imeli včeraj zvečer ob 20. uri sestanek, na katerem so sklenili, da se ravnatelji in profesorji slovenskih srednjih in strokovnih šol udeležijo stavke dne 1., 2. in 3. decembra. Imenovani strokovni organizaciji nameščencev slovenskih šol priznavata upravičenost borbe državnih nameščencev italijanskih šol in sta z njo solidarni, ker Je to sindikalna borba za ureditev službenega položaja in mesečnih prejemkov. Obenem po poudarjata nujnost rešitve pravnih zadev, ki se tičejo slovenskega šolstva in zahtevata: 1. da se čimprej izda obljubljeni zakon za slovensko šolstvo; 2. da se popravijo vse krivice storjene slovenskemu šolstvu v šolskem letu 1955-56, kot z vsemi ostalimi nameščenci bivše ZVU; 4. da se izvajajo pri področnih oblasteh določbe londonskega sporazuma in posebnega statuta.H Sindikat slovenskih šolnikov pa nam je v zvezi s stavko, ki Jo je napovedala šolska fronta za 1., 2. in 3. dec. poslal v objavo naslednjo izjavo: (Sindikat slovenskih šolnikov se pridružuje stavki, ki Jo napoveduje enotna šolska fronta iz istih ekonomskih razlogov in s tem tudi protestira proti zavlačevanju pravne ureditve slovenskega šolstva.* Zato poziva Sindikat slovenskih šolnikov vse slovenske profesorje, člane in nečlane, da se stavke gotovo udeležijo.* Pokrajinski sindikat srednje šole (sindikat italijanskih profesorjev) sporoča, da so ravnatelji srednjih šol na izredni skupščini dne 29. t. m. sprejeli po poročilu pokrajinskega tajnika vsedržavnega sindikata srednje šole resolucijo, v kateri z globoko zagrenje- vestnost v službi. V soboto so [ nostjo ugotavljajo, da se niso razdelili delavcem posebne I izpolnile obljube o izboljša- Poslanec Ceccherini sprejel zastopnike slovenskega šolstva Poslanec PSDl je pokazal veliko raiumevanje la probleme slov. šolstva na Tržaškem m je pripravljen zavzeli se, da se krivice popravijo Dne 28. novembra so (»!i sprejeti pri poslancu g. Cec-cnenniju (PSDl) zastopniki šolnikov Zveze prosvetnih delavcev in Zveze uslužbencev slovenskih šol iz Trsta. Zastopniki imenovanih organizacij so prikazali g. poslancu težek položaj, v katerega so prišli nameščenci slovenskih šol po 1. oktobru 1955. Gospod poslanec se je zadržal pol ure v ljubeznjivem razgovoru z zastopniki slovenskega šolstva, se zanimal za vse njihove probleme, zlasti za nesocialno ravnanje področnih oblasti s slovenskimi šolniki kot bivšimi nameščenci ZVU in je obljubil, da se bo posebej zavzel zanje. Povedal je med drugim, da je osnutek zakona za slovensko šolstvo pripravljen in da je v njem upoštevan poleg zakona štev. 961 tudi londonski sporazum s Posebnim statutom. Zastopniki imenovanih organizacij so odnesli z razgovora dober vtis in so bili zadovoljni, ker so našli v poslancu g. Ceccheriniju človeka, ki kaže razumevanje za rešitev pereč ih problemov slovenskega šolstva in je pripravljen storiti, kar je v njegovi moči, da se krivice, prizadete slovenskemu šolstvu, popravijo. nju položaja profesorjev in ravnateljev srednjih šol, marveč da so to kategorijo v primeri z drugimi kategorijami državnih uradnikov celo de-klasirali. Zato so ravnatelji sklenili, da se pridružijo stavki, ki jo je napovedala enotna šolska fronta. Stavke se bodo udeležili tudi profesorji konservatorija. Sindikat srednje šole zanika tudi razlago o izboljšanju plač profesorjev v poročilu predsedstva vlade. Zvišanje plač za 25 do 30 odstotkov, ki ga omenjeno poročilo posplošuje, se nanaša le na nekaj desetin ravnateljev 5. stopnje od skupnega števila 70.000 profesorjev. Večina profesorjev (staleža B, XI. stopnje) bi dobila le 4000 lir poviška na sedanjih 45.000 lir plače. V nekaterih primerih bi dobili profesorji z dokončno rešitvijo plač celo od 50 do 1950 lir manj mesečne plače, kot določa začasna rešitev. 10 Zasedanje centra za prehrambene študije Včeraj se je končalo v Trstu zasedanje državnega centra za prehrambene študije ki so se ga udeležili predstavniki občin: Rim. Milan, Turin. Genova, Benetke, Florenca, Neapelj, Bologna, Ferrara in Trst. Na zasedanju so razpravljali o zaščiti potrošnikov in o življenjskih stroških. Predsednik centra dr. Francini, odbornik prehrambenega urada rimske občine, je dejal, da so razpravljali predvsem o nujnosti prilagoditve zakona o prehrani sedanjim zahtevam trgovine z živili, trgovine na debelo in na drobno vštet Si vprašanje ureditve velikih mlekarn. Svet centra je nato izčrpno proučil načrt za anketo o cenah na debelo in na drobno v 28 italijanskih občinah z nad 100.000 prebivalci. Pred. vsem bodo proučili razliko, ki nastaja v ceni živil v prehodih od proizvajalca do potrošnika ter bodo ugotovili, ali bi se lahko znižali stroški njihovega razdeljevanja. Na vce. rajšnji seji so sprejeli večje število resolucij. V eni izmed teh resolucij ugotavljajo, da je treba glavnim potrošnim središčem dobaviti take količine olivnega in semenskega olja, da se tržišče uravnovesi ter da se s tem zaščitijo potrošniki. Obvezno uničevanje borovega prelca Ker se bliža rok za uničevanje borovega prelca ki je tudi letos napadel borovce na Krasu, opozarja vladni generalni komisariat vse lastnike borovcev, gozdov in parkov, kjer so tudi bori. na predpise, ki jih je izdal urad za kmetijstvo. Zatiranje borovega prelca je po zakonu obvezno. Vsi lastniki borovcev, gozdov ali parkov, kjer so bori, morajo zatirati borovega prelca na svoje stroške. Z zatiranjem borovega prelca je treba začeti do 15. decembra in končati pred 15. februarjem 1956. Odsekati je treba veje, kjer so legla borovega prelca, in jih zažgati na mestu. Po 16. februarju 1956 bodo kršitelje predpisa kaznovali: za zatiranje borovega prelca pa bo poskrbelo Gozdno nad-zorništvo na račun lastnikov. Potrebna pojasnila daje Gozdno nadzorništvo - Ulica Monte Grappa 3-1, tel. 23155. 13. plača uslužbencem pokrajinskega odposlanstva Zveza uslužbencev krajevnih ustanov Delavske zveze je prejela od predsedstva tržaškega pokrajinskega odposlanstva pismo, v katerem ji sporoča, da je sklenilo izplačati svojemu osebju trinaj«to plačo sestavljeno iz naslednjih plačnih postavk: iz redne plače. draginjske doklade, dopolnilne doklade in dnevne nagrade za navzočnost. O V petek 2. decembra bo ob 20.30 v dvorani krožka nPončana* v Ul. Ponziana 21 predavanje dr. Sajovitza o temi: »Perspektive tržaškega prometa po konferenci v Rimu*. Vstop prost. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Nr Zena obsojena moz oproščen Pred sodiščem, sta se nrto-rala včeraj zagovarjati 36-let-na Anna Jaksich por. Braico iz Gornje Carbole in njen 46-letni mož Antonio zaradi obtožbe medsebojne povzročitve telesnih poškodb. Februarja lani sta se morala'namreč oba zateči po zdravniško pomoč v bolnišnico, kjer so jima izprali razne, sicer malenkostne praske, in ju odslovi- se je kratkomalo odpravil v gostilno in na vratih pustil listek «Ce me kdo hoče, me najde v gostilni*. To sporo-filo je ženo ob povratku razjezilo in ker ni imela ključev ter ni hotela ugoditi moževi želji, se je odpravila v staro stanovanje. Naslednjega dne pa sta se srečala in namesto pojasnil in opravičevanja so začele pesti peti svoje staro pesem. Tokrat se je cela zadeva končala pred sodiščem, ki je žensko obsodilo z vsemi ugodnostmi, ki jih predvideva zakon, na 2 meseca in )0 dni zapora, moža pa oprostilo ker naj bi povzročil svoji boljši polovici telesne poškodbe v... samoobrambi. Preds. Fabrio. tož. Pascoli, obramba odv. Scocchi in Ni-mira. Občni zbor združenja bo v sredini iebruarja 1956 - Sprejeti sklepi glede zastopstva Slovencev v trgovinski zbornici Upravni odbor Slovenskega gospodarskega združenja je včeraj zvečer podrobno razpravljal o delovanju združe nja v preteklem letu. Na sestanku je tajnile prečital poročilo, v katerem omenja, da je združenje že lani dalo pobudo za ustanovitev Slovenske gospoda rsko-kulturne zveze, katera je bila nato ustanovljena. Istočasno je združenje sestavilo podroben predlog za ureditev osebnega obmejnega prometa, kar sta na pogajanjih v Vidmu upoštevali jugoslovanska in italijanska delegacija. Združenje je tudi pristopilo k odboru za prosto cono in s tem podprlo to pobudo v interesu tukajšnjih slovenskih gospodarskih krogov in slovenskega prebivalstva. Pomembna je bila obrambna akcija združenja, ko je_ v prvi polovici tega leta prišlo do številnih krivičnih in protizakonitih zapor slovenskih gostinskih obratov. Združenje je v tej akciji uspelo, saj se je z zaporami prenehalo in so oblasti nekatere obrate na za. htevo združenja ponovno odprle. Uspešna je bila pobuda združenja za ustanovitev zbornice za pospešitev trgovine z Jugoslavijo. Zbornica je bila ustanovljena že junija in se je v njo vključilo več kot 60 tržaških podjetij in med njimi tudi CRDA. Vendai pa je bilo zaradi tega, ker oblasti zbornice do sedaj še niso priznale, njeno delovanje do sedaj le omejeno. Združenje je pokremlo tudi uspešno akcijo za zaposlitev absolventov slovenskih strokovnih šq1. Po poročilu tajnika in div kusiji je upravni odbor sklenil, da bo občni zbor združenja v sredini februarja. To bo 6 občni zbor po večletnem presledku, do katerega je prišlo zaradi važnih izpre-memb, ki so med tem časom nastale na Tržaškem, Upravni odbor je podrobno razpravljal tudi o zastopstvu Slovencev v trgovinski zbornici in v tej zvezi sprejel več sklepov. Pes )o je naoadel Ko je včeraj zjutraj šla 47-letna Anna Morghese por. Ce- scutti iz Ul. Scala Santa 22 po Ulici Udine, jo je pri pot slopju št. 85 nenadoma napadel neki pes in jo vrgel na tla. Pri tem se je Cescuttije-va poškodovala po ramenu in levem komolcu ter je morala iskati pomoč osebja Rdečega križa. V bolnišnici, kamor so jo takoj odpeljali, so izjavili, da bo ozdravela v nekaj dneh. V vinjenosti s skuterjem trčil v obcestni kamen Sinoči ob 20.30 je šofer občinskega tovornega avtomobila na kontovelskem ovinku na openski cesti zagledal na tleh negibno ležečega moža. Ustavil je vozilo in pristopil k ponesrečencu, poleg katerega je ležal skuter. Skupno s svojim delovnim tovarišem je dvignil nezavestnega moža v tovorni avto in ga odpeljal v glavno bolnišnico. Tu so po osebnih dokumentih ugotovili, da gre za 35-letnega Rudolfa Pozru iz Divače 29. Pozru je ijnel globoko rano IZPRED PRIZIVNEGA POROTNEGA SODlSCfl Potrjena ostra obsodba dveh roparskih napadalcev Baselli in Bassich bosta morala presedeti vsak skoraj po 3 lela - Danes začetek razprave proti skupini mladoletnikov Za 19-letnega Tullija Basel-lija iz Ul. Biasoletto in 20-letnega Claudija Bassicha iz Ul. delle Campanelle, ki sta bila maja meseca obsojena pred porotnim sodiščem zaradi roparskega napada, tatvine lambrete, s katero sta zbežala iz Trsta in kršitve prometnih predpisov, ni bilo včeraj pred prizivnim porotnim sodiščem usmiljenja; sodni zbor je bil mnenja, da sta si napadalca kazen zaslužila, zaradi česar je sprejelo tožilčev predlog in potrdilo prvotno razsodbo. To se pravi, da bosta morala mladeniča presedeti nekaj manj kot tri leta v zaporu in sicer Bassich 2 leti 10 mesecev in 20 dni zapora in 4 mesece pritvora, medtem ko bo moral plačati li s prognozo okrevanja v ne- 44 000 ]ir globe ter 30 00o ]ir lp n 1 rlnob L/ p, m n n t II n 1 rt >■ n _ * ... kaj dneh. Ker pa je šlo za pretep med možem in ženo je policija, kakor pač predvideva zakon, oba prijavila sodišču. Nad ženo pa je že visela neka predhodna obtožba za podobno kršitev, zaradi česar so sedaj združili obe razpravi. Težko bi bilo reči kdo od zakoncev je imel prav; ni dvoma, da nekaj krivde nosi tudi mož zaradi svojega vedenja, vendar s tem še ni rečeno. da ima žena zaradi tp-ga proste roke in da si poišče pravico s silo. Dejstvo je, da sta se Braicova gledala kot pes in mačka. Besednemu sporu je sledil pretep, kljub temu, da nista stanovala skupaj. Avgusta pa sta končno prišla do skupne strehe in že po. prvem dnevu preselitve sta se spoprijela. Zena je namreč šla nakupovat stvari in mož, ki se je dolgočasil, denarne kazni, Baselli pa 2 leti in 10 dni zapora ter plačati 33.000 lir globe. 7.a kršitev prometnih predpisov pa bo moral presedeti isto priporno in plačati isto denarno kazen kot njegov sopajdaš. Razočaranju zaradi potrjene razsodbe pa se je pridružila še obsodba na plačilo večjih sodnih stroškov. Preds. Arbanassi, tož. San-tanastaso, zapisn. Maggi, o-bramba odv. Presti. Danes bo pred porotnim sodiščem zanimiva razprava, ki se bo zelo verjetno zavlekla več dni, proti skupini 8 mladeničev, od katerih jih je kar 6 mladoletnih, ki so obtoženi poleg manjših prekrškov tudi dveh izvršenih roparskih napadov, dveh poskusnih in precejšnjega števila tatvin. Razprava se bo pod predsedstvom dr. Rossija začela danes zjutraj v porotni dvorani. Nezgode na delu Včerajšnji dan je bil kaj nesrečen za ljudi, na raznih delovnih mestih. V dopoldanskih urah je prišlo do nezgode v lesnem pristanišču katere žrtev je postal Jlletni Nicolo Fratta od Sv. M.M. Spodnje 100, Fatto je pri delu nehote ranil z batom neki njegov delovni tovariš. Udaril ga je v levo kolčno, ki pa se bo po mnenju zdravnika kmalu zacelilo. Druga nesreča na delu se je pripetila včeraj zjutraj 51-letnemu delavcu Antoniju Pešcu iz Fossalta pri Portogrua-ru, Cesco je zaposlen pri gradnji nove stavbe v Ul. Sv. Frančiška. Včeraj se je neki tram nenadoma odlomil in mu padel na glavo. Ozdravel bo v enem tednu. Ob 10,30 je v Ul. Paolo Ve-ronese v bližini liceja Ober-dan padel z dvometrske lestve pleskar Giovanni Rubino iz Ul. Del Ronchetto 23. Pri padcu se je precej poškodoval, kajti zlomil si je stopalo in golenico leve noge. Takoj so prišli na kraj nesreče sanitetni uslužbenci RK, ki so ga odpeljali v bolnišnico. Zdraviti se bo moral 40 dni. Opoldne je rešilni avto RK pripeljal iz Boljunca v glavno bolnišnico 58-letnega delavca Danijela Sancina iz Boljunca 101. Na Sancina, ki je zaposlen v kamnolomu podjetja SAVE, je priletel kamen, ki ga je ranil v levo nogo in mu zlomil sredinec. Zdraviti se bo moral 30 dni. na nosu in prelomljeno nosno kost ter rano na bradi; bil ie tudi v precej vinjenem stanju, zaradi česar se sploh ni mogel spomniti kako je prišlo do nesreče. Cestna policija, ki je odšla na kraj je ugotovila, da je Pozru vozil s precejšnjo naglico z Opčin proti mestu in da je prav gotovo zaradi vinjenosti zadel v obcestni kamen, kar ga je vrglo na tla in mu povzročilo poškodbe, katere bo moral zdraviti 10 dni. € Martin Kačur» v Skednju V kinodvorani v Skednju je SNG sinoči uprizorilo eMar-tina Kačurja». Predstava, ki je po premieri in prvi reprizi žela nedeljeno priznanje javnosti in kritikov, je navdušila tudi naše gledališko občinstvo v Skednju, ki je do kraja napolnilo dvorano in z največjo pozornostjo sledilo dogajanju na odru. Tako igralci kot režiser so bili deležni številnih aplazov. ( OLEPALlSČA ) GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 20,30 za red A v parterju in na balkonih ter /a red B na galerijah prva uprizoritev Puccinijeve opere »Deklica z Zapada*. Opero bo dirigiral Franco Caouana. v glavnih vlogah pa nastopajo: Uigliola Fraz-zorvi, Franco Corelli. Gian Gia-romo Guelfi in drugi. Režija: Enrlco Frlgerio. Jutri za red C v parterju in na balkonih ter za red A rta galerijah tretja predstava Rossinijeve opere «Mojzes». Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za današnjo predstavo in začenja za jutrišnjo. srn# ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 3. decembra ob 20.30 in v nedeljo 4. dec. ob 16. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH Ivan Cankar Martin Kačur V ponedeljek 5. dec. ob 18. uri v dvorani na stadionu »PRVI MAJ», Vrdelska cesta 7 PREMIERA Janko in Metka pravljična igra v treh dejanjih (5 slikah) Po Grimmu dramatiziral Saša Škufca Režiser: Jožko Lukeš Scenograf: Jože Cesar V torek 6. dec. ob 16. in ob 19. uri v dvorani na stadionu (Prvi maju ponovitev Janko in Metka Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Antonije Hrovatin z Opčin daruje družina Antona Kalca iz Bazovice št. 158 500 lir za Dijaško Matico. KINO Rossetti, 21.00: Operetna predstava. Ezcelsior. 15.00: «Simfonlja l|u-bezrii* (Schubert). Marina Vla-dy, Claude Laydu, Lucia Bose. Penice. 15.00: «Mož brez strahu*, Kirk Douglas. Jeanne Crain. Nazlonale. 15.00: «Ljubimci s oe-tih morij*. John Wayne, Lana Turner. Filodrammatico. 15.00; »Ljubimci s petih morij*. John VVavne, Lana Turner. Supercinenia, Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 16.00: «Pustolovec iz Hongkonga*. Clark Gable m Susan Hayward. -----------------o ■ ■ - Od im do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. novembra t. 1. se Je v Trstu rodilo 13 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 12 oseb, porok pa Je bilo 5. POROČILI SO SE: uradnih Lucio Vascotto in gospodinja Li-dia Bončina, mehanik Daril Rebula in gospodinja Anita Pella-sehiar. radiotehnik Silvano Šinigoj in barlstka Maria Temlde Sa-blan, aventistični pa.-.tor Salvato-re Giuga In gospodinja Miriam Priskič. uradnik Ottaviario Štolfa in gospodinja Eugenia Cebo ohin. UMRLI SO: 63-letna Maria Pasqualin,| vd. Delale. 60-letr.a Caterina Colomban vd. Vascotto, 77-letna Tildea Nicollni vd. Del-1’Agnolo, 78-letna Apotlonla Bitenc vd. Cesini. 83-letnl Stefanu Genzo, 79-letni Carlo Damjani, 79-letni Avguštin Vengust, 82-letni Gustavo Abdreassi. 80-letni Emillo Bandiera, 44-letni Bruno Peteani, 80-letna Elvira Rizzardi vd. Checchl, 52-letni Mnhele Grleco. Astra Rojan. 16.00; »Rddfcjf’ lO.UU. ce», John VVavne. C. Tre* . Capitol. 16.00: «Cirkus s ji nami*. Jerrv Levvis, D »» j Cristallo 15.30: «Otok strast« Hayden in M. Carrole. ^ fot* Grattacielo. 16.00: «NaO b*® Eleonor Parker in Glee® Alabarda. 15.30: »S karavan« L, - in ' ti iugu», Tyrone Povver san Havtvard. jm, Ariston. 16.00: «Orel in ^ John Wayne, Rhonda rl«J"T Armonia. 15.00: «Drzni vit”1’ Po z 3 Glf tl e; Wayne. V. Ralston. ..i-n Aurora. 15.30: «Edenska po Steinbeckovem romat*" mes Dean in Julle Ki Ugo lilij • 1 )r«i roc Garibaldi. 15.30: «Tolpa ratfjj|j$, kov», Broderiek Cratvlor«. doletnim prepovedano. m-Ideale. 15.00: «Mornarja •* j le*. F. Sinatra, G. Kelih Gravson In J. Iturbi. 0 lmpero. 16,00: «Smo mozJ* korporali*. Toto ,«(), Italia. 16.00: «ZadnJlb pet »Ji Linda Darnell, VittoriO I* ca in Rossano Brazzi.. d S. Marco. 16.00: »Zahode*. ^ Zanzibaria*. Anthon.y St«" Zanzibarja*. Anthony Seila Sim. Kino ob morju. 16.00: dež*. Edvvard C. Robin®?"-^ Jean Parker. Mladoletnih1 povedano. , lVin). Moderno. 1600: «Akcl|a V**-., Savona. 15.30: «Mož v s1"' James Maeon. S. Gran«e, jj, Viale. 16.00: »Zgodilo se J' ,iulij_a». __ __ jpfiik Vittorio Veneto. 16.00: r-M. študent*. A. Biyth, E. cm* Azzurro. 16.00: »Robinson soe* Dan 0’Herlib.v. Belvedere. 15.30: «San F„n,lJ sco». C. Gable, J. Mac in S. Tracv. mF Marconi. 16.00: »Smrtonosno je* S. Tracy. B. VVidm®;- j, Massimo. 16.00: «Rose Blyth, Hovvard Kell 1,1 nando Lamas Novo cine. 16.00: »Rdeči kJP™J, Richard Greene in L. če).,. Odeon. 16.00: »Gorje pf®" ji nim*. Lea Padovanl. Ferrero. Mladoletnim Pf"7 f. Radio. 16.00: «Rop stoletP’1 Curtis in Juiie Adams, Venezia. 15.30: «Tarzan n» stezi* rd Skedenj. 18.00: «Ne sme * ubijati*. _,-|jijl Kino na Opčinah. 18.00: »b1 Folgore*. wBxnm SREDA, 30. novembra ! »Pa t>t (trg Ih i h l, »m C **etl IZi hat Ive Ul Up kol, *ku 'tv, Itos It It ‘tič hi ’ »le ke in mazurke: 21.00 j* 1 Jj^ Beethoven: «Fidelio», °P~, dej., dirigira Mario R0®' ■4 4» I' It H jA Slovenska puročila: 6.3J1' I I..I0. 14.31) 19.30 111 0 t6, Hrvalska »uročila: vsak . bit 11) 20 . , iK' Italijanska iiuručita: 6.13, RUK) m 23.0U ^ P" 6.00 Jutranja glasba; jT ledar. vremenska riap°v poved časa: 7.05 Glasba ^ bro jutro; 7.30 Za o«s* p>Z, 11.30 Alfredo Casella: ,rjz» otroških skladb, izvaja e fi Bruganolini; 11.45 Ope^ao 1,1. lodije; 14.00 Od melodij« lodije, vmes ob 14.10 jp bf« kronika; 14.45 PartizanSk« )8J rodne poje Slovenski O":« Arije, dueti in zbori; l“h (ilUJL 20.00 Melodiie iz «'n®n ,adia in operet; 20.40 Solisti J peS«, rajevo izvajajo bosansk. jobvf 21.00 Kulturni pregled; iypr<’vi-vig Mlhall Rogowsky: Kg \j % ke impresije . suita; 2r,|. «* mače m tuje književn^i |*U poet. svoj dolg* - odlftb 0 jju goslovanske književnosti par KvaiuvarioKe Kri J izcv y-i!' in revoluciji; 22.00 Sed«‘ . JJJ zarrakih samospevov: . dolf Franci, Bogdana B - ospevov, r, itariv,, Bogdana., ?\& in Dana Ročnikova: glasba. . * v 327.1 m, 202,1 „ Poročila ob 5.00. .^.(jO, . 13.00, 15.00. 17.00. 19.00. ,jJJ 11.00 Radijski lj?.1 ii.lS 'Al' Gospod in Iski nasveti. 3j trj t ambu raški orke5te,rti)pnJo:^M' ska ura za nižjo *‘b jj Jožeta Kampiča: >^] mek: {,,*• Cosič: Korenine ‘ i6.00 2*r: Polo mladinski zbori. pit j. žinski pogovori - .He,l6e,i0 K® Drinenirh 4olO. " -el’ nV VREME VČERAJ Najvišja temperatura 8,6. najnižja 2,7, ob 17. uri 8,3 stopinje, zračni tlak 1024,4 stanoviten, veter vzhodnik 6 km na uro, vlaga 65 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 11,4 stopinje. Priprava za šol?; kon'cert: 'piv s“£snk‘lhkavtorJ«r jim ansamblom; venslše koncert orkestra o harmonije. , 14.55 Posnetek * j7.30%, tekme Angllja-Sp»mJ®j seij** red za otroke; 20^leii 20.55 Film ((Romanne . vrii« ga»; 22.20 Zmage člove* r h s Ul. »v Frančiška 20/IU tel. 37-338 sprejema lo* serate mali oglase, osmrtnic* •" .j od 8. do 12.30 m »d JB. ure. TURISTIČNI ADRIA im URAp, Ul- Cicerone, 4 . Tel 29243 Primorski dnevnik — f0 DESETIH LETIH POSPEŠENE Zmogljivost električnih central 3.7-krat večja od predvojne tiledc proizvodnje električne energije je Slovenija že da-bes pred Italijo in marsikatero drugo razvito deželo Kinetična energija voda v Ugoslaviji se ocenjuje na 22 bilijonov 440.000 konjskih sil. 0 Pomeni, da bi na njenih breč jih lahko obratovale hi-focentrale, katerih skupna Paciteta bi znašala nič manj :<|i 16,500.000 kilovatov. Ta e-aerKija je tolikšna, da bi mo-® z njo razsvetljevati hkra-165 milijonov 100-vatnih fSrhic. Z njo bi lahko napaja-; 10 neonskih cevi, ki bi šle r°g in krog Zemlje ter raz-'Mljevale vse področje «*-*v*torja. Ce bi jo uporabili za ®°gon prometnih sredstev, bi * *nergija zadostovala za po- 165.000 tramvajev in tro-*it>Usov ali za pogon 12.692 ntlstričnih vlakov, od katerih ?j sleherni lahko vlekel po j® vagonov. Skupna dolžina eh vlakov bi znašala okrog km, to je toliko, kot zna- * zračna črta od Trsta do Pguna, ali od Trsta do !W Yorka. Ista energija bi : S»: tako zadostovala za pri-j JjiPček 5—8 milijonov običaj-j!*1 tkalskih strojev in struž-| lic. Vse te energije Jugoslavija 8v gotovo ne bo sama ab-*®rbirala, čeravno je tempo Jiene industrializacije mnogo hit; rejši, nego v drugih na- Jtednih državah. Dejstvo je da celo danes, ko so te ' '*> glede na njihovo razbitost, že zelo malo izkori-I *ne, električna energija po-ogromnim industrijskim ?'8sntom in stotinam tvornic i *0risti že malone vsakemu go. Podinjstvu in to ne le za .Osvetljavo, temveč prav ta-0 za gospodinjske posle in i j* ogrevanje prostorov. Res • da v ostrih zimah še pri-|l*Pjkuje električne energije Oradi močnega znižanja vo-Olaja rek, predvsem v Slo-■ kjer so reke alpskega | [Majal, toda z izgradnjo ve. 1h hidrocentral z zimsko I«tu, •btulacijo, kakor tudi hi-Ooentral na področju Dal- ,. Clie (kjer so reke prav po. 'Oi najobilnejše), ter s po-®?avo vseh elektroenerget-»:''l sistemov, bo tudi ta pro- uspešno rešen, naprednih državah, za lJ? e': ti» rt< •i£> 5.»° K $ $ »v«; t K jot' rtiO |Ov ■ Otere je posebno značilen 'Ovoj industrije, dokazujejo jStistični podatki, da se pro-Vidnja električne energije "tih deset let podvoji. V so-fOlističnih državah, , kjer s jJPitalnimi sredstvi ne raz-?0gajo poedinci, temveč Jlpnost in se zato ta sred-,Va pametneje uporabljajo za iJOpešen razvoj industrije in j1(Pe baze — elektrifikacije, ij ha tempo še mnogo hitrei-| bilanca desetletne sociali-be graditve v Jugoslaviji lr,{a, da se je od 1. 1939 (pri I hirer ie vsekakor treba od-, j,!1 4 vojna leta, ko okupator 1( (sar ni investiral, temveč J j, tuiil) proizvodnja električ-^ energije na področju cele H ‘kve povečala za 2,9-krat, (?. Področju LR Slovenije pa j , za 3,7-krat. Vse to pa so Jensko podatki iz sredine ) *">čega leta, to je iz razdob. J. 'to je še cela vrsta gigant-ij, objektov tik pred izvr- hio ^ a se je prav LR Slovenija jj.blikšni meri povzpela \ I j( v°dnji električne energi-j' bi naključje. Dejstvo je, |,1* Slovenija dežela, v ka-H , je najbolj razvita indu-Njen razvoj je bil v j,v'ru socialistične graditve i ht °'i pospešen, to tem bolj, I so obstajali vsestranski ’ fj 8o-i i in ker je to bilo ko-j bo za celotno socialistično H*Podirgtvo. Ze samo rekon-j (jj 'teija in povečanje kapa-tčeh slovenskih železarn j (gosenicah, v Ravnah in Sto. k- poslednii je bi1 zgra-j ji Prvi moderni elektro-zgraditev velike tvor-lj, ' turbin «Litostroj» v Ljub-i hic 'n še večje tvornice gli-(ij6 'n aluminija «Boris Kid-|i.* v Kidričevem (ki s svo-ogromnimi kapacitetam predstavlja največjega konsu-menta električne energije ne le v Sloveniji, temveč v vsej Jugoslaviji), kakor tudi graditev vrste tvornic, kot so tovarna avtomobilov «TAM» v Mariboru, tovarna rotopa-pirja v Vidmu pri Brežicah in Strojna tovarna v Trbovljah, so narekovale, da je potrebno vzporedno z njihovo graditvijo preskrbeti tudi za-dostne količine pogonske e-iektrične energije,- Pri tem se-\ eda ne smemo prezreti še izrednega razvoja predelovalne industrije, predvsem elektroindustrije, lesne industrije, vse do nove tvornice koles «Rog» v Ljubljani in tvornice motornih koles «TOMOS», ki se gradi v Kopru-Ob teh perspektivah razvoja industrije je bilo treba računati tudi z dejstvom, da je Slovenija tiste dni razpolagala le z eno samo večjo pretočno hidrocentralo v Fali na Dravi, večjo kalorično centralo v Velenju in Trbovljah, medtem ko je bila druga večja hidrocentrala v Dravogradu med vojno uničena. V dveh letih sta bila tu dograjena dva nova agregata po 7.500 kilovatov, vzporedno s tem pa so se že vršile priprave za izgradnjo novih velikih hidrocentral. Leta 1946 je prva takšna gigantska hidrocentrala na Mariborskem otoku že dobila prvi agregat z učinkom 16.700 kilovatov. Z njo vred pa so se postopoma jele razraščati nove velike bidroen-trale v Mostah in Medvodah na Savi, v Vuzenici in Vuhredu na Dravi. Le-tem pa se je pridružila še gradnja mogočne termocentrale v Šoštanju. Tako se je v teh nekaj letih kapaciteta hidrocentral dvignila kar za 127.100 kilovatov Ce vračunamo k temu še prvi agregat hidrocentrale Vuhred z učinkom 20.000 kilovatov in prvi agregat termocentrale Šoštanj z učinkom 30.000 kilovatov (ki bosta stekla konec tekočega ali v začetku prihodnjega leta) ter novi a-gregat v obstoječi termocen-trali Trbovlje z učinkom 24 tisoč kilovatov, vidimo, da se bodo kapacitete za proizvodnjo električne energije v Sloveniji povečale kar za 200.000 kilovatov. Ze danes je proizvodnja električne energije za 3.7-krat večja od predvojne proizvodnje, z novimi kapacitetami pa se bo še občutneje povečala. Kakor je Slovenija bila ob koncu vojne v proizvodnji električne energije daleč za drugimi državami, je vprav letos že dohitela mnoge napredne države, nekatere, kot so Belgija in Italija, pa celo presegla. Vse to se občutno odraža predvsem v povojni proizvodnji industrije, katere fizični obseg se je povečal v primerjavi z letom 1939 kot sledi; v črni metalurgiji za 270 odstotkov; v barvasti metalurgiji za 280 odst.; v industriji gradbenega materiala za 260 odstotkov itd. Poleg teh se je v Sloveniji posebno uveljavila elektroindustrija, ki se je v primerjavi s predvojnimi podatki povečala za 51,7-krat ter predstavlja 30,5 odst. celotne jugoslovanske proizvodnje. Glede na to, da samo kovinska stroka danes v Sloveniji proizvaja okrog 20.000 različnih izdelkov, si nedvomno lahko predstavljamo, v kolikšni meri je povečana proizvodnja električne energije vplivala na dvig življenjskega standarda, kar je dejansko tudi edini cilj socialistične graditve. MILOŠ MACAROL Danes Je zadnji dan razstave tržaškega slovenskega slikarja Toneta Miheliča, ki Je, po dveh letih ponovno prikazal tržaškemu občinstvu uspehe svojega umetniškega u-stvarjanja. Razstava je v galeriji v Drevoredu XX. sept-Na stiki: Portret POSLEDICE POPUSTLJIVOSTI ZAPADNONEMSKIH SOCIALDEMOKRATOV J Nemške klerikalne sile rušijo sindikalno enotnost Zakulisni manevri, ki se zelo negativno • odražajo v zapadnonemškem sindikalnem gibanju Se preden je zdravili, ki mu jih indijski zdravniki nudijo v obliki raznih čajev, obkladkov in maž potem mu je ozdravitev praktično zagotovljena. Da je gornja trditev znanstveno utemeljena, nam doka. zuje tudi dejstvo, da je bila na velikem vseučilišču v Be-naresu v severni Indiji ustanovljena posebna fakulteta, kjer se poučuje indijska medicinska znanost in to z enako resnostjo ali bolje, vzporedno z moderno medicinsko znanostjo. Ce je torej tako, če so dokazani pozitivni rezultati zdravljenja, če obstaja poseb. na fakulteta in če so uspehe pri tem zdravljenju priznali tudi zdravstveni strokovnjaki »civiliziranega sveta«, se postavlja vprašanje, katera so ta zelišča, kakšni so ti čudežni recepti in podobno. Doslej se je iz že prej omenjenih razlogov moglo zvedeti le malo, kajti državni zavod, ki se ukvarja z raziskovanjem že prej omenjemn 208 receptov, deluje komaj dve leti in tudi posebna fakulteta je novejšega datuma. Indijsko ljudstvo in z njim njegova posebna kasta zdravnikov sta do pred leti živela pod okupacijo in se zaprla sama vase. Tradicije še ne dovoljujejo večje sprostitve. In od tod ta trenutni neuspeh. Toda če povemo, da je na primer odkritje nekega zdravila proti hudi bolezni, ki jo poznamo pod imenom «nemia pernlciosa«, prineslo dvema a-meriškima znanstvenikoma Nobelovo nagrado in da je to «odkritje» za Indijo že stoletja staro, nam to dovolj jasno priča, da so Indijci v tem pogledu dulec pred moderno zna. nostjo. Indijsko zdravilo snu-h’ je na primer zelo učinkovito proti vrsti kožnih bolezni, ki jih zapadna medicina ne zra zdraviti. Indijci imajo odlično zdravilo proti sladkorni bolezni, Indijci imajo odlično zdravilo proti raku na prostati in podobno. Morda bi mogel kdo oporekati, kako to, da umirajo Indijci tako mladi, pa čeprav i-majo toliko učinkovitih zdravil. Zgodovina Indije, njena zaostalost in gospodarska nerazvitost so vzrok izredno nizkemu življenjskemu standardu in dosledno s tem kratki življenjski dobi. Zato je tudi stara indijska medicinska znanost brez moči proti številnim boleznim in epidemijam ki žanjejo za nas nepomljivo mnogo žrtev. Toda že v začetku omenjeno zanimanje, ki ga kažejo zapadni farmacevt skl zavodi in posamezni znanstveniki, kakor tudi sama u-stanovitev posebnega zavoda in posebne fakultete dokazujejo, da je na tem mnogo znanstveno utemeljenega bistva, ki ga bo treba prej ali slej odkriti. Zanimiv glede tega je primer, ki se je pripetil nekemu znanemu evropskemu zdravniku pri nekem ta kem indijskem »farmacevtu« Vtem ko si je evropski zdravnik ogledoval Indijčev labora. torij, je ta dobil brzojavko iz New Yorka, v kateri ga je neki newyorški farmacevtski zavod prosil, naj mu nabavi 30 kg koreninic rastline rauwol-fija, ki jih je «farmacevt» prepariral v droben, že uporaben prah. To se pravi, da visoko razvita dežela kot so ZDA, kupuje ne le surovine, ampak že zdravila pri neznatnem «tarmacavtu» v Bombayu. cejšnje trenje, dobile večino, je krščanska frakcija zveze sindikatov Zapadne Nemčije, ki šteje komaj kakih 10 odst. vsega članstva, začela s svojim pritiskom proti večini, češ da mora imeti v sindikalni zvezi večji vpliv. Voditelji te krščanske frakcije so predvsem zahtevali več svojih predstavnikov v vodstvu zveze sindikatov, nadalje so zahtevali, da se učni načrti y sindikalnih šolah sestavljajo povsem enakopravno, ob njihovi soudeležbi, ne glede na to, koliko pristašev oni pred stavljajo. Nadalje so frakrio-naši zahtevali, da se mednarodna politika sindikatov določa skupno in končno, da morajo biti v uredništvih sindikalnih časopisov in listou Glede na te za- krščanskosocialnih sindikatov nose in določi skupno linijo sindikalne dejavnosti. Po tem je prišlo do navideznega zatišja, vendar je bilo medtem tudi več sestankov s predstavniki krščanske frakcije, le da javnost o teh sestankih ali bolje o vsebini teh sestankov ni bila obveščena. V splošnem pa je veljalo mnenje, da se je na teh sestankih 'skal ponovni kompromis, ker je, povsem razum, ljivo, negativno vplivalo na dejavnost sindikatov, ki so v zadnjem času vprav zaradi tega praktično paralizirani. V istem času so poglavarji katoliške cerkve, del klerikalnih krogov v Zapadni Nehči-ji in mednarodna konfederacija kršanskih sindikatov navijali, naj bi šla nemška krščanska frakcija v zapadno-nemški sindikalni zvezi v svojih zahtevah do konca in naj bi se ustanovili posebni krščanski sindikati, geveda izven obstoječe sindikalne zveze. Mednarodna konfederacija kršča/iskih. sindikatov je .v ta namen dala tudi potrebna finančna sredstva Ko danes ocenjujemo sindikalne razmere v Zapadni Nemčiji, jih moramo ocenjevati tudi s tega vidika. Vsekakor pa je treba priznati tudi določene razlike v stališčih posameznih političnih struj v sindikalni zvezi. Neposredno po imenovanju ustanovitvene ga odbora v Koelnu so se posamezni voditelji Adenauerje, ve Krščansko-demokratske u-r.ije v sindikatih in tudi v stranki sami izjasnili za ohranitev sindikalne enotnosti. Celo sam Adenauer, ki je kot vemo, bolan, je ob proslavi desetletnice ustanovitve nem. ške sindikalne zveze poslal brzojavko, v kateri ,ie tej veliki organizaciji čestital k do- sedanjim uspehom. Toda pred. stavniki katoliške cerkve niso prikrivali svojih simpatij za ono skupino predstavnikov krščanskih sindikatov, ki je za sindikalno cepitev. Mednarod na konfederacija krščanskih sindikatov pa se je — kot vemo — postavila odkrito na njihovo stran. Ce je to tako kako si bomo razložili dejstvo, da skupina Adenauerje-vih poslancev prevzema akcijo, ki je proti volji večine nemške krščanske demokratske unije in celo proti stališču samega Adenauerja7 Obrazložitev je v tem. da si posamezni nemški demokr-ščanski voditelji želijo takojšnji razkol, medtem ko hočejo drugi izkoriščati sedanje o-kolnosti za to, da v zakulisni borbi dosežejo čim več v sami zvezi sindikatov, brav gotovo pa je med obema tema disidentskima skupinama določena povezanost, saj pripadata obe skupini istim političnim krogom z istim političnim programom in kon.no istimi političnimi načeli. Zato lahko smelo trdimo, da je bil načrt za rušenje sindikalne e-notnosti točno preračunan in da ima namen podpreti predstavnike krščanske frakcije, da bi dosegli čim večje uspehe, da bi torej vodstvo sindikalne zveze, ki je povečini socialdemokratsko, pristalo na čim več njihovih zahtev. V kolikor pa bi vodstvo teh zahtev ne sprejelo, bi prišla ponovno na dan stara pretnja in sicer izstop krščanske frakcije iz nemške sindikalne zveze. Ta poteza je že imela svoje prve rezultate. Predsednik nemške sindikalne zveze Wal-ter Freitag je že poslal konferenci socialnih odborov v okviru nemške Krščansko-demokratske unije pismo, v katerem vabi klerikalno frakcijo v sindikatih, naj določi sedem svojih predstavnikov v poseben odbor, ki bo vodil račun o »zaščiti manjšine«. Poleg tega se širijo vesti, da je imei Freitag že razgovore z vodite. Iji zapadnonemške Krščansko-demokratske unije, pa čeprav za »zaprtimi vrati«, kjer naj bi bil pristal na bivše zahteve krščanske frakcije. Po vsem, kar se dogaja zadnje čase, ima opazovalec vtis, da je večina vodstva nemške sindikalne zveze pripravljena na popuščanje, da bi s tem ohranila sindikalno enotnost. To pomeni, da se bo politika kompromisov in raznih medsebojnih sporazumov nadaljevala in to celo kljub temu. da se je ta politika že do sedaj zelo škodljivo odra žala v celotni sindikalni dejavnosti v Zapadni Nemčiji Ze doslej je notranje trenje v vodstvu sindikalne zveze o-nemogočalo, da bi sindikati bi li v svojih akcijah odločnejši pa čeprav so imeli v zahtevah delavskih množic izredno močno oporo. Iz tega bi sle dilo, da je vse vodstvo pri pravljeno na kompromis. To da to ni točno. Človekova rast se veča tako da bo kmalu postal velikan V nekaj desetletjih se je človekova višina dvignila za 10 do 15 cm - Zaskrbljenost anteopologov • Ali gre za pojav, ki ga je pripisati motajam v delovanju žleze bipotize? Večina pripadnikov današnje generacije je po rasti višja od svojih očetov, ki so spet bili višji od svojih staršev. Tudi povprečna višina današnjega vojaka je večja od one, ki jo je imel ta v času Napoleona ali v obdobju tridesetletne vojne. Ce bi pa danes hoteli tega utesniti v oklep srednjeveškega viteza, bi tega gotovo ne zmogli, ker bi mu bil za nekaj številk premajhen. Vse, posebno najnovejše statistike kažejo, da se povprečna višina današnjega človeka stalno veča. Francoski vojaški obvezniki so danes na primer že za kakih 10 cm viš. ji od svojih očetov, ki so se borili v prvi svetovni vojni. To prihaja še bolj do izraza v Ameriki, kjer se je povprečna višina moških povečala za celih 15 cm. Ta pojav je dosegel tak obseg in se razvija s tako naglim tempom, da so se zanj za. čeli interesirati ne samo antropologi, ampak tudi razni proizvajalci-tovarnarji, obrtniki itd. Antropologi si zastavljajo vprašanje, koliko časa bo ta proces trajal in kdaj se bo u-stavil. Ameriški antropolog dr. H. Shapiro, ravnatelj oddelka za antropologijo pri »-meriškem institutu za prirodoslovna raziskovanja, se že nekaj let ukvarja s proučevanjem tega problema. On pravi, da nas bržčas to večanje rasti navdaja s ponosom, da pa je vprašanje, ali moremo biti s tem res zadovoljni. Ce se bo to nadaljevalo, pravi, do povprečna višina ljudi v kratkem dosegla take razmere, pri katerih se še malo ne bomo mogli počutiti srečne. Dalje se omenjeni znanstvenik vprašuje, ali morda človeštvu ne grozi nevarnost, da »zboli« za gigantizmom, katerega posledica bi bila, da bi ljudje že v kakih sto letih presegli višino 2 m pol metra. Na to vprašanje se danes sicer še ne more odgovoriti, a prav gotovo bo to mogoče v teku nekaj sto let. Vendar predstavlja že samo to, kolikor se je človeška rast zvečala doslej, dokajšnjo nevšečnost. Tako ameriška industrija kot uprava sta na pr. prisiljeni o tem resno razmišljati. Konfekcijska industrija mo. ra od leta do leta večati številke oblačil, a še bolj prihaja to do izraza v industriji o-butve. Pred kratkim je bilo objavljeno, da je povprečna šlevilka čevljev današnje A-meričanke za nekajkrat večja od one, ki Jo je uporabljala njena babica. Tovarnarji avtomobilov morajo izdelovati prostornejša vozila, tovarnar-j’ pohištva večje postelje, mize itd., vse to kot posledica dejstva, da se povprečna rast ljudi stalno veča. S tem v zvezi ni potemtakem nič čudnega, če ljudje danes s posebnim zanimanjem slede raznim časnikarskim poročilom o nekakšnih velikanih, bodisi da gre za primer nenavadno, bolje rečeno, abnormalno razvitih otrok, bodisi da gre za zrele ljudi, ki so na osnovi takšnega ali drugačnega naravnega čudeža zrasli do neverjetne višine Tako so pred časom časopisi poročali o mladem Robertu Pershingu Wadlowu, ki se je rodil kot normalen otrok, zatem do svojega 11. leta dosegel višino in tgžo znanega i-talijanskega bokserja Prima Carnere, ~ pri 16 letih že me. ril 235 cm, ne da bi prenehal rasti. Vzroki tega. kakor tudi o-stalih podobnih primerov so patološkega značaja. Gre za to, da pri teh ljudeh ne funkcionira pravilno tako imenovana žleza hipofiza, ki uravna, va tudi človekovo rast. Ce namreč ta žleza deluje prenaglo. se kosti razvijejo čez normalno mero, a ljudje, na katerih se ta fenomen dogaja, zrastejo na osnovi tega v tako imenovane hipofiza rne velikane. Med te je sodil tudi mladi Robert Wadlow. Moderna znanost smatra, da gre pripisati proces večanja povprečne rasti današnjega človeka tudi višji življenjski ravni. Da ima ta pri tem s o. jo vlogo, tega ni moč zanikati, vendar bi, po mnenju nekaterih učenjakov, v tem primeru lahko šlo tudi za nekakšne množične motnje v delovanju hipofize. Ce bi to res bilo tako, bi se pa to v zgodovini sveta nikakor ne pojavljalo prvič. Učenjaki smatrajo, da so bile vprav določene motnje v delovanju hipofize. ki so privedle do pojava dinnsau-rusa in drugih gigantskih ži vali, OB 1011 Kdo ostane in kdo odhaja Znano videmsko glasilo nacionalne nestrpnosti ne zamudi nobene prilike, da ne bi nadaljevalo s sejanjem sovraštva med obema narodoma, ki jima je pač usojeno, da živita skupaj na istem ozemlju. Pri tem se poslužuje argumentov, ki niso le potvorbe zgodovinskih dejstev, ampak docela iz trte izvit’. Oglejmo si, na primer, ne kratko poslednji primer takega potvarjanja. Zgodovinsko dejstvo je, da tudi za časa fašizma Slovenci in Hrvati niso množično zapuščali svoje rodne grude, ampak so vzdržali pritisk, zatiranje in preganjanje; dajali so odpor, padaie so žrtve, dokler si niso končno z orožjem v roki priborili svobode; a prav-tako je dejstvo, da so istrski Italijani že med vojno, v večjem obsegu pa po vojni, množično odhajali iz l-stre. In kako si omenjeni videmski list tolmači ta dva, tako različna pojava?«Faši-zem je odvzel šolo, Tito odvzame šolo, svobodo, zemljo in hišo... Slovenci pod l talijo so mogli ž.veti tudi pod fašistično diktaturo, medtem ko Italijani ne morejo živeti pod Titovim režimom«. In dodaja, da bo treba o tem govoriti in razpravljati še mnogo. Mislimo, da bi bilo tako razpravljanje povsem brezplodno. Za nas je vprašanje kdo ostane in kdo odhaja zelo preprosto: ostane in bo vedno ostal, kdor živi iz roda v rod na svoji zemlji, tudi če mma oblasti v svojih rokah, in tudi če je podvržen gospodarskemu in poli-litičnemu zatiranju (fašizem je v tem primeru le najbolj kruta oblina kapitalističnega gospodarskega in političnega zatiranja), odhaja pa tisti, ki je bil nositelj in orodje takega zatiranja. Italijani v Istri so bili nositelji in o-rodje takega zatiranja, in odhajajo zato, ker so izgubili tisto oblast, ki je tako zatiranje omogočala in izvrševala; odhajajo, ker so pač sprevideli, da v skupnosti enakopravnih jugoslovanskih narodov ni več nobenega tipanja, da bi se v Istri še kdaj koli mogli dokopati do takega gospodarskega in po litičnega položaja, ki bi jim ponovno omogočil zatiranje tamkajšnjega slovanskega prebivalstva. Ostanejo in bodo ostali pa tisti Italijani, ki so se sprijaznili z dejstvom, da je v Istri za vedno minila preteklost nacionalnega zatiranja, gospodarskega tlačenja in izkoriščanja delovnih ljudi katere koli narodnosti. Značke pobožnega kanclerja Vlada zahodnonemške zvezne republike je nedavno izdala ukrep, da je treba vse otroke oskrbeti s kovinsko tablico z osebnimi podatki, ki naj jo otroci nosijo okoli vratu .da bi mogli tako u-gotoviti njihovo istovetnost v primeru atomskega bombnega napada, hudih elementarnih nezgod itd. Ta anagraf-ska zaskrbljenost nemškega demokrščanskega kanclerja je skrajno ganljiva. Stari mož ni le pobožen, ampak tudi po nemško metodičen, hkrati pa za trdno veruje v obstoj in nesmrtnost starega nemškega boga Thora. Pri tem nas najbolj začudi dejstvo, da je sedanji nemški kancler tako nekrščansko prepričan v neminljivost človeških dejanj, da si je za nemške otroke izmislil spoznavne kovinska značke, ki naj bi ostale nedotaknjene, medtem ko bi atomski bombni napad, zrušil v prah in pepel njihove nosilce in ves svet okoli njih. Res ne vemo kaj naj pri tem bolj občudujemo, ali modrost državnika, ali norost ukrepa, ki ga utemeljujejo z morebitnim atomskim napadom. • Vapeiev molek Tistega, ki zasleduje zabavne zgodbe o «čudežnih» halucinacijah papeža Pija XII, bo verjetno zanimala še neka mala okoliščina iz leta 1942. Ta izhaja iz zapiskov pokojnega glasbenika Pietra Ma-scagnija. Gre namreč za njegovo jetično nečakinjo. Ma-scagni je zaprosil za sprejem pri papežu Piju VII, ki ga je tudi sprejel. Spremljala ga je tudi mati bolnega o-troka. Ob tej priliki mu Je papež izročil droben molek za nečakinjo, ob slovesu pa ga je celo objel m mu izrekel nekaj priložnostnih bodrilnih besed. In glej. Kmalu nato je otrok dzdravel. »To je storil papežev molek« — je rekel otrok. Ce ne gre očividno za čudež, potem sploh ne vemo kaj naj bi še bil čudeži Spričo dejstva pa, da imamo v naši deželi nešteto primerov staršev, ki imajo, na žalost, tuberkulozne otroke, smo prepričani, da jih bo ta vest razveselila, zlasti še, ker smo prav tako prepričani, da ima papež podobnih molkov še v zalogi. ■■ lilllB iiiiSil 0 DANIŠ SIIA MIŠINEGA oočiMm svm v eohici Razpravljali bodo o spremembi torilaega pravilnika za reklamo Zaradi tehničnih razlogov je Županstvo odredilo, da bo seja mestnega sveta danes, namesto včeraj. Med drugimi točkami dnevnega reda bo sprememba reklamnih tarif, ki so bile sprejete leta 1950 in ki zaradi svojih nizkih postavk niso več primerne. Ne nomeravajo spremeniti tarif za svetlobno reklamo. Z olajšavami jo nameravajo celo pospešiti. Županstvo je sklenilo, da >-e za svetlobne reklame eno leto ne bodo plačevale takse, in sicer od dneva delovanja svetloone reklame dalje. V zadnjem času s<> je po\e-čalo število oglasnih desk. < d trideset na šestdeset. Občinski svet bo moral na predlog odbora razpravljati o nekaterih spremembah pravilnika o reklami. Za gospodarske oglase naj bi veljale sledeče tarife: Za I dan od 7 do 12 lir » pripravljen za strel. V žepu sc mu našli tudi žepno svetilko. Najdeni predmeti so bili dovolj tehten razlog, da so ga pozvali na policijsko postajo. S težavo so ga spravili do praga, kjer se je Ulian naenkrat uprl in se skušal otresti policijskega spremstva. Ker se mu to ni posrečilo, je pričel kričati, da bo z dinamitom razrušil policijsko postajo in da bo koga ustrelil. Sledilo je dolgo izpraševanje, med katerim pa Ulian ni povedal drugega, kot da je sel na sprehod in da je vzel s seboj revolver in žepno sve. tilko zaradi lepšega. Drugega niso mogli spraviti iz njega. Včeraj je sledila še hujša obsodba, ki ga bo verjetno pripravila do spoznanja, da se z orožjem ni treba igrati. V PROSVETNI DVORANI na Verdijevem korzu v GORICI bo v četrtek 8. decembra ob 16. uri PEVSKI KONCERT moškega in mešanega /bora iz Sovodenj in moškega zbora z Vrha, iz Dola in Poljan. Peli bodo narodne in umetne pesmi. 3 7 10 15 1 3 6 1 dni » » » mesec mesece mesec. leto 9 11 15 23 30 70 18 30 42 54 75 » » » » » » 180 » » ICO » 270 »180 » 420 Za stalno reklamo: Za » » » 1 mesec 3 mes. 6 mes. 1 leto od 50 do 75 lir » 100 » 180 » »150 » 270 » » 210 » 420 » ANDREJEV SEJEM Za trgovine neprekinjeno obratovanje Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča, da bodo za Andrejev sejem, ki se bo začel v soboto 3. decembra in bo trajal do 10. decembra, lahko trgovine odprte vsak dan z neprekinjenim delovnim časom. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Prizivna razprava še bolj neizprosna Obsodili so ga zaradi nošnje orožja in groženj Tržiški pretor je 27. aprila 1955. leta obsodil na sedem mesecev zapora 20-letnega Sergia Uliana iz Ul. XXIV. maja štev. 53 v Tržiču, ker so pri njem našli samokres. Ulian se z obsodbo ni zadovoljil in proti njej vložil priziv, do katerega je prišlo včeraj v Gorici. Tudi v Gorici se njegov po-lcžaj v tej kočljivi zadevi ni zboljšal, kajti tudi goriški sodniki so ugotovili, da gre za hud prekršek, zaradi katerega so ga obsodili na 9 mesecev in 20 dni zapora. Proti koncu meseca junija lani je agent javne varnosti Luigi Di Fede opazil v Ul Verdi osebo, ki se je nekaj pred polnočjo sumljivo ozirala okoli sebe. Di Fede te mu je približal in v njem spoznal Uliana, ki je tržiškim agentom javne varnosti znan zaradi nekaterih kraj. Telefoniral je na policijsko postajo, od koder je prišlo ojačenje. Najprej so Uliana legitimirali, potem pa so ga še preiskali. Pri njem so našli nabit revolver kalibra 9 s šestimi izstrelki, od katerih je bil eden Akademsko-srednJeSol-ski klub aSimon Gregorčič* v Gorici priredi v soboto 3. decembra t. i. ob 20. uri na sedežu v Ul. Ascoli 1-1. prvi literarni večer, na katerem bodo brali svoja dela goriški visokošolci in srednješolci. Toplo vabljeni. V Juvent na proh Železničarju 18. decembra v L|ub jam V nedeljo 4. decembra ob 14.30 bo na sovodenjskem nogometnem igrišču domača e-najstorica «Juventina» igrala prvenstveno tekmo z enajsterico iz Romansa v ligi «pro-mozione«. Odbor društva opozarja, da bo «Juventina» igrala 18. decembra z ljubljanskim »Železničarjema. Ljubitelje nogometa odbor poziva, naj se prijavijo za izlet najkasneje do nedelje v konsumni gostilni v Standrežu pri Mariu. Včeraj prišlo 720 oseb iz Jugoslavije Včeraj smo tudi v Gorici lahko opazili, da je v Jugoslaviji praznik republike in da imajo prost dan: po mestu je bilo namreč izredno veliko ljudi, kar pri nas ni v navadi. Na bloku pri Rdeči hiši smo izvedeli, da je včeraj prišlo z jugoslovanskega obmejnega pasa okoli 720 oseb. Bližnji Andrejev sejem bo vabljiva priložnost, da bodo številni ljudje iz bližnjih vasi v jugoslovanskem obmejnem pasu prišli pogledat, kakšen je Andrejev sejem v zadnjih letih. Starejši se najbrž v novem prazničnem okolju ne bodo znašli, o mlajših pa kaj takega prav gotovo ne bi mogli reči. Nesreča na vrtiljaku Včeraj zvečer ob 19.30 se je na vrtiljaku na Trgu sv. Antona ponesrečil 16-letni dijak Orlando Gregori iz Pev-me 13. Fant se je vozil v letečih kletkah, pa je nenadoma zadel z glavo v rešetke in se tako močno potolkel, da je moral v bolnišnico Brigata Pavia, kjer bo ostal na zdravljenju 10 dni. Z OLAJŠAVAMI OBSOJEN ZARADI NENAMERNEGA UMORA Vojak s kamionom do smrti povozil priletnega motociklista Diiavm pravdnik je »hleva! oprostitev taradi pomanjkanja dokarov Ko se je 67-letni Enrico Fe-. di natočila mleko, je zaman drigo 13. aprila letos zjutraj I čakala, da ji pride Fieglova svojim motociklom znamke odpreti. Cez nekaj časa se je mlekarici zdela odsotnost sumljiva in je odšla k oknu kuhinje, kjer so bile na njeno začudenje oknice odprte. Približala se je in skozi šipe je zagledala Fiejjlovo ležečo na tleh blizu štedilnika. Takoj je obvestila sorodnike in nato še orožnike iz Svetogorske ulice. Med tem časom so nekateri sosedje prišli v kuhinjo skozi stranska vrata, ki so bila odprta, in skušali pomagati ženici. V kuhinji so takoj občutili vonj po gorilnem plimi in dognali nesrečo. Vsaka pomoč je bila zaman, kajti Fieglova je bila že mrtva. Pozneje so ugotovili, da je plin uhajal iz plinskega štedilnika, ki je povzročil tragično smrt, ki naj bi po proučitvah nastala zaradi nesreče. Kakor je ugotovil zdravnik, je smrt nastopila kakih 18 ur prej, in sicer v nedeljo zvečer. Zenica, ki si je gotovo hotela segreti večerjo, je zmanjšala plamen, vendar je ogenj ugasnil. Pri tem^je plin uhajal in tako zadušil ubogo ženica. Truplo pokojnice so v ponedeljek odpeljali v mrtvašnico goriškega pokopališča, kjer so jo včeraj popoldne pokopali. NSU odpeljal z doma na Tržaški cesti na delo, prav gotovo ni slutil, da ga čaka smrt na križišču Tržaške ceste in Ul. Alfieri. Fedrigo je s Tržaške ceste zavil v Ul. Duca d’Aosta, kjer je trafika in kjer si je kupil cigarete. Preden se je odpeljal dalje, si je prižgal cigareto in zavil v Ul. Alfieri. V istem trenutku je privozil vojaški avtomobil El 73134, katerega je vozil 21-letni Gesui-no Bulita od divizije »Mantova«. Vsa Bulitova prizadevanja, da bi preprečil nesrečo so bila zaman, kajti Fedrigo se je med tem časom že zaletel v tovorni avtomobil in padel pod kolo. Zaradi trčenja si je Fedrigo zlomil kolk, nekaj reber ter levo lopatico, zaradi česar je kmalu po prevozu v bolnišnico Brigata Pavia izdihnil. Šofer Gesuino Bulita se je moral včeraj zagovarjati pred sodniki zaradi nenamernega umora. Državni pravdnik je zahteval oprostitev zaradi po. manjkanja dokazov, sodnik pa ga je obsodil na štiri mesece zapora, plačilo taks in stroškov civilne stranke v višini 70.000 lir. Sodba je pogojna z olajšavami. Zaradi neprevidnosti se je zaduSila s plinom 80-letna Orsola Fiegel iz Ul. Orzoni št. 36 je v nedeljo zvečer končala svoje življenje na dokaj žalosten način. Ko je v ponedeljek zjutraj mlekarica trkala na njena vrata, da bi ji kot po nava- V pričakovanju Andrejevega semnja Vsako leto otroci, pa tudi odrasli na Goriškem z nestrpnostjo pričakujejo Andrejev semenj. Mesto se napolni s kramarji, ki postavijo svoje stojnice na najbolj vidna mesta ter številnimi zvenečimi vrtiljaki. Vse je nenavadno ži-vahno. Semenj se začne formalno sicer na nedeljo po prazni ku svetnika, vendar je že sedaj v mestu precej vrtiljakov m tudi kramarji so začeli pri. bajati iz Trsta, iz Furlanije itd. Včasih je bil zanje goriški semenj zelo pomemben, prodali so toliko blaga, kot morda v malokaterem mestu. Toda takrat, pred 20 ali več leti, je bil v Gorici za Andrejev semenj tudi živinski semenj, na katerega so kmetje iz Vipavske, Kanalske in Soške doline pripeljali na prodaj živino, iz ostalih predelov Goriškega pa drugo blago. Z izkupičkom so potem kupili sase in za svojo družino razne hišne potrebščine, obleko in obuvalo in pa razno orodje za kmečka opravila. Stari gostilničarji se še spominjajo kako so že dan pred semenj-skim ponedeljkom pripravili velikanske lonce golaža in juhe za lačne potnike. Skoz i Kaštel tistega dne ni bilo sploh mogoče iti, kajti ljudje so drli v razne trgovine in to je trajalo od zgodnjega jutra do večera. Po drugi svetovni vojni, ko je bila večina bivše goriške pokrajine priključena k Jugoslaviji, je semenj postajal iz leta v leto manjši in nekakšen «Luno parku. Živinskega semnja zadnja leta sploh ni bilo, edini zaslužek so imeli lastniki vrtiljakov. Občina in pokrajina sta skušali poživiti semenj z raznimi razstavami vina, poljedelskih strojev in drugim blagom, kar je tudi precej uspelo zato bomo letos imeli priložnost videti še več razstav, poleg tega pa bo prvič tekmovanje traktoristov, ki bo brez dvoma privabilo veliko število radovednežev. Letos si kramarji, trgovci in gostilničarji obetajo tudi več. j ega zaslužka, ker upajo na dotok prebivalcev z onstran meje. Mnogo ljudi ima že namreč propustnice in brez dvoma bodo prišli na tradicionalni semenj. Vsekakor bo letos bolj živahno kot lansko leto in če se bodo odnosi med dvema sosednima državama dobro razvijali, bo Andrejev semenj sčasoma zopet postal tako živahen in bogat kot nekdaj. V nedeljo telovadni nastop gasilcev V nedeljo bo v prostorih gasilske vojašnice v Gorici gasilski telovadni nastop. Pričetek programa okrog 9.30 dopoldne. Javnost nastopu ko prisostvuje. lah- DAROVI: Ob priliki 12. obletnice smrti Milana Bogataja daruje družina 1000 lir za podporno društvo. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan. Korzo Verdi 17, tel. 28-79. a i n o 17.00: »Cikaški sin- D. 0’Keefe' in A CORSO. dikat«, Lane. CENTRALE. 17.00: »Tragična sarabanda«, S. Granger in F. Rosay. MODERNO. 17.00: »Podjetni obličje«, L. Scoot. MODERNO. 17.00: »Podjeten gospod Dick», Č. Grant in S. Temple. OTROC/, ali vas zanima, kaj bo 10. in 11. decembra? NOGOMETNI TURNIR MED SREDNJEŠOLCI lise sole so prijavile svola moštva Tekmovanje se . bo pričelo v kratkem Četrtek 24. t. m. smo povabili slovenske srednješolce, naj organizirajo nogometni turnir med šolami v Trstu. Takoj so se vse slovenske šole odzvale: realna in trgovska sta prijavili dve ekipi, klasična pa eno. (učiteljišče nima dovolj nogometašev, da bi na turnirju sodelovalo). V prvenstvenem tekmovanju bo torej sodelovalo 5 enaj-storic: Realna A, Realna B, Trgovska A, Trgovska B in Klasična. Na sporedu bo torej 8 tekem; Trajale bodo 2 polčasa po 30 minut in v B-moštvu bodo lahko igrali 3 igralci, ki so že igrali v A-moštvu. Poglejmo še, katere igralce so prijavile razne šole in kako vsaki kaže za končno zmago: Realna je šibkejša kot je bila lansko leto. Solo so zapustili igralci, ki so dolga leta igrali v reprezentanci Realne, ki so bili ze pravi veterani v nogometnih tekmah proti Trgovski (Košuta, Kralj, Bradač, Meršnik, Petronio). Vendar pa so ostali še odlični nogometaši (Delfar, Kozsler, Brajkovič, Hrevatin, Podreka, i. dr.), katerim se bodo pridružili novinci. V B-moštvu pa bodo • nastopili nogometaši, ki bodo prvič igrali skupaj, zato moštvo verjetno ne bo močno. Poleg 5 zgoraj omenjenih igralcev je Realna prijavila še sledeče: Pahor, Relič, Kalc, Cebulec, Pečar, Zdrav-ljič, Koritnik, Danev, Cuk, Repinc, Rudolf, Luksa, Milič, Rupel, Delak, Veljak, Relič V., Volk F., Volk J.. Nardin. Ce je moštvo Realne šibkejše , se trgovci prav gotovo niso ojačili. V njihovih vrstah ne bodo več igrali Sosič, Stoka, Bonač, Meden, Tomšič, Ci-bic, a kljub temu je Trgovska A skupno'z Realno A favorit za končno zmago. Za njihovo B-moštvo velja isto kot za II. moštvo Realne. Skupno za obe moštvi so prijavili 28 nogometašev: Poropat, Tehče, Pertot, Pilat, Sluga, Brana, Bevk, Miklavec, Zafred, Hlabjan, Ur-dih, Starc, Zupan, Živec, Colja, Kafol, Cešaret,' Kakovič, Ferluga. Pahor, Mijot, Corra-detti, Koraca, Filipčič, Kuret, Zupin, KrižmančiČ, Uršič. Klasična gimnazija nastopi le z eno enajstorico, ki pa ni na višini I. moštva Realne in Trgovske, verjetno pa je močnejša od B-moštev ostalih dveh šol. Skupno so prijavili 16 igralcev: Cibic, Budin, Vremec, Bajc, Krečič, Godnič, Mužina, Svetina, Lovrenčič, Senica, Starc, Kaluža, Gruden, Može, Tinta. Organizacija- turnirja v nogometu je torej skoraj izvedena. Upajmo, da bosta spomladi, ko bodo igrišča na prostem na razpolago, košarka in odbojka posnemali ta vzgled in organizirali prvenstvo na slovenskih šolah tudi v teh športih. S. N. Edoardo Mangiarotti prvi v Leningradu LENINGRAD, 29. — Tretji dam mednarodnega sabljaške-ga turnirja v Leningradu si je v mečevanju priboril prvo mesto Edoardo Mangiarotti. Rezultati: 1. Mangiarotti (It.) 6 zmag in 3 porazi, 2. Udra (SZ) 5 z„ 3 p.; 3. Mouyal (Fr.) 5 z., 3 p.; 4. Civrni (CSR) 5 z., 3 p.; 5. Sacovics (Madž.) 4 z., 4 p.; 6. Bertinetti (It.) 4. z., 4. P Fimm 1LHMA ZA POKAL MARŠALA 111A BSK-Halduk 2-0 Igra ni zadovoljila 30.000 gledalcev BEOGRAD, 29. — Danes je bila finalna tekma za pokal maršala Tita med BSK in Haj-dukom. Zasluženo je zmagal BSK z 2:0 (2:0). Gole za BSK sta dala Markovič v tretji minuti in Antič v 15. minuti. Zmaga BSK je zaslužena, čeprav je Hajduk večji del igre, zlasti v prvem polčasu, prevladoval na igrišču, manjkala pa mu je učinkovitost. Obe moštvi s svojo igro nista zadovoljili 30.000 gledalcev, ki so v lepem, toda hladnem vremenu prišli na stadion JLA. Gledalci so pričakovali veliko borbo, morali pa so se zadovoljiti z redkimi lepimi kombinacijami, ki so večinoma ostale neizkoriščene in s precej mlačno igro. Po tekmi je predstavnik predsednika republike generalni podpolkovnik Kneževič izročil zmagovalnemu moštvu pokal predsednika republike. Zaradi tihotapstva so pred dvema tednoma aretirali madžarskega reprezentančnega vratarja Fazekasa. CZIBOR (levo) je bil na nedeljski tekmi v Budimpešti najbolj nevaren igralec. Slavni KOCSIS (desno) ni igral kot v svojih najboljših dneh. Moški REZULTATI Roma - Borletti 81:73 Preti Gira - Cama 72:63 Pavia Nechi - Benelli 59:43 Virtus Minganti - Storm Va-rese 72:63 Stella Azzurra - Motpmorini 48:47i Triestina - Reyer 52:52 LESTVICA Virtus Ming. 8 7 0 1 354 396 14 8 5 1 2 479 454 11 Preti Gira Storm Roma Benelli Stella Azz. Borletti Motomorini Triestina Cama Pavia Nece. 8 3 0 5 432 475 8 2 2 4 445 498 Var. 8 3 2 3 513 477 8 4 0 4 513 494 8 4 0 4 518 537 8 4 0 4 499 534 8 3 1 4 535 520 1 4 462 466 8 3 14 456 510 8 3 0 5 490 515 Najboljši jugoslovanski športniki DR2AVN0 KOŠARKARSKO PRVENSTVO Še en spodrsljaj Triestine Ženske so končale polovico prvenstvenega tekmovanja kaj boljših igralcev zaradi ne-razpoloženosti ni moglo stopiti, dva pa sta m°rala ,ih pustiti igrišče zaradi P prekrškov. Zdi se, da bo čez mesec: v Trstu mednarodna tek > ko bo skozi Trst P°tovalrnl. Sanremo Spartak i* (CSR). Tukaj bo s Tnes odigral svojo prvo tekmo poti. Pri tem bi zopet radi deli, kdaj bomo videli nas piti n. pr. Crveno zvezdo. * bo namreč verjetno pri® Italijo kot gost Pavie Ne Mar ne bi lahko tudi to m ^ vo na 3Voji poti v Pavio' ali pa nazaj grede - odign" tekmo s Triestino? y Državni prvak Virtus J nedeljo igral v Varese. D čemu moštvu importirane či niso dovolj koristile in z gal je le prvak. Zmago na .. jem igrišču si je pn«*jj tudi rimska Stella Az ^ ki je v Bologni premaga a,_^ cer skrajno tesno, PraV ■ moštvo, ki je v nedeljo P zmagalo nad Triestino v stu: Motomorini. ( Vse tri ostale tekme končale z zmagami j. V tekmi med Pavio in "e , lijem se je zopet odlikov Jugoslovan Andrijaševič. Košarkarice imajo P°*oV1^e prvenstvenega tekmovanja za seboj. Naloga Triestin® bila v nedeljo lahka, sat ^ stistica Bologna ni 'i' a kak problematičen naspr0 . Igralke Bernocchija so s P ^ cejšnjo razliko odpravile ^ medtem ko so imele tez,ekipe lo njihove someščanke ^ Automomi z močno O015 qi0 Faenze. Končno je e*?'*>tarice doma premagala košar iz Vidma. . Triestina je po prvi t ci na drugem mestu skup r. Bernocchijem in borba za^ ^ vo mesto se bo nadaljev nezmanjšano napetostjo- Reyer Zenske REZULTATI Ozo - Udinese 59:40 Bernocchi - Fiat 51:37 Autonomi - Omsa 56:50 Triestina - Cest. Bologna 64:26 LESTVICA Autonomi 7 6 0 1 391 357 12 Triestina 7 5 1 1 443 315 11 Bernocchi 7 5 1 1 381 269 11 7 4 0 3 391 357 8 7 3 0 4 317 331 6 7 3 0 4 320 356 6 7 10 6 291 412 2 7 0 0 7 230 367, 0 Omsa Ozo Fiat Udinese C. Bologna V nedeljo se je še ena tekma končala neugodno za Triestino. Beneški Reyer ji je -z Trsta odnesel točko in kar na lepem se zdi, da se bo morala Triestina, ki je lani odigrala tako lepo vlogo v prvenstvenem tekmovanju, boriti za obstoj v prvi ligi. Bilo je tudi precej razburjenja zaradi sodnikov, a končalo se je vetndar neodločeno, čeprav je Triesjina že lepo vodila. Ne- Beograjski Šport je objavil lestvice najboljših jugoslovanskih športnikov, moških in žensk, v raznih športih. List poudarja, da lestvice ne morejo imeti nikakega uradnega značaja in sfc sploh brani, da bi se imenovale Sportove lestvice. Sestavili so jih resorni uredniki tega lista s pomočjo ljudi, ki se v posameznih panogah spoznajo. Vsa stvar pa je še toliko nepopolna, kolikor list sploh ni upošteval nekaterih panog. Tako je n. pr. lestvica za hokej na ledu, ni je pa za hokej o a kotalkah, čeprav se že,igra državno prvenstvo tudi v tej športni panogi. Mnogo premalo je tudi navesti lestvico desetih najboljših v »smučanju«, ter sem pomešati skakalce, tekače in alpske smučarje. Nikjer pa ni drsanja, ne umetnega ne hitrostnega. Tudi umetnega kotalkanja ni in Vendar so tudi v J' ' v , -SgSfi: llilt MARJANOVIČ tem športu tekmovali za prvenstvo. Navedli bomo nekatere lestvice, ki jih je objavil Šport: LAHKA ALETIKA Moški: 1. Marjanovič (Partizan), 2. Račič (Železničar, Karlovac), 3. Štritof (Partizan), 4. Mugoša (Crvena zvezda), 5. Lorger (Kladivar, Celje), 6. Radišič (Crvena zvezda), 7. Gubijan (Partizan). 8. Pavlovič (Partizan), 9. Puc (Ljubljana), 10. Bezjak (Dina-mo). Marjanovič je postavljen na prvo mesto, ker je kot prvi Jugoslovan preskočil 2 m in je spadal, dokler ni zbolel med tri najboljše skakalce v Evropi. Račič je drugi zaradi svojega odličnega meta kladiva (60,28). Lorger bi v absolutnem merilu lahko bil najboljši jugoslovanski atlet, toda v letošnji sezoni je doživel nekaj neuspehov in predvsem ni napredoval. Zenske: 1. Babovič (Mla- dost), 2. Usenik (Odred), 3. Stamejčič (Odred), 4. Panič (Senta), 5. Slamnik (Kladivar), 6. Sikovec (Kladivar), 7. Tuce (Sarajevo), 8. Kaluševic (Crvena zvezda), 9. Matej (Vojvodina), 10. Borovec (Varaždin). Med prvimi v lestvici so dobro zastopane slovenske tekmovalke. Rekorderka v metu kopja Kaluševičeva pa ne ve, čemu bi se bolj posvetila, kopju ali košarki. Kaluševičeva je namreč tudi državna reprezentantka v košarki. VATERPOLO 1. Kovačič (Primorje, Reka), 2. Ježič (Mladost, Zagreb), 3. Radonič (Mornar, Split), 4. Stakula (Mornar), 5. Kačič (Jug, Dubrovnik). 6. Cipci (Jadran, Split), 7. Kur- tini (Primorje), 8. Vuksanovič (Mornar), 9. Ivkovič (Jug) 10. Roje (Jadran). NOGOMET 1. Milutinovič, 2. Vukas, 3. Horvat, 4. Zebec, 5. Zekovič, 8. Krstič. 7. Crnkovič, 8. Bea-ra, 9. Boškov, 10. Bobek. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT * % M t J MILUTINOVIČ KIIIIU šminEjjj t ®’ predvaja danes 3®-ob 17. uri Eat Columbia Ne sme s« nadaljeval* z ubijanjen* mino v khižc predvaja danes 30. *• ob 20.30 Hcčente shujšati t10£rw>»* predvaja danes 30. t. m. z začetkom ob 18. uri fi,m’ Divizija Foljjore Igralci: _ . FAUSTO TOZZI, ETTORE MANNI in MONICA ul« ?GUY DE MAUPASSANT /Jel f ini! 37. (LEPI STRIČEK) Delal se je miren, ledenomrzel dan. Zvezde tam zgoraj kor da so umirale v globini razsvetljenega nebesnega oboka, zeleni, rdeči pa beli signali v globokem jarku železnice bledeli. Prve lokomotive so prihajale iz lope in puhaje drdrale po ve vlake. Druge, v daljavi, so zapovrstjo zaganjale ostre žge, svoje budilne klice, kakor petelini na kmetih. Duroy je pomislil: »Mogoče ne bom vsega tega nikoli več Jel.* Ko pa je začutil, sa se mu hoče spet stožiti nad samim joj, se je silovito uprl: »Kakopak, na nič ne smem misliti trenutka dvoboja, to je edino sredstvo, da ostanem po- jel se je napravljati. Med britjem je imel še trenutek .bosti, ko je pomislil, da morebiti zadnjič gleda svoj obraz. Popil je nov požirek žganice in končal napravljanje. Naslednjo uro ga je hudč dajalo. Hodil Je po izbi sem ter l in si zares prizadeval, da bi storil svojo dušo negibno. Ko začul trkanje na vrata, le za las manjkalo, da se ni zvrnil nak, tolikanj silno ga je pretreslo. Bili sta njegovi priči. *Oba sta bila v kožuhih. Rival je segel svojemu zastopancu roko in rekel: . . , . . „ «Mraz je kakor v Sibiriji.* Nato je vprašal: »Kako je?» »O, prav dobro.« »Ste mirni?* «Zelo miren.* »No, torej bo kar. Ste kaj zaužili?* »Sem, ničesar ne potrebujem.* Boisrenard je imel za to priložnost na prsih nekakšno tuje odlikovanje, zeleno in rumeno, s katerim ga ni bil Duroy še nikoli videl. šli so dol. V kočiji jih je čakal neki gospod. Rival je predstavil: »Doktor Le Brument.* Duroy mu je segel v roko in zajecljal: «Hvala vam.* Potem je hotel zavzeti prostor na sprednji klopci, pa je sčdel na nekaj in poskočil, kakor da bi se bila vzmet sprožila pod njim. Bila je škatla s pištolami. Rival je ponavljal: »Ne, ne! Borec in zdravnik sedita zadaj!* — Duroy je naposled razumel in se zgruznil zraven doktorja. Tudi priči sta stopili v kočijo, in voznik je pognal. Vedel Je, kam naj vozi. Ali škatla s pištolami je bila vsem napoti. Skušali so jo dejati za hrbte, pa jih je tiščala v križ; potem so po postavili navpik med Rivala m Boisrenarda; venomer se je zvra-čala. Naposled so jo porinili pod noge. Pogovor je zastajal, čeprav je zdravnik pripovedoval zgodbice. Edini Rival mu je odgovarjal. Duroy bi se bil rad pokazal prisebnega, vendar se je bal, da bi mu nit misli ne ušla in bi ne Izdal svoje duševne zmede; in venomer ga je napadal mučni strah, da bl ne začel trepetati. Voz je bil kmalu na planem. Ura je bila okrog devetih, eno tistih neusmiljenih zimskih juter, ko je vsa narava bleščeča, krhka in trda kakor kristal. Drevesa, pokrita z ivjem, so videti, kakor da bi bila znojila led; zemlja kar pčje pod koraki; suhi zrak raznaša tudi najmanjše šume daleč naokrog; višnjevo nebo ko da bi se bleščalo nalik zrcalu; in sonce, svetlo in takisto mrzlo, se premlče po širnem prostoru in meče na mrzlo stvarstvo žarke, ki ničesar ne ogrevajo. Rival je rekel Duroyu: «Pištole sem vzel pri Gastine-Renettu. Sam jih je nabil, škatla je zapečatena. Sicer bo pa žreb odločil za te ali za nasprotnikove.* , Duroy je mehanično odgovoril: »Hvala vam lepa.* Potem mu je dajal Rival še razna drobna navodila, ker mu je bilo do tega, da bi njegov varovanec ne napravil kakega pogreška. Vsako posameznost je po večkrat naglasil: »Kadar povprašamo: ,Sta nared, gospoda?’, odgovorite s krepkim glasom: ,Da!’ Na povelje: .Streljaj!’ hitro vzdignite roko in ustrelite, preden se začuje ,tri’.» In Duroy si je v duhu ponavljal: »Na povelje .Streljaj!’ vzdignem roko — na povelje .Streljaj!’ vzdignem roko — na povelje .Streljaj!’ vzdignem roko.* Tega se Je učil na pamet, kakor se uče otroci svojih nalog in Jih mrmrajo do prenasičenja, da bi si jih korenito vtepli v glavo. — »Na povelje .Streljaj!’ vzdignem roko.* Kočija je prišla v gozd, .zavila na desno po drevoredu in potem spet na desno. Rival je nenadejavši odprl vratca in zaklical kočljažu: »Tod, po tej stranski poti.* In voz je krenil po kolovozu med dvojno vrsto grmovja, kjer so trepetali uveli listi, obrobljeni z ledenim nitjem. Duroy je še zmeraj mrmral: «Na povelje .Streljaj!’ vzdignem roko.* — In prišlo mu je na misel, da bi bilo vse urejeno, če bi se jim pripetila kakšna nesreča s kočijo. Oh, če bi se prevrnili, kolikšna sreča! Ce bi si mogel zlomiti nogo!... Toda na koncu neke jase je zagledal drug voz, ki je stal, in štiri gospode, ki so cepetali, da bi si ogreli noge; in kar usta je moral odpreti, tolikanj mučno mu je postajalo dihanje. Najprej sta stopili iz kočije priči, za tema pa zdravnik in borec. Rival Je bil vzel škatlo s pištolami in krenil z Bois-renardom proti dvema gospodoma, ki sta Jima prihajala naproti. Duroy jih Je videl, kako so se slovesno pozdravili, nato pa hodili skupaj po jasi in gledali zdaj na tla, zdaj po drevju, kakor bi iskali nekaj, kar bi jim bilo utegnilo pasti iz rok ali odleteti. Nato so odšteli korake in z veliko težavo zasadili dve palici v zmrzla tla. Potem so se zbrali v gručo in se gibali, ko da se gredo «križ ali mož* — kakor otroci pri igri. Doktor Le Brument je vprašal Duroya: »Se dobro počutite? Ne potrebujete ničesar?* »Ne, ničesar ne, hvala lepa.* Zdelo se mu je, da Je blazen, da spi, da se mu sanja, da je mahoma nastopilo nekaj nadnaravnega in ga ogrnilo. le Vs® Se mar boji? Mogoče. Vendar sam ni vedel, kaj ®u okrog njega je bilo spremenjeno. v tih0 Jacques Rival se je vrnil in mu z zadoščenjem p naznanil: mila.* »Vse je n&red. Zastran pištol nam je bila sreča To je bilo Duroyu pač vseeno. . žepe Slekli so mu površnik. Ni se upiral. Otipali so ali pri suknji, da bi se prepričali, ali nima v njih paP^J nemara kake listnice, ki bi ga utegnila varovati. DOveUe Sam pri sebi je kakor molitev ponavljal: «Na p .Streljaj!’ vzdignem roko.* in m« Potem so ga peljali k eni od palic, zasajenih v _ a’ot) sebe dali v roko pištolo. Tedaj Je zagledal čisto blizu na_sp a0^niki-človeka, majhnega, trebušatega, plešastega moza z Bil je njegov nasprotnik. - misli Videl ga je prav dobro, vendar ni bil zmožen no SDrožini-* razen ene: »Na povelje .Streljaj!’ vzdignem roko in da jji Glas se je razlegel v veliki molk prostora, gias, prihajal od daleč daleč, in ta je vprašal: »Sta nared, gospoda?* Georges Je zaklical: «Da!» Tedaj je isti glas ukazal: «Streljaj!...* ve{ s° Ničesar več ni poslušal, ničesar več opazil, ni e močJ° zavedel, čutil Je samo, da je vzdignil roko in pritiska na petelina. In ničesar ni slišal. . trohi®0 A zdajci je opazil na koncu svoje P^olne c y t^o dima; in ker je mož nasproti njega se vedno . naspr° v isti drži, je opazil še en bel oblaček, ki je odplava niku preko glave. Ustrelila sta bila oba. Bilo je končano. oAr Priči in zdravnik so se ga dotikali, ga ot pa * penjali obleko in ga strahoma spraševali: ^N*. Odgovoril je kar tjavdan. «'g|ste ranjeni?* slim, da ne.» /Nadaljevani•