Štev. 9.
Cena ednoga drobca 30 fil.
29. Febr. 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 12 na mesec 1 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-10 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Zaplésali smo.
Za časa vojske je bio poprek mir. Žalüvalo je pošteno srcé. Proti konci l. 1918. se je v divji ples zagnao narod povsod. To je bio predboljševiški ples. Pili i plesali so poleg toga pa lámali, trli, ropali. Žalostni spomini od konca l. 1918. Leta 1919. na hválodávanje, ka ne trebe več v boj iti se je glasilo od vüst do vüst: razvešalimo se, pozabimo žalostni boj. I plésalo je v pijanosti vse. Pozabo je svet, da je grešio i pokoro mora delati, pozabo je svet, da milijoni stradajo, pozabo je svet, da so dužnosti v tom žalostnom časi, dužnosti vere, dužnosti poštenja, dužnosti državljanske, štere predpišüjejo i zahtevajo trezno povdárjanje, premišljavanje ne pa pijano skákanje.
Plésali smo i zaplésali smo.... Zaplésali smo poštenjé, vero, vrednost, najem siromakov. Možovje so v Ameriki robotili, naj »sirotam ženam« olejšajo težave vsakdanešnjega življenja . . . i one v naročah drügih so se zabavale na plesiščah i trgale vezalje vernosti pred oltarom dane tečas, dokeč so je nej raztrgale i zakopale . . . . povile se fotive . . . neštete. . . En stotnik mi je pravo. Gor na Goričkom v ednom kraji je več krčem . . . Edna za drügov so vabile na plesišče lani celo leto mladino, v vojaškoj süknji i brez nje i ta je rada bogala . . . Rada i rada se je pokvarila. Te stotnik je pravo, ka tak razvüzdanoga ljüdstva ne vido kak v tom kraji, kje se teliko plesalo . . . 
   Mož je bio zgrablen, ranjen po celom, teli, žena pa doma z plesa na ples . . . I kda smo jo karali, ne dostaja se to, — je odgovorila „ples je ne greh« — i je zaplesala jedino tolažbo mo-
žinjino, ka najde ženo tak čisto, kakši je on . . . I kda pride z tem vüpanjom veselo domo po dugom časi ... najde ženo nosečo.
Veliki grešnik je bio. Daleč je hodo vrastvo iskat na globoke rane svoje düše i najšo je je. Sveta se samo dotikao, odsehmao. Za strašne grehote svoje se je pokorio z veselov pobožnostjov duga leta, noge je na plesišče ne položo, naj se zahvali za düšno ozdravljenje, naj se njemi te rane znova ne odprejo.
I prišo je med vesele brate,
 kje se je vse vrtelo i trdilo  »vživajmo, ne je to greh« . . . Začeo se je tüdi on, . . i rane  so se njemi páli odprle, štere je tak daleč hodo vračit, . . . naj more vživati v tom dragom čaši  naj more piti i plesati. Začeo  je staro meštrijo tolvajije i roparije. . . . Zaplésana je varnost  državljanska, pravica do svoje lastne reči.
Te dni je plesala mati četvére dece na Moravskom. Plesala je tak dugo, dokeč se ne mrtva ta prevrgla. Mož v Rusiji ne ve, ka je njegova žena zaplésala dužno materinsko skrb i ljübezen do njegove i svoje decé.
14. februara tekočega leta je v Ljubljani zagiftane pogače dao pojesti Budina Ivani srednješolci en drügi dijak iz učiteljišča, (vči se za vučitela) po imeni Perko Mirko. Budina je vmro od pogač. Zastrupo (zagifto) ga je pa zato Perko, ka bi se rad polastio njegovih penez, štere je potrebüvao za plese i veselice, po šterih se je vsikdar potepao. Je ne té nesrečen dijak zaplésao življenje telovno svojega pajdaša i življenje svoje lastne düše?
Slobodno i še potrebno je veselje, ali kvara včiniti to ne sme ne Bogi ne človeki ne državi, ne düši ne teli.
Dva lepa shoda v Prekmurji.
Pred 2 tjednoma v nedeljo 15. t. m. sta bila v lendavskem okraju dva velika ljüdska shoda. Prvi je bil v Türnišči popoldne po večernici, na kerega je prišlo več kak jezera ljüdi, čeravno ka so za shod samo tisti dén zvedili. Govorili so na tem shodi č. g. dr. M. Slavič, profesor iz Maribora od naših pravic, kere mamo mi Slovenci tü v Prekmurji, ter od zgodovine Prekmurja, nadalje g. nam. civ. komisarja dr. Jožef   Kočar, keri so razložili, kako velki razloček je v uradih med prešnjimi in sedanjimi oblastmi in nazadnje lendavski župan g. Božidar Sever od gospodarskih in ljüdskih zadevaj. Ljüdstvo je vse iskreno pozdravljalo in nad eno vüro z veseljom poslüšalo govornike. Na shodi so bili tüdi domači g. župnik Sakovič in turniški dijaki, ki v Maribori študirajo, ter so toti čas prišli ravno na počitnice. 
Drugi shod se je vršo večer ob 6. vüri v Bogojini v šoli. Velika soba je bila nabito polna lüdi in puno jih je še moglo zvüni čakati in poslüšati. Tüdi na dotam shodi so govorili č. g. prof. dr. Slavič v narodnem in zgodovinskem deli Prekmurja, — g. dr. Jožef Kočar od naloge štera majo naše  oblasti tü v Prekmurji, — lendavski župan g. Božidar Sever od lüdskih potreb in od gospodárske zahteve da se pravično in skoraj dovrši agrarna reforma — domači č. g. župnik Baša od koristi, kerih majo dečki, i mladina če se združijo v krščanskih slovenskih drüštvih. Vsem govornikom se je zahvalil domači župan g Smej. „Orli“ so potem zapeli ,,Hej Slovenci“, ter je celo zborovanji znjimi spevalo. Pri zborovanji so tüdi bili Lendavski kaplan, domačin č. g. Andraš Berden in domači vučitelj.
Na znanje g. županom.
G. civ. komisar vam naznanja, da vam iz srca rad poskrbi dovoljenje, ka smete iti v Ljutomer ali kakše drügo bližanje mesto na par dni, kde te na lastne oči vidili ka za dela ma občinski tajnik. Osem županov se lehko glasi za to pri g. komisari v Soboti.
2
NOVINE
1920. febr. 29.
Eto nikaj, drži dobro!
Okoli dva tri tjedne mi pripovedavao eden dečkec, neščem povedati otkec, —t da prej pravica že v Prekmurji tüdi mrla. Znajo ,,guspoud“ — mi pravo, prvle smo mi poküvü-vali na Štajerskom pa v Medjimurji sefelé mogoče stvari: kože, poplate, obleč, živino, pa se to za dober dobiček odalo v Madjarsko). Zaj pa, da so vözmislili to štemplanje pejnez, zmržnulo je vse, more biti i pravica tüdi. Ešče mi pred očmi stoji te mladi dečkec, vidim Žalostne oči njegove, pa mi jako Žao za njega. Naj se malo pomen, zato se piše te članek, pa za drüge Prekmurce tüdi, šteri ne vejo ranč tak kak on. ka so ti zaistino pcjnezi? . .
vči maš kravo, štera si nej potrebna, ali čreveov nemaš, pa obleke tüdi nej, ka ti je dužnost ? odati kravo, premeniti za drügo blago: za peneze, pa peneze pali premeniti za Črevle, za gvant. Penez je tüdi ranč takše stvorom e človeče kakše so naprimes Črevli, ali gvant. Razlika je to, da za drügo potrebočo se delajo Črevli, pa za drügo penezi. Da penez je edna takša reč, za štero se premeni vse, ka se küpiti, i>a odati more.
Pride kmetica na trg (p!ac) v Lendavo pa belice prnese. Či dosta je takših, šteri belice punüvlejo, te se malo kje najde küpec, cena spadne, za malo penez se premeni jajce. Ta resnica svetlo stoji pred vsakšim. Pa je to zaistino pravično tak. Či več jabok, te menje vredno edno. Ravno tak smo spenezom.
Za časa .boja je dežela dosta dužnosti mela, več pejnez potrošila za mesec dni, kak v mérnom časi mogoče celi orsag jih meo. Naši bivši veliki pametaši so si lejko pomogli. Štampati so si telko banke, papirnate peneze, kelko njim samo potrebno bil Pa kaj se zgodilo zdaj? Dosta je bilo penez, zato njim vrednost spadnola. Ravno tak kak to pri jaboka] ide, ali pri beiicah na trgi (pijaci.)
(Nadaljavanje.)
Občinski tajniki.
Ka so ti? Pomočniki županov (rihtarov). Notariušje so bili gospodje županov, župani so pa gospodje občinskih tajnikov. To je razloček. Tajnik mora poleg düšne vesti verno spuniti vse, kaj njemi župan v službenih zadévah (dugovanji) zapove.
Župani, da so se ne vsi zadosta •■včili, ne morejo vsi dobro zvršiti Vodstvo občine zdaj, kda nega nota-riušov, potrebni so njim zato pomočniki to je tajniki. Ne pozabimo
nadalje, da občine dobijo vsikdar več pravic, vsikdar več znanosti de potrebüvao i dela meo zato župan. Tajnik . de njemi šo tű na roko. Župan rod {tüdi gospodárstvo, ne more sam* vsem j želam veščanov po volji iti, mora meti pomočnika i té je tajnik.
Ne je potrebno vsakoj občini meti tajnika, 2| 3 lehko majo ednoga. Kak nam je g.,c. komisar pravo, zdaj v začetki plača držáva té občinske tajnika. Če je domači človek, ki ina tű hišo, de zadovoljen z menjšov plačo v i ljüdstvo bo z vüpanjom k njemi prihajajo v vsakom dugovánji i menje stroškov melo. Menje košta li če doma da v véši po tu ceni napraviti kakšo prošnjo kak pa dugo pot tlačim v Soboto do g. komisara. Domači Zglasite se. Evangeličanci tak kak, katoličanci 1 Okoli 50 jíh trebe kje župani (rilitarje) sami lehko vse napravijo se ve da tam ne trebe tajnikov, ali takših občin je malo. Prekmurci zato na delo v belo Ljubljano, ne zaműdila zlate prilike. Razglas na zadnjoj strani vam več pove.
Gospodi šolskomi nadzorniki naznanje.
Pravice naših verskih šol nikomi ne prepüstimo. Naše verske šole so vživale popolno antonomijo, pod prvejšov vladov, i te pravice smo tüdi novoj vladi naznanili. Ne püstimo si je vzeti. Poleg teh pravic vučitela odeberé (voli) šolski stolec i to Volitev potrdi cerkvena oblast. Ta naznani potem volitev po šolskomi nadzorniki vladi. Zahtevamo, naj nam naznani g. šolski nadzornik iména onih vučitelov, štere šče knam poslati, brez našega pitanja i naše privolitve ne moremo nikoga spoznati za svojega vučitela.	Šolski stolci.
vino na Jug od Horvatov, in so se zvali Srbi, kak ešče zdaj.
Tretji so šli najdale na vzhod, gde so v tistom časi živeli mongolski Bolgari. Te so se mogli podvrči Slovenom, ki se pa od onoga časa zovejo Bolgari.
Tisti Sloveni pa, ki so ne šli na Balkan, nego so se stavili poleg Save, so ne spremenili svojega imena. Zvali so se Sloveni ali Slovenci. To so naši slavni in pravi slovenski predniki. Oni so že davno mrtvi. Dobra deca pa tüdi po smrti svojih starišov kažejo svojo lübezen do njih stem, da čuvajo vse, ka so od njih herbali. Tem našim starim očom se mamo zahvaliti, da so nam spravili tak lepo domovino. To so dali nam, to moremo čuvati, poštüvati, lübiti in braniti.
Ne je naš namen tu govoriti niti od severnih niti od Jugoslovanov, nego samo od Slovencov. Vidili smo že, kak so se naši stari Slovenci stavili v dolini poleg Save. Tü odnet so počasi razširjali svojo novo domovino. To je pa ne šlo zlepa nego z bojom. V tistom časi je ešče v Panoniji, poleg Save, Drave, Mure in doli pri Soči do morja živelo dosta rimskoga lüdstva, pa tüdi starih ilircov in Keltov. Tüdi Nemci iz Bavarskoga so silili v te kraje. Naši Slovenci so počasi vse te premagali. Najprvle so šli proti Tirolskomi, potem pa poleg Mure globoko v Gornje Štajarsko daleč mimo Gradca. Nato so šli na jug notri v Italijo do vode Tagliamento, na zadnje pa na sever proti Donavi, od Budapešte pa do Beča je bila meja med Slovenci in Čehi. Tak velika je bila v tistom časi naša domovina. Mi smo bili nikak v njenoj sredini. Vse to se je dovršilo okrog leta 600 po Kristusovom rojstvi.
Zdaj so naši predniki želeli lepo v méri živeti, nego ne so mogli. Meli so dva sovražnika. Prvi so bili Avarci (Obri) drügi pa Nemci. Avarci so večkrat vdrli v slovensko deželo, ár so prebivali poleg med Donavov in Tisov. Od njih piše nepoznani naš pisatel „Starin Železnih i Salajskih Slovenov“ : „Prišli so mrski Avarci, šteri so podjarmene narode kak robe k najtežejšemi deli z nečlovečkim bitjom napregali, njim malo in slabo jesti dali, nikaj njim ne püstili, krščenike ešče marjeli“. To so bili jako močni lüdje, zato so se skoro vsi Slovani, severni pa južni, zdrüžili proti njim pod ednim vojvodom in prvim kralom, ki se je zvao Samo. Z zdrüženimi močni so premagali toga prvoga sovražnika. Meli so pa ešče drügoga. To so bili nenemški Franki. S temi so meli dve bitki. V prvoj so naši bili premagani v drügoj so pa zmagali in se rešili sovražnika.
(Nadaljavanje.)
Kratke črtice iz naše zgodovine.
Prvi izmed teh priseljenih Slovenov so šli naprej z mečom v roki notri do Grčkoga. V svojo oblast so spravili celi Balkan, in tak so nastali iz teh prvih Slovenov trije zdajšnji narodje, namreč Horvatje, Srbi in Bolgari. Razdelili so se — kak zdaj pravimo, gda si bratje med sebov razdelijo imanje. več ali menje na tistom Prostori kak se ešče dnesden nahajajo.
Prvi, namreč Horvatje, so v začetki meli vojvode ali „bane“. Leta 914. so pa že pod Tomislavom osnovali kralestvo, šteromi so dali ime Horvatska, oni so se pa od onoga časa zvali Horvatje.
Drugi so postavili svojo domo-
1920. febr. 29.
NOVINE
3
Dom i svet.
    Jugoslavija. Protiverska liberalno-socialistična vlada je mogla odstopiti. Ljüdstvo je drügoga haska nej melo iz štirimesečnoga proti postavnoga ravnanja liberalcov i socialnih demokratov kak to, da so rasle banke velike den za dnevon kak gobe, da bi požrle vrednost kmetov i si podjármile premoženje cele države. Nikdar se je nej tak svetlo pokazalo, ka je politika socialnih demokratov i liberalcov laž, kak zdaj. Socialni demokrati se v prsi bijejo mi branimo pravice ljüdstva, da je popi i bogatci ne derejo. I oni so je odrli. Vzeli so njim 20 procentov penez, vzeli so njim, štiri korone i ga dáli ta za en dinar, vozili so se brezplačno i iskali zveze s svojimi pristaši po Češkom i v Austriji da bi küpili kaj za Jugoslavijo, t küpili so peči železniške »stare postrihave", mesto novih, štere do praj samo te vozile po železnici, •če jünce pred nje vprežemo. I meli 'Smo tri takše do ministre iz vrste rdeče socialdemókracije, šteri so poleg svoje mašine plače še 2000 kron na -den Zvünredna plače vlekli, kda so kje potüvali. Ne čüdo da so radi zato .potnik! bili prek mej državnih. Zdaj kda so mogli odstopiti, so se zglasili pri regenti Aíeksandri pa ga spomenoli, ka nevola bozdaj v Jugoslaviji, 4tá oni odidejo. Sé.,zna,, da.si je Regent to saganje ne na srce vzeo i bole mirno spi odišli'mao, ka te tri -gospode ne tiščijo več mehki ministerski stolci.
Ikak Socialni demokrati ravnotak -so krvi liberalci da se je orsag v teh nevernih časah proti postavno ravnao to je brez parlamenta (orsačkoga -gyülésa)è Gospodje ministri so gledali -samo sebé ne pa pravice ljüdtstva. Zdaj se sestavlja nova Vlada, štera de z državnim zborom, zvanino pred-Stávništvom, ali perlamentom ravnala državo.
.Romania. Ruski boljševiki so napadnoti romansko vojsko, a odbiti .so. Boljševiška vojska šté 800 jezer vojakov i 2000 topov (Štükov). Vojska proti njim je menjša.
Madjarsko. Državni zbor se je sešo, Zvoljen je predsednik, ki je nagovoro poslance (kovete). Spravišče se je začelo po božoj*slüžbi, štera se je vršila v dvorani pod kupolov jkupojatermin) Predsednik je v svojem -govori narisao nesrečo Madjarske, šteroj sta boljševizem i romanska zasedba več kvara napravila kak celi boj. Istina, je reko, da je bodočnost našá brez vüpanja, — a vendar se .vtijpamo da z našov madjarskov .žilavostjov vse popravimo i da našo -notrašnje i zvünešnje politiko bo
 vodo čisti madjarski düh.  Rüdarje so šteli štrajkati i si plačo povekšati. Horthy, vojskovodja njim je odgovoro; ka primerno oni majo najvekšo plačo v državi i če bi posküsili strajk, najostrej bi je dao kaznüvati (pokaštigati.)
Mirovna konferenca. Madjari so dobili 8 dni odloča, da naznanijo vse svoje zahteve. \Vilson je Italiji . naznano, da ne privoli v to da bi londonska pogodba proti Jugoslaviji volala. Zavezniki so se grozno zagrez-noli nad tém ostrim nastopom Wil-sortovin i so se bmehčiH. Brez Amerike," kak VVilson pravi, se poderé mirovna konferenca! Talijani so že tak poptistljiví grátali, da Dalmaciji Autonomijo ponüjajo. Še več do ponüjali. V Banati so meje na hasek Jugoslavije popravljene med tov i Romanijov.
Kmečka zveza.
Vstanovljena je na Ale-iincih, Načelnik: Forjan Stevan, namestnik Düh Marko, blagajnik Maučec Mihal, tajnik Forjan Števan, odborniki: Küzma Števan, Jerič Matjaš, Pétek Ivan, Ozmec Franc, Glavač Martin. Kotrig je pristopilo 255; v .Nedelici. Načelnik Ceh Franc, namestnik Horvat Števan’/ tajnik' 'Režonja Jožef, blagajnik Bakan, Števan odborniki Zver Ivan, Čeh Marko. Düh Števan, Radoha Števan. Kotrig ma 96.	' "	■
Kaj je to : načelnik? Načelnik se zove, šteri vodi v občini drüštvo kmečke zveze. Zato ka na čeli cele zveze stoji, so zove načelnik, (főnök po madjarskomi ; lehko ga tüdi za predsednika (elnök) imenüjemo zato ka naprej mora on sedeli to je voditi zborovanje ali spravišče. Po našem domačem bi ga za glavo zvali. Ali trda glava mora biti, ka se ne zboji protikrščan-skih komarov.
Odgovor kmečkoj zvezi. Z župani dolnjelendavskoga okraja je „kmečka zvezala Prekmurje" na vlado protest poslala, da se Jedini vekši uradnik Prekmurec, dr. Kočar, ne sme jirestaviti z našega kraja. Namenili so ga v Novi Sad premestiti. Na protest je prišo zadovolji odgovor; demokrat Vlada se je Belgrad poro-
čala, da se dr. Kočar naj neha v Prekmurji.
Na, zahtevo kmečke zveze, naj se dovoli Prekmurcom izvoz v N. Austrijo ali na Madjarsko, da se blago zameni za blago, je odgovorila deželna vlada da je to dugovanje že rešeno stem, da se küpüje že prinas blago i izvaža v Ljubljano, kje je središče trštva.
Mi toga odgovora ne vzememo na znanje. Kak znajo z Ljubljane prek Špilja voziti v Gradec, Znamo mi tüdi, tű jé bližnja pot. Zakaj bi plačüvali mi dvojno foringo, edno do Ljubljane drügo odtec do Gradca, da naravnost lehko po kratkoj poti pridemo v Gradec. Prošnjo za to dovoljenje znova vložimo, g. c. komisar jo bo podpirao, kak je obljübo. Zavoljo izgonov i delavcov še Čakamo odgovor.
Glasi.
Nevarno so obetežali Keresz-tury Vince, plivanoš na Cankovi. Vgorečo molitev farnikov jih pri poračamo.	-
Prvil Nasledüjte ga! Prvi, šteri je za siroto Novine plačao, je g. Štimec Jürij iz Sr. Bistrice. Što bo drügi, naj Sé zglasi.
Dve želeli so vkradnoli iz štale g. plivanoši pri Sv. Bedeniki, Faflik Franci i eden roj. Kre hiše so igrati tolvajje < stem lajanje psa za-düšiü, da se ne zadosta čülo.
Cena cukra bo 35—40 koron v Prekmurji, kda pride. Zdrüge države se bo pri važno, doma se ga ne dela zadosta.
Kmečka zveza i kmetijško ^drüštvo". Je to vseedno? Ne, ali lehko je zdriiženo. Kmetijško drüštvo predpišüje 15 koron plače na leto i za to kmetom í ide na roko pri küpüvanji kakše škeri itd. V Soboti je prle bilo vogrsko takše drüštvo »gazdasági egyesület.“ Najboše je, če kmečka zveza kak takša stopi v Kmetijško drüštvo. Prosimo na to gledoč od g. Vojska odgovor.
Prelepi dar. Iz Žižkov Cigan Jožefa dečica, Francek, Jožek, Marija i Katica je včaši kakši dar dobila, da bi1 si kaj küpila ali se na komediji vozila. 1 dobro vzgojetia deca se je zataji penez ne Potrošna, nego je darüvala na. misijone. Teh 12 koron dosta bo vagajo (tehtal) pred dobrim Bogom.
4
NOVINE
1920. febr. 29.
  Dolnjelendavski župan Božidar Sever je vse župane povabil, da vküp spišejo živino, ki jo majo k oddaji ki bi bila za plemen. In to samo konje in govedo. Tota živina bo se potem prodala po boljši ceni za tiste kraje, kjer še živina primankuje.
  V Dolnjilendavi ima gospodarska zadruga nekaj mele pšenične in kukorične. Občine dobijo nakaznice pri g. župani v Dol. Lendavi.
Shod (gyülés) županov bo v Lendavi, v sredo 3. marcija. Povableni so poleg županov tüdi občinski svetovalci.
V Dol. Lendavi se po prizadevanji lendavskega župana g. Božidara Severja začne v pondeljek 1. marca štiri razrede elementarske in eden razred polgarske škole. To je že bilo potrebno, ka deca so se že tak dugo nikaj nej včila.
  Sobočki gospod i dolenski kmet sta se srečala. Sobočki jugoslovanski gospod, ime je naznáno, je našemi kmeti to le pravo: Ka kmečka zveza? V samostojno stopite, ta de vam grünte delila. Popi so krivi, ka so grofovski grünti ešče ne razdeljeni pa njuvi i ka z grofovskih imánj se nemrejo vövrči njegovi čestniki i slugi. Naš kmet je ne zastopo toga guča zato ka on samo čednoga človečega razmi, a stare krave so praj vse po vési začele mükati, kda se je to razlaganje vršilo. Zarazmile so
kravji guč.
    Pošiljamo v Ljubljano z Prekmurja že živež. Okoli dvesto glav živine i svinj je že ta spravljenih.
   Srečo iščejo. Ništeri gospodje, šterim so, naše razmere najmenje znane, ne poznajo bolečin naroda, so nekši program napravili in rasposlali med lüstvo. Program je tak zviti in se tak vidi da bi bio pripraven za naše lüstvo, ali plašči, pod šterim delajo i voditelje te misli so drügi. Što so pa? Voditeo te misli in organizacije je eden gospod, šteri je že pod Tkalcom za socialno demokracio delo, in znamo kelko nevol je bilo onoga časa. Kaj so pa bili tej gosp. šteri nam to pripravlajo? So živeli med nami ali so delali z kmeti? Nej. Sila jih je prignala domo za krühom zdaj bi pa radi nekaj med nami kmeti valáli in svojim praznim obečanjon nas za svoje socialistične namene pridobili, in v naš tabor kmečke zveze razdor napravili, da tam ležej bi nad nami gospodüvali. Mi pa se vsi proti vsakoj (novoj) organizaciji postavimo; v
kraj žnjov! Naše mesto je edino kmečko zveza kak za Katoličane tak za evaiigeličane, da zdrtiženov .močjov-premagamo, vse kaj je nam protivno in. nevarno.	Zaveden Slovan.
Naš živinozdravnik. Zgodilo se je v ednoj vesi na Dolenskem, — neščemo je imenüvati, — da je
ednomi verti krava ne mogla skotiti. Poslali so po živinozdravnika. On pride. Ali žali Bog, ne je mogao rešiti nič. Prejšla je krava z teletom vret. Živinozdravnik si je pa računao 600 koron za 12 km. dugo pot. Prejšla krava z teletom vret i ešče 600 koron! Gospodje! Ne tak, ne. Mi smo mislili, da nam takše častnike i uradnike pošljete sem v naše Prekmurje, ki do se zanimivali za naše ljüstvo. Ali kak vidimo celo nasprotno se godi. Ta gospoda tüdi samo svoje žepe ščejo napunjavati.
V Beltincih. G. Lejko Števan kaplan, je razložo navzočim pomen kmečke zveze, članov jd pri stopilo 101, Za predsednika je bio zvoljen g, čačovič Jóžef, Podpredsednik Bernadi Ivan, blagajnik Smodiš Števan, tajnik Balažic Števan mlajši. Odborniki Olaj Jožef Škafar Matjaš, Balažic Jožef, Vörös Mihal i Baligač Janoš. Doživlamo vse Beltinske, ki so se še ne dali notri spisati, naj to včinijo kak naj prvle, naj boja močna naša kmečka zveza, ar v drüženji je moč.
jezerke ne jemljéjo na pošti. Dosta jih je ponarejenim V ,,Jandrans-koj Banki" v Ljubljani je 25 takših dijaštvo do rok dobilo. Banke same Že norijo. Jezerk od nikoga ne jemljite tečas, dokeč se ne posvedoči, ka so valane.
Vogrsko. N. Austrija je odgovorila Vogrskoj, ka se ne de pogajala za zapadne županije, (Vas, Sopron, Moson) nego moro pripasti k N. Austriji, kak je v. Pariži določeno. Predsednik vogrskoga državnoga zbora je Rakovszky Števan. —- Kila petrola i cukra na Vogrskom košta 600 K.
Vmro je v Bosni dr. Pero Rogulja voditelj krščanske stranke v Bosni. Žalujejo za njim kmeti i delavci.
Prememba penez.
Do 15. marca toga leta spremenijo se za dinare pri vseh davčnih (porcijskih) uradih bankovci 1000 K, 100 K, .50 K i 20 K, kateri so slüž-beno markiranl. ,
Od 15. marca toga leta naprej ne spremeni se več rj,e eden odgor-njih bankovcov, pa tüdi nikša prošnja zato ne bode več pomagala.
. Záto se naj vsaki popašči pa náj spremeni svoje kronske bankovce do 15,- marca, ár potem gornji kronski bankovci,ne bodo več valá!.
Do dalo je naredbe ostanejo se v prometi samo
a)	dinarski bankovci (dinar!) ,,Srbske narodne banke” pa
b)	slüžbenci štémplirani 1 Ki 2 K bankovci, kak tudi slüžbenci már-kirani 10 K bankovci ,,Auštro-ogerske banke".
Kr. davčni urad v D. Lendavi.
Orel.
Orlovski odsek se, je ustanovi!, v Beltinci, članov, je. pri sto pilo 18. Za predsednika so zvolili Rous Števana, podpredsednik Baša Karol, . tajnik Smodiš Matjaš, blagajnik Svet Števan« Zato vabimo vse mladénce, stopite tr Orlovski odsek, stanite gori iz spánja. Vreme je tű, da začnemo delati in sé. organizeramo za dobro reč.
Pošta.
Marič L. Večéslavci. Po poštnoj izkaznici št. 20. ste lani posili. 8 K. Duga je bilo tak na' lani Sie' tih K. Na letos je potemtoga plačano 8 Kc Titan Fr. Krog. Slobodno vsako Četrt leto- pošljete. Bakán Števce^ župan, Nedelica. Hvala na dopisi. Blagajnika ste mi ne naznanili, zato sem Spisao vás za njega, če je povrnola, prosim, popravite. Zaveden Slovan. Prosim tiste članke.
Štev. 863 20. 
Razglas.
Za upravo (redno vpelávanje) občin v Prekmurji je potrebno več občinskih tajnikov. Prekmurci prido na to slüžbo, posebno hromi vojaki. Če Prekmurcov se ne bi zadosta zglasilo, majo dostop tüdi drügi.
Lastnoročno pisane prošnje v slovenščini (v vašoj domačoj reči) še naj vložijo najkesnej do 15. marca l. 1920 civ. komisari za Prekmurje v Soboti. Prošnji se naj priloži krstni domovinski list (iz štere občine je) nadalje svedočanstvo, če je šteri prošnik hromi vojak i šolsko svedočanstvo. Lehko se glasi ki je spuno domače vsakdenešnje šole, to zadostüje. Ki je spuno kakšo srednjo šolo meščansko (polgarsko) itd. naj to svedočanstvo priloži. Plača za slüžbo tajništva se sledkar določi.
Vsi, šteri do sprejeti, do mogli iti na tečaj, to je v šolo v Ljubljano na eden ali dva meseca, da se navčijo potrebne reči. Tá šola bo brezplačna pa ki do jo obiskavali, dobijo po mogočnosti podporo za njeno obiskavanje.
    Murska Sobota, 12. febr. 1920.
Civilni Komisar za Prekmurje
Berbuč s. r.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.