26. december 1969 - Leto V. St. 23 (106) - Cena 0.30 dinarjev Poštnina plačana v gotovini V PRIČAKOVANJU NOVEGA LETA GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE Vedri I Delovni invalidi nočejo v novo I biti breme družbe Predsednik naše občinske skupščine, Nestl Žgank, bo 30. decembra praznoval šestdeseti rojstni dan. Iskreno želimo, da bi s svojim vztrajnim delom še mnogo let živel v naši sredini, zdrav, zadovoljen in srečen. Konferenca SZDL v Šoštanju POBUD NE KAŽE PREZRETI Predsednik krajevnega odbora SZDL v Šoštanju je ponovno Martin Primožič. V Šoštanju so imeli 16 .decembra konferenco krajevne organizacije SZDL, na kateri so ugodno ocenili dosedanjo dejavnost Socialistične zveze in tudi delo nekaterih drugih ograni-zacij in društev # Poleg članov SZDL sta bila navzoča še predsednik občinske skupščine Nestl Žgank in predsednik občinske konference SZDL Milan Šterban. 2e uvodoma je Martin Primožič, predsednik krajevnega odbora SZDL v Šoštanju, grajal slabo udeležbo na konferenci ter dejal, da ta vsekakor ne more biti odraz aktivnosti SZDL v preteklem obdobju. Zatem je predsednik Primožič prebral obširno poročilo o delu krajevnega odbora (izvleček iz tega poročila objavljamo posebej na 3. strani 3R). V razpra- vi, ki je bila dobra in zelo stvarna, pa so sodelovali Jože Škrabar. Filip Lesnjak, Avgust Vohar, Viktor Kojc, Maks Pod-lesnik, Ivan Gošnik, Ivan Oj-steršek, Janez Erhard, Milan Šterban in Rudi Bajec. V imenu društva upokojencev in združenja borcev za severno mejo je spregovoril Jože Škrabar. Zavzel se je za urejevanje mestnega videza in' zagotovil, da bodo upokojenci še vnaprej sodelovali pri prostovoljnem delu. Tudi Filip Lesnjak je grajal slabo udeležbo s strani Šo-štanjčanov na konferenci SZDL. »Včasih smo se izgovarjali na neaktivnost Socialistične zveze, danes pa so dosežki njenega dela vidni in je zato ravnodušnost članov neupravičena,« je dejal Filip Lesnjak. Avgust Vohar je govoril o povezanosti društvene dejavnosti, ki je pogoj za uspešno aktivnost Socialistične zveze. Med drugim se je v razpravi dotaknil tudi turističnega društva, katerega delo je v Šoštanju popolnoma prenehalo. Zavzel se je, da bi turistično dru- • Dalje na 2. strani Delovni kolektivi Šaleške doline so vseskozi uspešno izvrševali naloge, ki so si jih zastavili. Zato smo trdno prepričani, da bodo doseženi tudi plani za leto ^70, čeprav so v večini delovnih kolektivov »izredno napeti«, kot temu rečemo, in bodo terjali maksimalne napore vseh zaposlenih. Uspehi bodo doseženi toliko prej in hitreje, v kolikor bo v delovne ljudi in vse občane šaleške doline še globlje prodrla zavest, da sta enotnost in sodelovanje osnovna pogoja za še hitrejši napredek, ne samo vsakega posameznega kolektiva, pač pa celotnega gospodarstva šaleške doline oz. splioh vsega življenja v naši občini. To pa naj bo osnovno vodilo pri delu vseh v letu 1970. Uspehi ob taki usmeritvi nedvomno ne morejo izostati. leto Navada je, da ob prehodu starega v novo leto pregledujemo uspehe, dosežene v letu, od katerega se poslavljamo hkrati pa se dogovarjamo o nalogah, ki so pred nami. Naj bo tudi tokrat tako. Ker smo z uspehi, doseženimi v zadnjih 365 dneh, v Šaleški dolini lahko upravičeno zadovoljni, naj veljajo tokrat praznična razmišljanja nalogam, ki so pred nami. Naloge, ki jih načrtujejo delovni kolektivi v šaleški dolini za leto 1970, niso majhne. Čeprav smo že letos zabeležili dokaj visok porast obsega in vrednosti proizvodnje, povečanje Tz-voza ter odprli več sto novih delovnih mest, pa so napovedi za leto 1970 še bolj razveseljive. Gospodarstvo Šaleške doline bo, tako vsaj kažejo proizvodni in drugi načrti delovnih organizacij, napredovalo v letu 1970 še hitreje. To pa hkrati pomeni, da bo mogoče hitreje in učinkoviteje reševati tudi težave, ki se porajajo na vseh področjih življenja, od vzgoje in Izobraževanja, pa vse do drobnih problemov, ki tarejo občane v najoddaljenej-ših krajih naše občine. V Velenju so ustanovili društvo telesnih invalidov V velenjski občini je mnogo delovnih invalidov, zato so na pobudo prizadevnega pripravljalnega odbora, ustanovili društvo telesnih invalidov v katerega se jc do sedaj že včlanilo 180 invalidov. Na ustanovili skupščini, ki je bila 21. septembra, so izvolili ll-članski izvršni odbor in sprejeli statut. Predsednik društva je Evgen Krulej. podpredsednik Alojz Sev-šek in tajnik Franc Goršek. Da bi vpisovanje članov po- rič, RŠC Fidej, mesto Velenje tekalo čim hitreje, so določili Guševnik, mesto šoštanj Erna tudi poverjenike. Glavni po- Mraz, TUŠ — Franc Mevc, verjenik je Jože Ocepek, za-- jamo zapad je Džorde Vejno- « Dalje na 2. strani vič, zunanji obrat Pari Pinte-_____ Veselo in poskočno silvestrovo noč, srečno in uspešno novo leto — želimo vsem našim naročnikom, bralcem, delovnim ljudem, delovnim organizacijam in poslovnim prijateljem Uredništvo in uprava šaleškega rudarja Posebej razveseljivo je, da se je v šaleški dolini v zadnjem letu dni nadaljevala izredno razgibana gospodarska aktivnost. Škoda, da te dni še ne razpolagamo s podrobnejšimi podatki o tem, koliko delovnih mest so odprle delovne organizacije, za koliko se je povečala proizvodnja, koliko več izdelkov kot prejšnje leto smo odposlali na tuja tržišča itd. O tem bomo lahko podrobneje pisali v eni od prvih številk Šaleškega rudarja v letu 1970. Predvsem je pomembno, Ha je bila v letu, ki se pravkar izteka, zagotovljena nadaljnja perspektiva delovnega kolektiva velenjskih rudarjev. Z izgradnjo nove Termoelektrarne Šoštanj III., ki je v polnem teku, je zagotovljen največji odjemalec velenjskega lignita. Pa tudi sicer je Rudnik lignita Velenje že sprejel program razvoja do leta 1985, s katerim predvideva v prihodnjih letih nadaljnje povečanje proizvodnje, seveda predvsem z modernizacijo. Vse bolj se uveljavlja kolektiv Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Letos je v rekordnem času dogradil novo tovarno hladilnikov, v gradnji je tovarna televizijskih sprejemnikov, v pripravi pa so načrti za novo tovarno štedilnikov. V sklopu velenjske tovarne je bila letos ustanovljena nova enota Gorenje — Inženiring, Gorenje pa je bilo tudi eden od ustanoviteljev konzorcija za gostinsko opremo, ki ima sedež v Velenju. Sicer pa je osrednji delavski svet Tovarne gospodinjske o-preme Gorenje Velenje pred meseci sprejel tudi program razvoja tovarne do leta 1972; o programu razvoja Gorenja pa so razpravljali tudi samoupravni organi delovnih organizacij, ki z Gorenjem proizvodno sodelujejo. Napredek je zabeležen tudi v drugih industrijskih delovnih organizacijah v Šaleški dolini. Omenili smo že, da je v Šoštanju v polnem razmahu gradnja nove Termoelektrarne Šoštanj II. V Tovarni usnja Šoštanj so v zadnjih 365 dneh občutno izboljšali gospodarjenje; novo strokovno vodstvo je v sorazmerno kratkem času uspelo organizirati poslovanje tako, da je namesto izgube dobiček. Sicer pa je v Soštanjski Tovarni usnja v teku gradnja nove lužilnice, ki bo prihodnje leto omogočila občutno povečanje proizvodnje in dohodka delovne organizacije. Uspehe pa so dosegli tudi kolektivi Lesno industrijskega podjetja Šoštanj, Polypexa Šoštanj itd. Za zadnje leto je značilna tudi izredno razgibana investicijska dejavnost. Nekatere novogradnje smo že omenili. Sicer pa se Lesno industrijsko podjetje šoštanj in STIX Velenje pripravljata na gradnjo nove tovarne kosovnega pohištva, Rudarski šolski center bo gradil nove hale v bližini Gorenja, v Oljki v Šmartnem ob Paki so postavili nov drobilec v kamnolomu tufa, povečali pa so tudi zmogljivost apne-nice in zgradili hidrarno, v kateri bodo letos proizvedli 15.000 ton hidrirnega apna. V trgovskem podjetju Vino Šmartno ob Paki pa se pripravljajo na gradnjo novega skladišča in polnilnice. Prve uspehe je pokazala tudi združitev trgovskih podjetij v Velenju; obnovljeno je bilo več poslovalnic, pripravljeno pa je tudi že vse za začetek nove samopostrežne trgovine na začetku Efenkove ceste. Načrtov za modernizacijo oz. urejanje poslovalnic v letu 1970 pa ima- jo v velenjski ERI še precej. Gostinsko podjetje Hotel Paka je v bližini restavracije Jezero zgradilo igrišče za mali golf, nedavno tega pa je začelo z gradnjo štiristeznega avtomatskega kegljišča. Računajo pa tudi na gradnjo depadanse poleg hotelaiPaka. Za novo leto 1970 je značilna tudi oživitev procesov tesnejšega sodelovanja in povezovanja gospodarstva. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje bo z novim letom vključila v svoj sestav dve tovarni. in sicer Chronimetal Velenje in industrijo elektromotorjev Sever iz Subotice. V teku pa so tudi razgovori o tesnejšem sodelovanju in povezovanju med Gorenjem in Obodom. Z novim letom 1969 se je v Velenju združila trgovina, prišlo • bo do združitve Lesno industrijskega kombinata Šoštanj in podjetja za izdelavo pohištva STIX Velenje, v teku so razgovori o tesnejšem sodelovanju med Tovarno usnja Šoštanj in industrijo plastike Polypex Šoštanj itd. Možnosti za sodelovanje in povezovanje pa je še precej več. Začeti procesi v letu 1969 nedvomno terjajo, da z njimi v prihodnjem letu nadaljujemo. Seveda pa je bilo doseženo precej uspehov tudi na negospodarskem področju. Pred meseci smo v Šentilju izročili namenu novo osnovno šolo, v teku so priprave za začetek gradnje nove III. osnovne šole v Velenju. V Šoštanju je bil zgrajen nov gasilski dom. Urejene in modernizirane so bile številne ceste (Velenje—Šentilj, Velenje—Škale. Velenjsko jezero— Hrastovec, Šmartno ob Paki, Rečica, Velenje—Graška gora itd.), elektrificirali so preostale vasi v šaleški dolini, gradili so vodovode, urejali kanalizacijsko omrežje itd. Akcija »Mesto-vasi», začeta letos. je tako rodila že prvo leto bogate sadove in kaže z njo nadaljevati tudi v prihodnje. In ko že pišemo o uspehih, ki smo jih dosegli v letu 1969, moramo posebej poudariti, da Gradnja novega dela šoštanjske termoelektrarne je najpomembnejši dosežek se je v zadnjih dvanajstih mesecih nekajkrat odločno manifestirala enotnost delovnih ljudi Šaleške doline, da v prihodnje še hitreje napredujejo, in sicer s sodelovanjem občanov samih. Manifestirana je bila odločenost, da se zagotovi v prihodnje skladen razvoj celotnega območja občine in da v teh prizadevanjih sodelujejo prav vsi — vsi občani in vse delovne organizacije. M* Proizvodnja hladilnikov v tovarni gospodinjske opreme nočejo biti v breme • • Nadaljevanje s 1. strani TEŠ - Miha Skornšek, Vegrad — Napotnik in TGO Gorenje - Rudi Satler. Društvo telesnih invalidov v Velenju bo skušalo združiti vse delovne invalide, razvijalo bo samoupravne in tovariške odnose ter skrbelo, za reševanje socialnih in gmotnih težav svojih članov. Sklenili so tudi, da bo društvo sodelovalo z or-nizacijami, ki se ukvarjajo z invalidi ter usmerjalo rehabilitacijo in zaposlovanje telesnih invalidov. Društvo pa se bo zavzemalo za primerno zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zakonodajo, za urejanje delovnih razmerij in varstvo pri delu. Razvijalo pa bo tudi športno, rekreacijsko in kulturno dejavnost med člani. Upravni odbor društva telesnih invalidov Velenje meni, da je problem telesnih invalidov v občini pereč, zato bodo sodelovali z vsemi dejavniki, ki se zavzemajo za reševanje težav invalidov. Invalide je potrebno poklicno preusmeriti, da ne bodo v breme družbe, ampak bodo delali na tistih delovnih mestih, ki odgovarjajo njihovim sposobnostim. Alojz Sevšek V Obisk iz Šmarja V petek, 26. decembra se je predsedniki krajevnih organi- mudila na obisku v Velenju zacij SZDL. Med obiskom so si 40-flanska delegacija iz Smar- . , , , ja pri Jelšah, ki so jo sestav- oglctlaU tUdl tovarno g0S1,°" ljali člani izvršnega odbora dinjske opreme Gorenje in ter- občinske konference SZDL in moelektrarno v Šoštanju. @ OBČINSKA SKUPŠČINA • KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS © OBČINSKI ODBOR ZZB NOV POBUD ;aže • Nadaljevanje s 1. strani štvo spet začelo delovati, če ne, se naj združi z velenjskim. »'Turistično društvo je bilo v našem mestu dolga leta zelo delavno, vendar je zadnji čas naletelo na nerazumevanje,« je dejal Viktor Kojc. Nato je navedel konkretne primere dejavnosti turističnega društva in tudi pobude, ki jih pa nekateri niso hoteli podpreti. Maks Podlesnik je med drugim menil, da mnogokrat pozabljamo na kulturne dobrine, ki so na voljo v nekem kraju in svojo dejavnost premalo-krat usmerjamo na ta področja dela. Pojasnil je tudi, da je dramska sekcija šoštanjske Svobode imela J.2 predstav, zato je kritika, izrečena v poročilu krajevnega odbora SZDL, neupravičena. Predsednik sveta krajevne skupnosti Šoštanj, Ivan Gošnik, je govoril o komunalnih rešitvah letošnjega leta. Navzoče pa je seznanil o načrtih krajevne skupnosti za prihodnje leto. Tu je omenil Aškerčevo in Levstikovo cesto, ki ju bo potrebno modernizirati, novo trgovsko hišo, prenovljeno bencinsko črpalko in toplovodni vod. Preuredili pa bodo tudi hotel Kajuhov dom, ki ne odgovarja več kategorizaciji hotelov. Na prostoru za hotelom pa bodo v naslednjih letih začeli graditi nov kulturni dom. Ivan Ojsteršek se je strinjal, da smo v velenjski občini začeli graditi nove ali pa obnavljati sedanje ceste v okoliške kraje. Dobre ceste so pogoj za kmetijsko proizvodnjo in za razvoj kmečkega turizma. Janez Erhard je povedal, da so pri turističnem društvu nastopile težave, ko sta odstopila predsednik in tajnik. Nedelav-ni pa so postali tudi člani odbora. Pogovarjali so se že z Velenjčani o sodelovanju, zato je predlagal, da na konferenci SZDL povedo stališče, kako bi rešili dejavnost turističnega društva. Dejal je, da v Šoštanju gostinci in trgovci nočejo sodelovati. O nadaljnjih nalogah Socialistične zveze je govoril Milan Šterban, predsednik občinske konference SZDL. Dejal je, da je pri izpolnjevanju nalog pomembno, na kakšen način si Socialistična zveza zavzame vlogo, ki ji jo zagotavlja ustava in naš samoupravni sistem. Krajevni odbori še najraje delajo po starem konceptu in se ne poslužujejo boljšega načina. Občane moramo pritegniti v tiste oblike dejavnosti, kjer hočejo delati. Šele takrat se bomo v SZDL lahko demokratično dogovarjali in sprejeta stališča tudi zagovarjali. Rudi Bajec se je zavzel za prostovoljne delovne akcije. Dela, ki so jih v Šoštanju opravili prebivalci sami, so prjnesla materialne uspehe, zato bi morali z akcijo nadaljevati v množičnem obsegu. Predlagal je, da bi morali Šoštanjčani podpreti prebivalce iz Raven in Lokovice, ko bodo prihodnje leto modernizirali ceste. Na konferenci v Šoštanju so izvolili nove člane v krajevni odbor SZDL, člane občinske konference SZDL, za predsednika krajevnega odbora SŽDL, pa so ponovno soglasno izvolili Martina Primožiča. ČLANI NOVEGA KRAJEVNEGA ODBORA SZDL ŠOŠTANJ: Nežika Eberlinc, Milena Furst, Miha Hliš, Viktor Koren ml., Alojz Kurman-Šek, Tone Kugonič, Filip Lesnjak, Stanko Navodnik, Fani Pernovšek,1 Slavica Polanc, Avgust Vohar in Miloš Volk. PREDSEDNIK: Martin Primožič DELEGATI ZA OBČINSKO KONFERENCO SZDL: Tone Kugonič, Nežika Eberlinc, Filip Lesjak, Slavica Polanc, Maks Podlesnik, Martin Primožič. Avgust Vohar in Miloš Volk © OBČINSKA KONFERENCA SZDE • OBČINSKA KONFERENCA ZMS ® OBČINSKI SINDIKALNI SVET Pošiljajo za novo lelo vsem občanom in delovnim kolektivom prisrčna voščila, želeč, da bi si še vnaprej vsak na svojem delovnem področju prizadeval za še večje uspehe NAŠI USPEHI 1969 — NAŠI USPEHI 1969 — NAŠI USPEHI 1969 — NAŠI USPEHI 1969 Na leto, ki bo čez nekaj dni inimilo, smo nedvomno lahko ponosni. Ne samo v šaleški dolini, širom po naši domovini, smo dosegli številne pomembne uspehe pri nadaljnji izgradnji naše socialistične domovine. Seveda ob vsem tem ni manjkalo tudi težav, pa vendar, če primerjamo dosežke in slabosti, je dosežkov mnogo več. Torej smo lahko na dosežene uspehe v letu 1969 upravičeno ponosni. LAHKO SMO PONOSNI (yl poročila krajevnega odbora SZDL šoštanj BREZ SODELOVANJA \S DOSEŽKOV Poročilo je prebral Martin Primožič, predsednik krajevnega odbora SZDL šoštanj, na nedavni letni konferenci. Najprej je v obširnem poročilu navedeno, da je samoupravna pravica in dolžnost neodložljiva naloga občanov. Zato je v našem samoupravnem sistemu uspeh ali neuspeh pri razreševanju dejanskih problemov in nalog na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja odvisen od dobrega ali slabega delovanja samoupravne skupnosti občanov. Čeprav vemo, da gre razvoj odločno v tej smeri naprej, ponavadi čakamo drug na drugega, v nadi, da bi nam opravil tisto, kar bi morali opraviti sami skupaj, če hočemo, da se ne bomo znašli v prevelikem zaostanku ter da ne bodo ostale naše potrebe, zahteve in želje neuresničene. Vse kar nastaja, pa naj temu rečemo problem alt naloga, je zavoljo človeka, njegovih hotenj in potreb. Ce je tako, potem je v samoupravnem sistemu povsem umevno, da z združenimi močmi, znanjem in materialnimi sredstvi delamo v prid lastnega napredka. SE ZAVEDAMO SAMOUPRAVNIH PRAVIC Samoupravne pravice pa v našem družbenem sistemu ne zapiramo za zidove in ograje tovarn. Važno je, da jih uveljavimo na vseh tistih področjih, kjer so torišča in stečišča ostalih življenjskih potreb in interesov, torej na področjih, ki se nam približajo in odpirajo z vso realnostjo, kadar prestopimo tbvarnšška vrata. To so področja krajevnega gospodarstva, šolstva, prosvete, kulture, otroškega in socialnega varstva, turizma itd. To so področja, kjer se srečujejo in usklajujeio pomembni življenjski interesi prebivalcev ožjega in širšega področja, in gotovo ni nikogar, ki ne bi želel, da bi tudi na vseh omenjenih področjih hitro reševali naloge, ker so to dejansko njihova življenjska vprašanja. V UPRAVNA VODSTVA PA BI SEVEDA MORALI PRIDOBITI SPOSOBNE LJUDI, KI ZNAJO OCENJEVATI PROBLEME, OBLIKOVATI PREDLOGE ZA REŠITVE IN TUDI SEZNANJATI OBČANE TER JIH PRIDOBITI ZA DELO PRI DEJANSKIH REŠITVAH. TU PA SE NEMALOKRAT ZAČNO TEŽAVE. NAMESTO ZAVESTNEGA ODZIVA IN SODELOVANJA NASTAJAJO OPRAVIČEVANJA IN ODKRITA ODTEGOVANJA OD DELA. ŽAL JE MED TAKIMI DOSTI IZOBRAŽENCEV, ČEPRAV JIM JE NAŠA DRUŽBA POMAGALA PRI NJIHOVEM IZPOPOLNJEVANJU. Da je resnično tako, se lahko prepričamo na stvarnih primerih. Do pred tremi leti v Šoštanju nismo na področju komunalnega gospodarjenja dosegli vidnejših dosežkov. Kljub mnogim pobudam in predlogom, ki jih je dala Socialistična zveza za reševanje krajevnih problemov, nismo mogli iz začaranega kroga. Sveti krajevnih skupnosti so se sestajali in pogovarjali, a največkrat so stvari ostale le pri dogovoru, ker ni bilo prisotnih dovolj dejanskih pobud in ljudi z jasnimi hotenji in rcalizatorskimi sposobnostmi. Ko pa smo leta 1966. pridobili v svet krajevne skupnosti nekatere ljudi, ki pravilno vrednotijo komunalna samoupravo in so kot občani zainteresirani za hitro odpravljanje komunalnih problemov, so dosežki na tem področju dovolj vidni. ZAŽIVELA JE KOMUNALNA SAMOUPRAVA Že 196G. leta smo izdelali asanacijski načrt, ki je do 1970. leta predvideval naslednja dela: podaljšek ka-najlzaeije ob železnici, obnovitev in razširitev kanalizacije na Koroški in Matije Gube?, cesti. Goriški cesti in naselju Heroja Rozmana, na Trgu svobode, Aškerčevi, Levstikovi cesti z novim 'naseljem, na Cesti talcev in Partizanski poti ter Šlan-drcvi poti z ureditvijo hudournika. Nadalje načrt predvideva rekonstrukcijo in modernizacijo Primorske, Korotanske, del Koroške in Matije Gubca ceste ter Ceste talcev, Prešernovega trga, Trga svobode in novo zaporno asfaltno prevleko na že ■ moderniziranem odseku Kajuhove in Koroške ceste. V načrtu je bi! predviden tudi elektrovod do neelekt-rificiranega naselja ob Šlandrovi poti, nova cestna razsvetljava na delu Partizanske poti, obnova cestne razsvetljave na Glavnem trgu, delu Kajuhove ceste, na Korotanski cesti, Trgu svobode in na poti od Prešernovega trga do priključka na Kajuhovo cesto pri hotelu Kajuhov dom. Potrebno je bilo poskrbeti za projekte, predvsem pa zagotoviti vire financiranja. V tistem času je imela krajevna skupnost na voljo 60.000 dinarjev letno od kanalske pristojbine in okrog 100.000 dinarjev od prispevka za mestna zemljišča. Zato so morali zbrati še preostala potrebna denarna sredstva. Svet krajevne skupnosti, predvsem pa predsednik Ivan Gošnik in podpredsenik Miloš Volk se naloge nista ustrašila. Delovne organizacije so priskočile na pomoč, kot običajno, pa je največji delež prispeval kolektiv šoštanj-ske termoelektrarne. De! sredstev je prispevala tudi skupščina občine Velenje iz svojega komunalnega skla- Žc sedaj so opravljena vsa načrtovana komunalno ureditvena dela, razen kanalizacije v naselju heroja Rozmana in modernizacije dela Gregorčičeve ceste. Šoštanj je zdaj dobil prijetnejši videz, prebivalci pa so v mnogočem na boljšem. Poleg naštetih komunalnih dobrin pa smo v Šoštanju letos dobili še nov gasilski dom ter pomembno kulturno pridobitev — spomenik rojaka, borca in heroja NOB Karla Destovnika -Kajuha. Pri tem ima največ zaslug prizadevni svet krajevne skupnosti, ki jc prisluhnil in upošteval že dolgo časa prisotno misel kulturnih delavcev in ostalih simpatizerjev velikega Kajuha ter slednjič odločil, da se mu v rojstnem kraju postavi spomenik. Zelo pomembne pa so za Šoštanj tudi nove zelenice in cvetlične gredice. ŠOŠTANJ JE ŽIVAHNO MESTO V Šoštanju imamo nekaj organizacij in društev, Tu kljub raznovrstnim težavam delajo uspešno ali pa vsaj zadovoljivo. Med upeš-ne sodi prav gotovo krajevni odbor ZB NOV. Ta organizacija redno spremlja družbena dogajanja v kraju in izven njega, o njih razpravlja na rednih sejah odbora in o zaključkih obvešča svoje člane in tudi precejšen del ostalih občanov. Z uspelo pomočjo svojim članom pri uveljavljanju njihovih pravic, si je organizacija Zveze borcev v Šoštanju pridobila zaupanje. Nepristransko razsoja vsak primer iskanja pomoči svojih članov in daje ustrezna priporočila. Upravni odbor te organizacije pa sodeluje pri vseh večjih druž-beno-političnih nalogah v kraju, pri proslavah, delovnih akcijah, zborih volivcev in drugod. Najštevilnejša organizacija v Šoštanju je društvo upokojencev. Tudi to društvo uspešno dela in opravlja humano nalogo, saj nudi svojim članom pomoč pri uveljavljanju zakonitih pravic, kjer pa je potrebno, pa jim tudi materialno pomaga. Društvo spremlja družbeno politične in gospodarske dogodke, njihovi člani sodelujejo pri organizacijskem delu Socialistične zveze in pri izvrševanju konkretnih nalog. Vidne dosežke ima TVD Partizan. V športne sekcije društva se vključuje vedno več mladih ljudi, ki v njih koristno preživijo svoj prosti čas, obenem pa se strokovno usposabljajo. Posebej razveseljivo je uspešno sodeiovanjo TVD Partizana z ©snovnii 2a šolama. Društvo daje aa voljo športne objekte za ure šolske vaje. Seveda pa sc delo Partizana ne odvija brez težav, ki se pojavlja a predvsem zaradi pomanjkanja kadrov in potrebnega denarja. Mnogi sposobni ljudje, ki bi bili lahko vaditelji, trenerji in organizatorji, ne najdejo poti v telovadne in športne vrste, Partizana — nekateri zavoljo preobremenjenosti, drugi pa zaradi osebnega lagodja. Zadnjim bi radi sporočili našo željo, naj se v bodoče vključijo v vrste Partizana. Rezultati uspešnega dela društva dejavnosti pa izhajajo iz množičnosti, ki jo je društvo že doseglo in tekmovalnih uspehov športnih sekcij. Vsake leto priredi Partizan ob praznovanju dneva mladosti množično manifestacijo "teden športa«. Tudi DPD Svoboda opravlja v Šoštanju svoje kulturno poslanstvo. Uspešno deluje godba na pihala in pevski zbor Šaleški oktet, ki sodelujeta na proslavah in drugih prireditvah. Prizadevanja, da bi ponovno oživel zabavni orkester in pevski zbor, se še niso izpolnila. Tisti, ki so poklicani, da bi sodelovali, predvsem pa mladi ljudje, do zdaj še niso pokazali potrebnega razumevanja in volje. Zadnje čase tudi ni opaziti dramske sekcije in prav pogrešamo njene nastope. Verjetno se tiho pripravljajo in nas bodo še v tej sezoni presenetili z nastopom na domačem odru. Zelo delavno organizacijo imamo tudi v tabornikih Pustega gradu. Ne le, da taborniki v svojih vrstah gojijo humana, rodoljubna in svobodoljubna načela v mladih ljudeh, ampak so vedno pripravljeni sodelovati pri uresničevanju drugih družbeno koristnih nalog. Zato bi morali biti taborniki iz Šoštanja deležni večje moralne in materialne podpore. Prezreti pa ne smemo in ne moremo gasilske organizacije, ki je ena izmed najbolj delovnih v Šoštanju. Humano in družbeno zelo pomembno tlelo, ki ga člani te organizacije opravljajo zavestno in brez predsodkov, zahtevajo od nas hvaležnost in spoštovanje. Ta izredno delovna organizacija je letos kronala svoje plemenito in uspešno delo z novim gasilskim — za - njih delovnim — domom, ki je ponos Šoštanja, hkrati pa priznanje gasilcem za njihovo naporno in nesebično delo. Tudi delo krajevnega odbora Rdečega križa močno čutimo pri uresničevanju humanih nalog za dobrobit človeka, ki rabi in pričakuje pomoč. V Šoštanju je zadnji čas zatajilo turistično društvo. Vsa dosedanja prizadevanja krajevnega odbora SZDL in posameznikov, da bi upravno vodstvo društva pripravili za normalno delo. niso uspela. Verjetno ni potrebno navajati izrednega pomena in dejanske potrebe, da bi to društvo uspešno opravljalo svojo nalogo v Šoštanju. V času. ko poudarjamo pomen turizma v našem gospodarstvu, smo v našem kraju na tem področju dejavnosti deloma o-hromeli. Ponovno ugotavljamo, da je zavoljo kadrov glavni vzrok za nedejavnost turističnega društva. Težko je razumeti, da tisti, ki so neposredno in največ udeleženi pri turističnem prometu in ki bi morali biti gonilna sila društva, ne čutijo dolžnosti in ne vidijo potrebe, da bi s svojo prisotnostjo in delom omogočili normalno delo turističnega društva, ter ustvarjali pogoje za razvoj turistične dejavnosti v Šoštanju. DELO KRAJEVNEGA ODBORA SZDL Člani dosedanjega krajevnega odbora SZDL šoštanj (Franc Brglez, Nežka Eber-linc, Miha Hliš, Ivo Kaflč, Alojz Kurmanšek, Herman Lešnik, Jože Mikek, Gizela Natek, Stanko Navodnik, Fani Pernovšck, Martin Primožič, Ivan Urek, Avgust Vohar, Miloš Volk in Zvone Vidic) so bili izvoljeni na konferenci 12 .decembra 1966. V tem razdobju je krajevni odbor imel 28 sej. Na sejah je bilo poprečno navzočih devet članov. Na sejah so obravnavali vsa aktualna dužbeno-politična vprašanja v kraju, tako s področja gospodarstva, komunale, zdravstvene in zobozdravstvene službe, društvene dejavnosti ter političnih in tehničnih pripravah za izvedbo volitev leta 1.967 in 1969. Najpomembnejše družbeno-politične naloge, ki jih je obravnaval krajevni odbor, so v kraju tudi uspešno izvedli. Od marca 1969 se je število volivcev na področju krajevnega odbora SZDL Šoštanj zaradi umrljivosti, odsclitve, odhodov na študij ali na delo v inozemstvo, zmanjšalo od 2.239 na 1890. Članstvo je odklonilo 147 volivcev. Tako ima sedaj naša organizacija 1743 članov, kar pomeni, da je 92 odstotkov volilcev včlanjenih v Socialistično zvezo. Od članov je plačala članarino 1693 članov ali 93 odstotkov, Med tistimi, ki so odklonili plačilo člana= rine je prece.J takšnih, ki jim tega ni bilo potrebno storiti zaradi gmotnega položaja. Zato se upravičeno pojavlja vprašanje, če njihovo dejanje ni vzrok negativnega političnega razpoloženja do organizacije Socialistične zveze. Nekateri od teli občanov pa celo opravljajo odgovorno službo v delovnih organizacijah ali pa uživajo nekakšne družbene bonitete. Prav bo. da novi krajevni odbor SZDL takšne primere preudarno preuči in ugotovi o-zadje negativnega odnosa do Socialistične zveze. Pobiranje članarine je zaradi nepravilnega odnosa nekaterih članov Socialistične zveze postala dokaj neprijetna dolžnost, kar so dobro občutili poverjeniki. Toda kljub temu je večina poverjenikov zadovoljivo o-pravita svojo dolžnost in v dogovorjenem času pobrala članarino. Opozoriti pa želimo vse liste člane, ki sc iz kakršnegakoli razloga izmikajo plačilu članarine in če resnično ne želijo Biti člani SZ, da jih bomo pač obravnavali kot nečlane. SKLICANA SEJA SKUPŠČINE OBČINE VELENJE Za petek, 26. decembra, je predsednik Nestl Zgank sklical skupno sejo občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Velenje. Predlog dnevnega reda predvideva* izdajo soglasja o pripojitvi bolnišnice za pljučne bolezni in tuberkulozo Topolšica k Splošni bolnici Celje, nadalje obravnavo predloga za prenehanje zavoda Dom počitka Salek in izdajo soglasja k stopnjam osnovnega in dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v letu 1970. Več vprašanj bo obravnavanih s področja financ. Tako naj" bi odborniki sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov, podaljšali naj bi veljavnost odloka o določitvi občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka ter dela občinskega prometnega davka, ki je dohodek temeljne izobraževalne skupnosti Velenje ter sprejeli odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Velenje v prvih treh mesecih leta 1970 in spremenili proračun za leto 1969. Na dnevnem redu je nadalje potrditev tržnega reda za poslovanje trga na drobna v Velenju in sprememba odloka o enotnem razseku in enotnem načinu prodaje svežega mesa, predvidena je potrditev statuta občinskega kmetijskega sklada in spremembe statuta temeljne izobraževalne skupnosti Velenje, obravnavali bodo predlog odloka o subvencioniranju stanarin v letu 1970 ter sklepali o predlogih komisije za volitve in imenovanja. — " s ' 3 Stanovanjska enota Elektrarne šoštanj razpisuje na podlagi E ' 3 Temeljnega zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v 3 = družbeni lastnini (Ur. list SFRJ št. 35/65), zakona o prometu z = 3 zemljišči in stavbami (Ur. list SFRJ št. 43/65, 57/65 in 17/67 ter na 3 S podlagi sklepa delavskega sveta Elektrarne Šoštanj j Javni natečaj za zbiranje ponudb za prodajo naslednjih stanovanj I. 5 • G garsonjer v stanovanjski hiši Cankarjeva 15 Šoštanj, = stoječe na parceli št. 452, vpisana pri vi. št. 844 k. o. šoštanj.,. 3 za izklicno ceno 16.465,00 din • 8 stanovanj v pritličju in I. nadstropju stanovanjske = hiše, Cankarjeva 8 in 10 šoštanj, stoječe na parceli št. 439. vpi- 5 sana pri vi. št. 844 k. o. šoštanj, za izklicno ceno 63.683,70 din = • 4 stanovanja v It nadstropju v stanovanjski hiši, Can- 3 karjeva 8 in lo šoštanj stoječe na parceli št. 439, vpisana pri = vi. št. 844 k. o. šoštanj, za izklicno ceno 63.174,80 din • 8 stanovanj v pritličju in I. nadstropju stanovanjske hiše. s Cankarjeva 12 in 14 šoštanj, stoječe na parceli št. 440. vpisana 3 pri vi. št. 844 k. o. šoštanj za izklicno ceno 63.683,70 din • 4 stanovanja v II. nadstropju v stanovanjski hiši, Can- g karjeva 12 in 14 šoštanj, stoječe na parceli št. 440, vpisana pri 3 vi. št 844 k. o. šoštanj, za izklicno ceno 63.174,80 din § • stanovanje v pritličju stanovanjske hiše, Prešernova .9,.' £ Velenje v površini 55 ms, stoječe na parceli št. 15/3 in 14/2, vpi- ^ sana pri vložni številki 400 k. o. Velenje, za izklicno ceno = 65.674,00 «jin 3 • stanovanje v pritličju stanovanjske hiše, Prešernova 9, 3 Velenje v površini 62 m!, stoječe na parceli št. 15/3 in 14/2, 3 vpisana pri vložni številki 400 k. o. Velenje za izklicno eeno s 74.640,00 din • 2 stanovanji v pritličju stanovanjske hiše, Prešernova 9, S Velenje v površini 50 ma, stoječe na parceli št. 15/3 in 14/2, jg vpisana pri vložni številki 400 k. o. Velenje, za izklicno ceno 3 59.703,00 din • stanovanje v I. nadstropju stanovanjske hiše, Prešernova 3 9, Velenje v površini 62 m-', stoječe na parceli št. 15/3 in 14/2, = vpisana pri vi. št. 400 k. o. Velenje, za izklicno ceno 74.640,00 din — 3 • stanovanje v I. nadstropju stanovanjske hiše, Prešernova 3 9, Velenje v površini 63 m*, stoječe na parceli št. 15/3 in 14/2, 3 vpisana pri vložni številki 400 k. o. Velenje, za izklicno ceno 3 75.844,00 din 3 • 2 stanovanji v I. nadstropju stanovanjske hiše, Prešei- ~ nova 9, Velenje v površini 50 m=. stoječe na parceli št. 15/3 in a 14/2, vpisana pri vložni št. 400 k. o. Velenje, za izklicno ceno 3 59.703,00 din 3 • stanovanje v II. nadstropju stanovanjske hiše, Prešer- 3 nova 9, Velenje v površini 62 m!, stoječe na parceli št. 15/3 iti = 14/2, vpisana pri vložni št. 400 k. o. Velenje, za izklicno ceno ~ 74.033,00 din ~ • stanovanje v II. nadstropju stanovanjske hiše, Prešer- 3 nova 9, Velenje v površini 63 m!, stoječe na parceli št. 15/3 in 3 14/2, vpisana pri vložni št. 400 k. o. Velenje, za izklicno ceno 3 75.227,00 din 3 • 2 stanovanji v II. nadstropju stanovanjske hiše, Prešer- s nova 9, Velenje, v površini 50 m!, stoječe na pareeli št. 15/3 in 3 14/2, vpisana pri vložni št. 400 k. o. Velenje, za izklicno ceno 3 59.214,00 din % stanovanje v III. nadstropju stanovanjske hiše, Prešer- 3 nova 9, Velenje, v površini 62 m=, stoječe na parceli št. 15/3 in 5 14/2, vpisana pri vložni št. 400 k. o. Velenje; za izklicno eeno £ 74.033,00 din 9 stanovanje v III. nadstropju stanovanjske hiše, Prešer- 3 nova 9, Velenje, v površni 63 ms, stoječe na parceli št. 15/3 in 3 14/2, vpisana pri vložni št. 400 k. o. Velenje, za izklicno ceno 3 75.227,0« din 3 • 2 stanovanji v III. nadstropju stanovanjske hiše, Prešer- 3 nova 9, Velenje, v površini 50 m!, stoječe na parceli št. 15/3 in 3 14/2, vpisana pri vložni št. 400 k. o. Velenje, za izklicno ceno 3 59.214,08 din 0 stanovanje v IV. nadstropju stanovanjske hiše, Prešer- 3 nova 9, Velenje, v površini 62 m4, stoječe na parceli št. 15/3 in = 14/2, vpisana pri vložni št. 400 k. o. Velenje, za izklicno ceno = 73.427,00 din 3 • stanovanje v IV. nadstropju stanovanjske hiše, Prešer- 3 nova 9, Velenje, v površini 63 m-, stoječe na parceli št. 18/3 in 3 14/2. "vpisana pri vložni št. 400 k. o. Velenje, za izklicno ceno = 74.610,00 din jj • 2 stanovanji v IV. nadstropju stanovanjske hiše, Prešer- 5 nova 9. Velenje, v površini 50 m5, stoječe na parceli št. 15/3 in 3 14/2, -vpisana pri vložni št. 400 k. o. Velenje, za izklicno ceno = 58.725,00 din 3 II. 3 Prednost nakupa imajo koristniki (imetniki stanovanjske 3 pravice) teh stanovanj. V nasprotnem primeru mora kupec 3 preskrbeti sedanjemu koristniku drugo primerno stanovanje. 3 III. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe najkasneje do 3 19. 1. 1970 do 10. ure stanovanjski enoti Elektrarne šoštanj. Na 3 zaprto kuverto naj zapišejo: »Ponudba za odkup stanovanja.« 3 IV. ni j§ Vrednost del, ki jih je izvršil stanovalec na lastne stro- 3 ške, niso predmet razpisa. = V. Vse nastale stroške v zvezi s sklenitvijo in izvedbo kupne ~ pogodbe v zemljiški knjigi in prometni davek od nepremičnin - , plača kupec. 3 VI. IH NASTOPOV VEC SKUP Nedavno tega je bila v Domu kulture v Velenju redna letna skupščina občinskega sveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije Velenje. Skupščine so se, med drugimi, udeležili tudi predstavniki občinskih svetov ZKPOS Celje, Žalec in Mozirje ter podpredsednik republiškega sveta ZKPOS, Peter Toš. Ob življenjskem jubileju M. Primožiča V razpravi so podprli programska izhodišča in smernice, ki jih je nanizal v poročilu predsednik občinskega sveta ZKPOS Velenje, Stane Žula. Predvsem so se Zavzeli za organizacijo skupnih prireditev V občinskem merilu ter za večje izobraževanje lastnih kadrov. Menili so, da je treba pripraviti seminarje v občinskem merilu ali pa se vključiti v pripravo za organizacijo seminarjev, ki jih bodo pripravili za širše celjsko območje. Zaradi tehtnosti smo se' odločili za objavo dela poročila predsednika občinskega sveta ZKPOS Velenje, Staneta Zula, zlasti tistega dela, kjer govori o doseženih uspehih, o stanju in nalogah na področju kulture in prosvete v Šaleški dolini v prihodnje. Predvsem je pomembna ugotovitev, da bodo morali kultur-no-prosvetni delavci z vsemi svojimi zmogljivostmi in z vsemi sposobnostmi, z delom in besedo, stopiti iz kroga, ki ga včasih čutijo kot zaprtost oz. osamelost. Okolica jih mora čutiti. Čutiti jih morajo druž-beno-politične organizacije. Z njimi morajo delati in jim pomagati do spoznanja, da se je zadnja leta prehitro povečeval razkorak med proizvodnjo in kulturo. Zahteva kulturno-prosvetnih delavcev mora biti v tej zvezi dokaj jasna: v druž-beno-političnih organizacijah morajo pridobiti masovno in organizirano pomoč, predvsem zategadelj, da bodo lahko prodrli v delovne organizacije, da bodo odpirali spoznanja, da delovna organizacija ni le proizvodna celica, marveč tudi dejavnik pri oblikovanju kulturne politike v delovni organizaciji in tudi v občini. V teh sredinah bo treba poiskati močne kulturne animatorje, ki bodo ugotavljali kulturne potrebe kolektivov, ljudi, ki bodo vzbujali potrebo po kulturnih potrebah in ljudi, ki bodo sporočali že potrebe organom upravljanja in od njih terjali vsestransko moralno in materialno pomoč. Pomoč in podporo bo treba zagotoviti zlasti še v sindikalnih organizacijah, v aktivih ZK, v mladinskih aktivih in v organizacijah Socialistične zveze. V teh organizacijah bo treba izoblikovati spoznanje o vrednosti kulturnega in drugega dela, ki bogati človekovega duha, ki mu bogati smoter življenja, ki ga sprošča in dela srečnega ... VENDARLE USPEHI Poročilo ugotavlja, da so v Šaleški dolini delovne organizacije (Rudnik lignita Velenje, Stanovanjsko podjetje Velenje, Tovarna usnja Šoštanj itd.), ki so pripravljene za kulturo tudi nekaj prispevati. Seveda pa to ni vse. V velenjski občini je bil namreč v zadnjih dveh letih vendarle storjen korak naprej v financiranju društvene dejavnosti. Razumevanje je pokazala tako občinska skupščina, kot občinska konferenca Socialistične zveze, Id je v zadnjem razdobju večkrat razpravljala o društveni dejavnosti in uspela, da je v letu 1969 občinska skupščina zagotovila večji del potrebnega denarja v občinskem proračunu. S tem je narejen korak naprej v prizadevanjih za bogatenje društvenega dela, društva pa so dobila priznanje, da je njihovo delo pomembno. Sekretariat občinskega sveta ZKPOS Velenje je, kot je bilo naglašeno v poročilu, z izredno rahločutnostjo sledil vsem razpravam in nagibom, kako bo sprejet predlog občinske konference SZDL za delitev sredstev za društveno dejavnost. Sprejeta stališča so omogočila občinskemu svetu ZKPOS, da je izoblikoval bogatejše programe dela in se lotil iskanja novih oblik dela, kar vse bi naj omogočilo še pestrejšo dejavnost na kulturno-prosvetnem področju. Poročilo v nadaljevanju obravnava posledice razdvojeno- sti v kulturi, to je med profesionalno in amatersko kulturo, o nujnosti vzdrževanja prostorov za kulturno-prosvetno delo, pri čemer je bilo naglašeno, da mnogi objekti niso zavarovani. V zadnjih letih je bilo namenjenega precej denarja za ureditev objektov; tako je bila urejena nova dvorana v Skalah, v Cirkoveih so bili urejeni novi prostori za kulturne prireditve, obnovljen oz. preurejen je bil dom v Pesju in Šentilju. Svoboda Šoštanj sama vzdržuje dom. Najbolj kritično pa je v Šmartnem ob Paki, kjer se v domu TVD Partizan odvija vsa dejavnost. Dvorana ni ogrevana, urediti bi bilo treba oder ter oblačilnieo. Prebivalci Šmartnega so pripravljeni pomagati pri delih, manjka le denar. Vprašanje pa je, kje ga dobiti... OBČINSKA ALI REGIONALNA KULTURNA SKUPNOST? Že nekaj časa je v razpravi osnutek zakona o ustanavljanju kulturnih skupnosti. To naj bi bila organizacija, ki bi z večjo mero samoupravnosti in z večjim vplivom delovala na področjih interesnih skupnosti. Vprašanje pa je ob tem, kako velika je oz. naj bo ta interesna skupnost. Ali je to občinsko območje ali širše regionalno področje. Občinska kulturna skupnost, kot ugotavlja poročilo, je bližja, bližja tako po svojem delu kot po problemih in konkretnosti. V tej bližini pa je, razumljivo, tudi nekaj ozkosti, saj so na širšem regionalnem področju ustanove, ki jih v občini ni mogoče organizirati, prav tako pa ni mogoče brez koriščenja njihovih uslug. NAPREDEK V DELU JE V ZADNJIH DVEH LETIH ZAZNAVEN Poročilo nadalje ugotavlja, da je bil v zadnjih dveh letih dosežen v delu napredek. Ze nekaj let izredno uspeva organizacija srečanj mladinskih Prejšnji teden se je sešel na prvo sejo pod predsedstvom Jožeta Svetine sosvet za likovno dejavnost pri občinskem svetu Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Velenje. Mimo 13. decembra so se sestali člani Svobode na letni konferenci v Šoštanju. Pregledali so delo, ki ga v preteklem letu ni bilo malo. Najbolj delaven je bil Šaleški oktet, saj je pripravil kar 26 nastopov. Danes skoraj ni prireditve, na kateri ne bi sodeloval tudi Šaleški oktet. Veliko, kar 29 raznih nastopov, je imela godba na pihala. Kot zanimivost so navedli, da so člani te godbe iz 15 različnih podjetij. Dramska sekcija je pripravila 3 premiere z desetimi reprizami. Recitacijski krožek, ki ga sestavljajo učenci osnovne šole, se je predstavil javnosti sedemkrat. Likovna sekcija je pripravila sedem slikarskih, razstav. Vse delo smo strnili v nekaj stavkih, in vendar smemo trditi, da je bilo dovolj bogato. Na konferenci so v razpravi govorili o potrebi po gradnji novega kulturnega doma. Sedanji je na eksploatacijskem področju, ki se bo v letih od 1972 do 1975 pogreznilo. Lokacijo so že izbrali in imenovali gradbeni odbor, ki bi naj uredil vse potrebno, da bi bil novi pevskih zborov. Ponosni so na kvaliteto, ki jo pevskim zborom in organizaciji priznavajo strokovnjaki. Nad 600 nastopajočih mladih pevcev je nedvomno porok, da bo mogoče v prihodnje delo na tem področju še uspešneje nadaljevati. Glasbena sekcija bi morala ob tem storiti več za poživitev dela odraslih pevskih zborov, Seveda ob tem ne gre prezreti dela in uspehov gimnazijskega pevskega zbora, ki je dokaj hitro dosegel spoštovano kvaliteto. Veliko je narejenega tudi na področju likovne vzgoje. Dejavnost Napotnikove galerije je izredno uspešna. Z "vrsto razstav prikaže bogate sadove vztrajnega in uspešnega dela. Zaznaven je tudi napredek pri organizaciji likovnega ustvarjanja in pri organizaciji razstav likovnikov — amaterjev. Nad 12 likovnikov — amaterjev dosega čedalje več priznanj na razstavah doma in po Sloveniji. Počasnejši napredek je na področju dramatike. Dosežena je sicer zadovoljiva Kvaliteta, dramske sekcije pa so postale tudi bolj kritične pri izbiri repertoarja. Toda v nekaterih krajih kot v Šentilju, v Belih vodah, v Šmartnem ob Paki in še kje, niso naštudirali niti enega dela. Gimnazijsko prosvetno društvo Ivan Cankar pa je ob tem dosegalo številne uspehe in želo posebna priznanja za organizacijo partizanskih mitingov. _Lepe uspehe je dosegla v prvem letu obstoja dramska skupina programskega sveta v Velenju; kritika je njihov nastop na republiški reviji primerjala s storitvami poklicnih igralcev. To je nedvomno priznanje, ki mora biti vzpodbuda za še uspešnejše delo v prihodnje. Dvakratno se splača delo domačega društva. Z delom raste kvaliteta, razvijamo domačo kulturniško skupino in ustvarjamo aktivne kulturne delavce. Da bi poživili dramsko dejavnost je predlagano, da naj bi organizirali teden dramatike, ki naj bi postal v prihodnje tradicionalna vsakoletna prireditev. V ta prizadevanja pa bo treba v kar največji meri vključiti tudi mladinske igralske skupine. drugega je razpravljal tudi o organizaciji srečanja likovnikov in kiparjev, ki naj bi postalo v prihodnje stalna oblika dela sosveta za likovno dejavnost. dom zgrajen že v letu 1972. Na konferenci so nadalje sklenili, da bodo obnovili delo odraslih pevskih zborov. Naslednje leto bomo povsod praznovali 25-letnico osvoboditve. Zato bodo tudi v Šoštanju uskladili lastno delo z delom in programom Občinske zveze ZKPO. Ta bo v jubilejnem letu izvedla sedem večjih množičnih nastopov, ki jih pa brez sodelovanja društev ne bo mogoče oblikovati. Naj jih navedem: občinsko revijo mladih, teden drame odraslih pevskih zborov, teden klubskih večerov in srečanje slikarjev samoukov. Vse te oblike dela bodo terjale od vseh društev nemalo aktivnega dela. Iz dosedanjega dela Svobode Šoštanj smemo sklepati, da bo njihov prispevek kulturni dejavnosti velenjske občine v letu 1970 precejšen. V nov upravni odbor so izvolili skoraj iste člane, za predsednika pa spet prizadevnega člana tovariša MAKSA PODLESNIKA. Le-temu so na konferenci za požrtvovalno delo poklonili sliko. -V- V nadaljevanju poročila je nanizana dejavnost tudi še na nekaterih drugih področjih kulturno-prosvetnega dela, poudarjena pa je ob tem potreba po večji prilagodljivosti dela. Tistim oblikam, ki privlačijo ljudi, je treba dati ustrezno vsebino in primerno kvaliteto, ob tem pa doseči, da bo čedalje več občanov, ki bodo zahajali na prireditve. BOLJ PRISLUHNITI ŽELJAM LJUDI Poročilo o kulturno-prosvet-ni dejavnosti v Šaleški dolini v zadnjem razdobju je na skupščini občinskega sveta ZKPOS Velenje njegov predsednik Stane Zula, končal takole: »Ce smo dovolj kritični, potem moramo priznati, da nam še vedno manjka organizacijskih sposobnosti. Pogosto ne znamo ali nočemo prisluhniti željam ljudi, ne presodimo vrednosti sprejema programa. Morali bi se zavedati, da smo žejni lepih in bogatih umetniških prireditev, da radi prisluhnemo lepi in sočni domači govorici in da nam je čedalje bolj potrebna sproščenost, ki jo najdemo v vedri prešernosti domačih odrov. Samo z rahločutnostjo pri svojem delu bomo prodirali na vsa področja, le tako bodo zadovoljevali in tudi širili potrebo po kulturnih dobrinah, ki so v prijetni godbi, v revolucionarni, narodni ali lirični pesmi, v lepo pisani ali povedani besedi. Tako raste kultura in odtod je pot do umetnosti ustvarjanja ali uživanja. S tako spoštovano kulturo bomo s posebno taktnost-jo prodrli v delovne organizacije, prodrli v kolektive, kjer bodo našli denar tudi za reševanje materialnih problemov kulturno-prosvetnega dela. Iz masovnosti pa bo rasla kvaliteta, iz masovnosti bodo pronicale nove iniciative, iz masovnosti bo rasel tudi nov kader.« Ob koncu je predsednik občinskega sveta ZKPOS Velenje izrekel priznanje vsem članom sekretariata, prizadevnim kul-turno-prosvetnim delavcem iz Šoštanja, Šmartnega ob Pafti, Topolšice, Šentilja, Belih vod, Pake in Cirkovcev ter vodstvu prosvetnega društva Ivan tan-kar na Gimnaziji Velenje. Po živahni razpravi je bilo sklenjeno, da se prihodnje leto, in sicer predvidoma od 3. do 11. julija organizira v Velenju prvo srečanje likovnikov in kiparjev. Prihodnje leto bi v Velenje povabili slikarje oz. ki-parje-avtodidakte in naivce. Na seji je bilo slišati, da bodo na to velenjsko srečanje povabili nekatere že znane umetnike kot Jakija, Tisnikarja, Rep-nika, brate Peternel in še nekatere druge ustvarjalce iz Slovenije, iz sosednje Hrvatske pa Lackoviča, ki se vse bolj uveljavlja ne samo doma, pač pa tudi v inozemstvu. Seveda pa to ne pomeni, da ne bi kako leto ali dve pozneje povabili v Velenje tudi priznane akademske slikarje in kiparje. Možnosti za to so dane. Likovniki in kiparji naj bi ustvarjali na velenjskem gradu oz. v neposredni bližini, tako da bi bil stik z Velenjčani kar najbolj neposreden. Zanimivo je, da so se člani sosveta odločili, da naj bi začeli z delom v okviru velenjskega tabora likovnikov in kiparjev prav na rudarski praznik — 3. julija, da bi se kar najbolj podrobno spoznali z utripom življenja v tem našem mestu. Poseben odbor v okviru sosveta za likovno dejavnost pri občinskem svetu ZKPOS Velenje bo zdaj pripravil vse potrebno, da bi prihodnje leto nemoteno steklo delo v okviru prvega »Srečanja likovnikov in kiparjev — Velenje 1970«. Kot je že v navadi, bodo udeleženci srečanja prispevali vsak po eno delo za Galerijo, seveda pa bodo udeleženci srečanja pripravili tudi samostojno razstavo del, nastalih med bivanjem v Velenju. Nemirni duh revolucionarja je še bolj kritičen do samega sebe, ko ob življenjskem jubileju presoja svoje delo, uspehe in prispevek k uveljavljanju in oživljanju naprednih idej. Ob pomembnem jubileju pa direktor Lesnoindustrijskega kombinata Šoštanj in znani družbeno-politični delavec tovariš Martin Primožič-Branko, lahko s ponosom in zadovoljstvom ocenjuje prehojeno življenjsko pot. Rojen v rudarski družini, ki je živela v težkih gmotnih razmerah, je že v zgodnji mladosti spoznal potrebo po enotnosti delavskega razreda v boju zoper razrednega sovražnika. Še bolj se je približal stvarnosti položaja in vloge delavstva, ko se je v letih pred vojno izučil mizarskega poklica in sc zaposlil. Nedvomno ga je vse to vzpodbudilo, da jc že kmalu po pričetku oborožene vstaje posredno sodeloval z osvobodilnim gibanjem. Po vmesnem obdobju izgubljenih zvez z gibanjem, je v januarju 1944 začel aktivno sodelovati, maja meseca 1944 pa je vstopil v enote NOB. Do konca vojne je opravljal dolžnost vodje mobilizacijske grupe, nazadnje pa gospodarskega referenta. Ze v decembru 1944 je postal član KPJ in se je takoj po osvoboditvi zavestno in prizadevno vključil v delo pri uresničevanju ciljev revolucije in socialistične izgradnje. Vse svoje mlade moči je posvetil delu na družbeno-poli-tičnem področju in obnavljanju opustošene domovine. Vse do leta 1954 je opravljal vrsto odgovornih političnih in upravnih dolžnosti, tako na Okrajnem odboru OF, kot tudi na Okrajnem ljudskem odboru v Šoštanju kot podpredsednik. Poln spoznanj in izkušenj in izostrenega občutka za pravilno humano usmeritev komunista in borca za uveljavljanje socializma, se je v letu 1954 povrnil k svojemu poklicu fd se zaposlil v LIK Šoštanj. Vse delo in predajanje družbenim interesom, pa ga ni odvrnilo od skrbi za osebno strokovno izpopolnjevanje ter je tako v letu 1960 dokončal delovodsko — mojstrsko šolo. Ze v letu 1961 je bil imenovan za direktorja podjetja ter to dolžriBst uspešno in v zadovoljstvo zaposlenih opravlja še danes, ko je podjetje preraslo obrtniške okvire in se uspešno uveljavlja na jugoslovanskem trgu in v izvozu. Veliko je prav njegovih zaslug za uspešen napredek podjetja, ki s svojim perspektivnim programom razvoja prebija magično mejo majhnega podjetja. Z izostrenim posluhom je znal vzpodbuditi ko. lektiv, prisluhniti vsakemu posamezniku in vzpodbujati ter razvijati samoupravljanje. Odgovorno delo direktorja, ki je zahtevalo veliko samood-povedovanja, skrbi in odgovornosti, pa ga še vedno ni odvrnilo od družbeno-političnega dela in prizadevanj za uspešen razvoj kulturno-prosvetne dejavnosti kraja. Za svoje delo je prejel medaljo zaslug za narod, posebno odlikovanje zveznega odbora OF za nesebično delo pri krepitvi organizacije OF in Kajuhovo nagrado. Ob petdesetletnici tovarišu Branku iskreno čestitamo in želimo še veliko uspehov in plodnega sodelovanja. J. P. OBVESTILO žrtvam fašističnega nasilja, civilnim žrtvam vojne in vojnega materiala Republiška skupščina pripravlja zakonsko ureditev varstva žrtev fašističnega nasilja in civilnih žrtev vojne ter vojnega materiala, ki imajo nad 60-odstotno telesno okvaro. S tem v zvezi bodo občine v času od 2. 12. 1969 do 15. 1. 1970 zbirale podatke o prizadetih osebah in pozivamo vse, ki so na zgoraj navedeni način utrpeli nad 60-odstotno telesno okvaro, da se osebno ali po pooblaščencu zglasijo pri občinski skupščini, soba št. 37 kateri koli delovni dan med 7. in 13. uro. To pa seveda ne velja za tiste, ki jim je 100-odstotna invalidnost že priznana. Kdo je žrtev fašističnega nasilja, civilna žrtev vojne in žrtev vojnega materiala? Odgovor na to vprašanje daje 2. člen zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 17/68), ki se glasi: — Žrtev fašističnega nasilja je oseba, ki je utrpela okvaro organizma zaradi rane, poškodbe ali bolezni kot posledica sovražnega dejanja okupatorja ali njegovih po-magačev. — Civilna žrtev vojne je nevojaška oseba, ki je med vojno zaradi vojnih dogodkov utrpela okvaro organizma zaradi rane ali poškodbe. — Žrtev vojnega materiala je nevojaška oseba, ki je utrpela okvaro organizma zaradi rane aH poškodbe povzročene po zapuščenem vojaškem materialu. Oddelek za splošne zadeve in družbene službe Skupščine občine Velenje Prihodnje leto prvo srečanje likovnikov in kiparjev v Velenju Občni zbor DPD Svobode Šoštanj SEDEM VELIKIH PRIREDITEV MALI OGLASI KUPIM • V Velenju ali bližnji okolici kupim novo enodružinsko ali dvodružinsko hišo. Naslov v uredništvu. PREKLICI • Alojz Jovan iz Lopatnika prcklicujem neresnične besede, ki sem jih govoril o Justini Jurko iz Lipja. • Preklicujem veljavnost hranilne knjižice številka 43, kmetijske zadruge šoštanj, na ime Baltazar Jezernik. STANOVANJA O Stanovanje (soba, kuhinja, kopalnica, centralno ogrevanje) s posebnim vhodom, oddam mirnima zakoncema. Vprašajte v sprejemni pisarni skupščine občine Velenje. DELAVSKA UNIVERZA prosi kandidate za delovod-sko šolo elektro stroke, da takoj prinesejo dokumente za definitivni vpis. Zadnji rok je 6. januar 1970. Za novoletne praznike Občinska konferenca Zveze mladine Velenje in aktiv mladih komunistov rudarskega šolskega centra Velenje sta organizirala mladinsko politično šolo. Obiskuje jo okrog 40 slušateljev, mladih članov Zveze komunistov ter članov vodstev aktivov Zveze mladine. Predavanja so ob četrtkih in nedeljah dopoldne, mladinska politična šola pa bo končala z delom ob koncu januarja. V okviru mladinske politične šole se bodo zvrstila tale predavanja: zgodovina delavskega gibanja, zgodovinska vloga in cilji ZK, metode in oblike političnega dela, naša pot do gospodarsko razvite države in graditev samoupravne družbe, religija in človek, marksistični pogled na svet, najaktualnejša mednarodna vprašanja, koncept delovanja Zveze mladine in za zaključek javna mladinska tribuna o perspektivah gospodarskega razvoja šaleške doline. Obisk pripadnikov JLA NAMIŠLJENI BOLNIK To, kar se mi zgodi zmeraj kadar berem kak oglas, ki reklamira to in ono posebno zdravilo, je res čudno! Komaj namreč tak oglas natanko preberem, že začutim, da imam tisto posebno bolezen, ki jo oglas omenja, in da me je napadla celo v svoji najnevarnejši obliki. Verjemite, da diagnoza zmeraj do pičice ustreza tistemu, kar čutim, da je z menoj narobe. Začelo se je, ko sem nekega dne stopil v knjižnico Britanskega muzeja. Hotel sem namreč pogledati v neko knjigo, v kateri je pisalo, kako je treba zdraviti določeno lažjo bolezen, ki me je prav sedaj dajala. Menda je šlo za seneno mrzlico ali kaj. No, dobil sem tisto knjigo in lepo prebral v njej vse, kar je bilo treba prebrati. Ker pa sem imel časa na pretek, me je obšla skušnjava, da bi takole mimogrede in vsaj površno spoznal vse bolezni na splošno. Ne spominjam se o kateri bolezni sem najprej začel brati in na kateri seznam »predhodnih simptomov« sem najprej vrgel pogled. Vem le to, da sem takoj vse tiste simptome ugotovil pri sebi, torej tudi bolezen. Sprva sem odrevenel od strahu, potem pa obupano obračal še druge liste. Prišel sem do tifusa, prebral kakšni znaki spremljajo to bolezen, in verjemite, da sem takoj odkril v sebi tifus (gotovo sem ga imel že več mesecev pa sploh nisem vedel). Ni čudno, če sem se nemudoma vprašal, kakšne bolezni neki še vse nosim v sebi. Pod Z sem našel zlateni- co in spoznal, da sem prav za to boleznijo nevarno bolan. Zdaj se bom pa za svoje bolezni resno pozanimal, priti jim moram do dna, sem sklenil. Zato sem začel brati o boleznih kar po abecednem redu. Natanko sem preštudiral malarijo: jasno malaričen sem! Kriza pa bo nastopila čez petnajst dni. Prav tako sem odkril v sebi kolero, in sicer tako s hudimi komplikacijami. Z difterijo pa sem se bržkone že rodil. Natanko in z veliko mU-ko sem prelistal vso abecedo in nedvoumno ugotovil, da je ni bolezni, o kateri bi lahko rekel: Nimam je! Vdal sem se turobnim mislim, hkrati pa sprevidel, kako izredno zanimiv primer sem z medicinskega gledišča. Vsaka medicinska fakulteta, ki bi me dobila v roke, bi takorekoe zadela terno. Samo pomislite! Če bi študentje lahko proučevali mene, bi jim sploh ne bilo treba študirati v bolnišnicah. Saj sem takorekoč cela bolnišnica. Samo malo bi me pogledali in potipali, pa bi lahko takoj in brez skrbi šli k diplomskemu izpitu. Ko sem takole tuhtal in pre-mleval samega sebe, sem se nazadnje vprašal, koliko dni življenja mi je sploh še odmerjenih. Eh, pregledal se bom, sem sklenil. Najprej sem si potipalžilo. Sprva je sploh nisem občutil. Potem sem vzel v roko uro in štel: 147 udarcev na minuto! Zdaj pa prisluhnimo srcu. Verjemite, da ga nisem slišal! Srce kratkomalo ni več utripalo. Zlomka, menda vendarle bije, le ugotoviti ne morem, sem pomislil. Potipal sem si čelo, potlej život od pa- su do glave, pritiskal na bedra, šel z dlanjo po križu, toda nikjer nisem nič slišal ne čutil. Aha, še jezik moram pogledati! Pomolil sem ga iz ust, kolikor sem največ mogel, eno oko zaprl, z drugim pa poskušal pogledati jezik. Videl sem le konček, vendar je bilo tudi to dovolj, da sem lahko nedvoumno ugotovil, da sem dobil škrlatinko. Torej lahko vidite, kaj se je zgodilo z mano. V knjižnico Britanskega muzeja sem stopil srečen, vesel in zdrav kot dren, odhajal pa sem bled, slab, samo še senca samega sebe. Kaj če bi stopil k zdravniku, svojemu dobremu prijatelju? Kadar mislim da sem bolan, mi zmeri utrip, pogleda jezik in zastonj poklepeta z mano o zdravju in bolezni. Že večkrat mi je dejal v pogovoru: »Zdravniku je potrebna predvsem praksa!« No, zdaj bo imel v meni čudovit praktični primer. Bolj se bo izuril v zdravilstvu, kot če bi se ubadal z dvatisoč navadnimi bolniki, ki jih dajejo največ dve, tri bolezni. Res sem ga obiskal. Vprašal me je: »Torej kaj te danes boli?« »Veš, dragi prijatelj,« sem mu rekel, »ne bom ti kradel časa z naštevanjem legiona svojih bolezni, le na kratko bom povedal svoje simptome.« Zaupal sem mu torej katere in kakšne bolezni sem vse odkril v sebi. Odprl mi je usta in pogledal votlino, mi otipal puls, potem pa mi je prav po barbarsko in ko sem se najmanj nadejal, s členki močno potrkal po prsih, nazadnje pa je še z glavo butnil vanje. Ko je končal ta neusmiljeni pregled, se je usedel, napisal recept in mi ga dal. Papir sem vtaknil v žep, ne da bi ga prebral in se poslovil. Na ulici sem stopil v bližnjo lekarno in dal recept lekarnarju. Ta je poškilil vanj in mi ga takoj vrnil. »Oprostite, takih zdravil pri meni ne boste dobili,« je rekel in me pomilovalno pogledal. »Zakaj pa ne? Saj ste vendar apotekar, ali ne?« »Seveda sem. Ampak, če vam bi hotel ustreči po temle receptu, bi moral biti špecerist ali gostilničar. Kot apotekar pa vam res ne morem pomagati.« Šele tedaj sem recept prebral. Pisalo je: »Pol kilograma bifteka in liter črnega piva samo vsakih deset ur. Sleherno jutro deset kilometrov sprehoda. Najkasneje ob enajstih zvečer v posteljo. In nikar si ne tlači v betico stvari, o katerih sploh pojma nimaš.« OPOZARJAMO vse imetnike obveznic »LJUDSKO POSOJILO ZA OBNOVO IN GRADITEV SKOPJA«, da zastara anui-tetni kupon številka 1, dne 1. februarja 1970. Vsi ostali anuitetni kuponi zastarajo v roku .Tlet od datuma navedenega na kuponu. Ker je 1. februarja 1970 izplačljiv anuitetni kupon številka 6, opozarjamo, da predstavlja anuitetni kupon številko 7 talon (plašč), ki bo izplačljiv od 1. februarja 1971 dalje, zato ga ne za-metujte! Razen kupona številka 1, ki zapade, izplačujemo vse leto od 6,30 do 11. ure! SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA ekspozitura Šoštanj ZADNJE VESTI - ZADNJE VESTI BREZ BESED — Me vidim razloga, zakaj bi vam povišali plačo? MATEBNITA leške doline. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi krajši program, in sicer bodo nastopili pripadniki JLA z recitacijami, folklorno skupino in zabavno glasbenim ansamblom, mladi Velenjčani pa bodo pripravili recitacije in skeč. — Ce bi slučajno vstopila moja žena, se delaj, kot da sein te pravkar odpustil! V okviru praznovanja 22. decembra — Dneva naše jugoslovanske ljudske armade, bodo v petek 26. decembra obiskali Velenje pripadniki enot JLA iz celjske garnizije. V mladinskem klubu se bodo srečali z mladimi iz središča Sa- VESTI IZ RLV iVaditeljski tečaj SANKANJE JE NEVARNO • V velenjskem rudniku lignita so do konca novembra sprejeli 141 prošenj za dodelitev pomoči raznim društvom in organizacijam. Ugodili so kar 61 prosilcem in iz sklada skupne porabe dodelili 156.500 dinarjev. Muzeju na velenjskem gradu so za asfaltiranje ceste dodelili 20.000 din, o-snovni šoli Miha Pintar Tole-do 14.193, krajevni skupnosti Plešivec, osnovni šoli Šentilj, domu kulture Velenje — vsakemu po 10. 000, občinski zvezi DPM 10.400 (koriščeno 5.400), ZZB NOV 5.000 in po 3.000 dinarjev prebivalcem iz Hra-stovca, Plešivca, Graške gore in Raven. • Rudnik štipendira v tem šolskem letu 128 štipendistov. Poleg tega pa se 148 njihovih delavcev usposablja za kvalificirane kopače in 70 za pol-kvalificirane. V letošnjem šolskem letu so podelili nove štipendije 7 študentom na fakulteti, razen tega pa 5 posebno pridnim in 14 socialnega značaja. Zaradi večjega razmaha smučanja v naši občini in želje po znanju, se je komisija za smučanje pri ObZTK Velenje odločila, da priredi samostojen tečaj za vaditelje smučanja. Tečaj so Zbor učiteljev smučanja pri smučarski zvezi Slovenije in Šolski center za telesno kulturo v Ljubljani že verificirali. Vodstvo je poverjeno Jožetu Melanšku, demonstratorja pa bosta Rudi Ževart in Marjan Pusovnik. CESTA JE TERJALA NEDOLŽNO OTROŠKO BITJE VSAKO LETO SE POZIMI PONESREČIJO OTROCI, KI SE SANKAJO IN S SANMI PRIPELJEJO NENADOMA NA PROMETNO CESTO. Iz sosednjih krajev I SLOVENJ GRADEC Proslava ob 22. decembru — Zadnjo soboto je bila v prostorih osnovne šole Rada Iršiča v Slovenjem Gradcu osrednja proslava ob 22. decembru — dnevu JLA v Mislinjski dolini, ki jo je pripravil odbor zveze rezervnih vojaških starešin. V ponedeljek zvečer pa je predsednik občinske skupščine, Ivo Cerče, sprejel rezervne oficirje in podoficirje ter predstavnike JLA. Predstavniki občinske skupščine, družbeno političnih organizacij in delovnih kolektivov pa so obiskali pripadnike obmejnih enot JLA na Viču pri Dravogradu. Organizacije ZK v podjetjih — Medtem, ko so bili doslej v vseh večjih delovnih organizacijah na slo-venjegraškem območju le aktivi ZK, bodo odslej delovale tudi organizacije Zveze komunistov. Tako bodo na novo ustanovili organizacije ZK v Tovarni meril, Tovarni usnja, na Gozdnem gospodarstvu, v Lesno industrijskem podjetju, Novi opremi, Splošni bolnišnici ter v poslovni enoti Elektro Celje. Na mestnem območju Slovenj Gradca pa bo delovala le ena organizacija ZK. Priprave na občni zbor OSS — Tudi v Slovenjem Gradcu so že začeli s pripravami na občni zbor tamkajšnjega občinskega sindikalnega sveta. Za občni zbor bodo v osnovnih organizacijah sindikata izvolili blizu 70 delegatov, in sicer bodo volili 1 delegata na vsakih 50 članov. Na občnem zboru Občinskega sindikalnega sveta Slovenj Gradec bodo razpravljali predvsem o samoupravljanju in nadaljnjem gospodarskem in družbenem razvoju Mislinjske doline, v tej zvezi pa še posebej o problemih v zvezi z nelikvidnostjo gospodarstva. Soglasje — Občinska skupščina Slovenj Gradec je na zadnji seji soglašala z imenovanjem profesorja Franca Lasbaherja za ravnatelja Ekonomske srednje šole Slovenj Gradec. Istočasno je imenovala za člane skupščine Splošne vodne skupnosti Drava—Mura v Mariboru Pavla Gamsa iz Starega trga, Ivana Časa iz Turiške vasi in Milana Štrumpfa iz Podgorja. Zanimiva artpliza — Članom občinske konference ZK Slovenj Gradec so na zadnji seji posredovali podatke iz analize, ki so jo izvedli med odborniki občinske skupščine. Osnovni namen analize je bil ugotoviti, kako ocenjujejo odborniki dosedanje delo občinske skupščine ter katere so pomanjkljivosti v dosedanjem delu, istočasno pa tudi, kako occnjujejo odborniki možnosti za sodelovanje pri odločanju o vseh pomembnih družbenih zadevah na sejah občinske skupščine. Razprava o zdravstvu — Slovenjegraška občinska skupščina je na zadnji seji razpravljala o dejavnosti Koroškega zdravstvenega doma in o razvoju zdravstvene službe v prihodnje. Odborniki so se v razpravi zavzeli predvsem še za izboljšanje zobozdravstvene službe v Mislinjski dolini, menili so, da bi moral zdravstveni dom nameniti posebno pozornost sistematičnim zdravstvenim pregledom mladine ter zagotoviti potrebno število zdravstvenih delavcev, predvsem zdravnikov. Ker deluje zdravstvena služba v neprimernih prostorih, bi bilo treba čimprej začeti z akcijo za ureditev primernih prostorov v Slovenjem Gradcu in v Mislinji. Tečaj bo izvajan po programu Šolskega centra za telesno vzgojo v Ljubljani, po zaključku tečaja bodo izpiti in vsi kandidati, ki bodo uspešno opravili izpit, prejmejo diplomo, znak in izkaznico vaditelja smučanja. Tečaj bo na smučiščih v Belih vodah in bo razdeljen na tri dele, ker bo večina udeležencev ali iz neposredne proizvodnje, ali iz šol. Zato so se odločili za petek popoldne, soboto in nedeljo. VLEČNICA BELE VODE POSKUSNO OBRATUJE Občinska zveza prijateljev mladine je lani kupila smučarsko vlečnico tipa Mini-Star, ki jo je dala v upravljanje krajevni skupnosti Bele vode. Vlečnica je namenjena za boljše izvajanje nadaljevalnih tečajev za šolsko mladino in trening mladih tekmovalcev — smučarjev v naši občini. Vlečnica je trenutno v poskusnem obratovanju, vendar jo že uporabljajo. Svet krajevne skupnosti Bele vode je v sporazumu z ObZPM in smučarskim klubom Velenje sprejel naslednje cene v zimski sezoni 1969—70: Število Cena točk Kategorija ' voženj 2 12 10 odrasli odrasli otroci, člani smučarskega kluba Velenje otroci, člani smučarskega kluba Velenje 1,00 5,00 1,00 3,00 Popust na vlečnici imajo tudi otroci v tečajih, ki jih organizira ObZTK skupno z ObZPM Velenje, ali šole, če organizirajo športni dan. Popust velja tudi za učitelje in vaditelje smučanja. Snežna poročila in poročilo o delovanju vlečnice je v objavah SNEŽNE RAZMERE vsak petek v radiu Ljubljana in soboto v dnevniku Delo. To je prva smučarska vlečnica v naši občini, zato pričakujemo, da bo interes velik. Krajevna skupnost Bele vode je skupno s šolami v Velenju in Šoštanju ter podružnično šolo" Bele vode, uredila smučišče in pripravila vse potrebno za varno in zanesljivo vožnjo na smučišču. Vabimo smučarje v Bele vode! Menijo, da bodo v tem tečaju pridobili 15 do 20 vaditeljev smučanja. Pohvalno je tudi, da je veliko zanimanje za tečaj med telesnovzgojnimi delavci na šolah, ki še nimajo formalne izobrazbe vaditelja smučanja. Ob tako široko zastavljeni akciji, ki jo podpira UO ObZTK Velenje, Zavod za šolstvo SRS — enota Celje, šolska vodstva, predvsem pa pripravljenost predvidenih kandidatov, lahko računamo, da bomo imeli za to zimo dovolj strokovnega kadra, ki bo sposoben poučevati smučanje. Vendar kljub temu sedanje okvirne želje otrok naše občine (saj se jih je prijavilo za tečaje kar 530), dajejo precej skrbi komisiji za smučanje, kako zajeti vse, ki so željni smučanja. Kapacitete v Plešivcu (2X20 udeležencev) in Belih vodah (2X40 udeležencev) ne morejo zadovoljiti vseh. Večina bo še vedno ostala doma in smučala na bližnjih smučiščih, tako v Velenju, kot v Šoštanju, Topolšici in Šmartnem ob Paki. Zanimivo je, da je prav iz vseh teh krajev dovolj interesa za vaditeljski tečaj. V zvezi s tečaji se obračajte na vodje pionirskih odredov, telesnovzgoj-ne delavce, obč. zvezo DPM Velenje ali za tekmovalno smučanje na Smučarski klub Velenje - tov. Srečko Godec, RLV Velenje. S TOVORNJAKOM V PAKO Na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem je zapeljal v reko Pako tovornjak reg. št. CE 215-14, ki ga je vozil KAREL JAZBEC iz Šoštanja, Ka-juliova 41. Njegov tovornjak jc pri prehitevanju zadel v sprednji blatnik z osebnim avtomobilom Franc Erjavec iz Kranja. Voznika tovornjaka je pri tem zmedlo in je zapeljal v strugo Pake. Ker so sumili, da je vinjen, so mu pregledali kri. Gmotna škoda je precejšnja, saj je tovornjak popolnoma uničen, neuporabni pa so tudi zidaki, ki jih jc prevažal. AVTOMOBILIST GA JE ZADEL JOŽE ROZMAN iz Velenja, Zidanškova 6, je 10. decembra ob šesti uri zjutraj, vozil neregistriran moped — tricikel, last rudnika lignita Velenje. Pri vrtnariji se mu je moped pokvaril in je obstal na osvetljenem delu ceste ter ga popravljal. V tem trenutku pa je za njim pripeljal FERDINAND KOMLENOVIC z osebnim avtomobilom CE 253-55, doma iz Velenja, Kersnikova 3. Moped je opazil na kratko razdaljo in je zadel Rozmana, ki je na srečo dobil le lažje Komaj je zapadel sneg pa se je 16. decembra v Velenju že smrtno ponesrečil pri sankanju 8-letni Anton Mahko-vec. Popoldne se je skupaj s svojimi prijatelji sankal po peš poti pri vili Bianki v starem Velenju in nenadoma zapeljal pod zadnje kolo tovornjaka. Tako hudih nesreč se lahko pripeti letošnjo zimo še več. V Velenju in tudi v drugih krajih vzdolž prometnih cest je mnogo sankališč. Zato morajo biti starši pripravljeni na nevarnosti in svoje otroke nanje sproti opozarjati. Občinska komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu starše še posebej opozarja, da vodijo več brige nad otroci in da jih napotijo na tista sankališča, ki niso ob prometnih cestah. Prebivalci bližnjih sankališč, ki si jih napravijo otroci sami, naj te o-pozorijo, da ne bodo uporabljali za zimski šport terenov, ki vodijo na cesto. Komunalno obrtni center je sicer obljubil, da bodo sanka-lišča, ki jih bodo našli ob prometnih c.estah, posipali z debelejšim gramozom in s tem onemogočili sankanje. Vendar tudi takšni preprečevalni u-krepi ne bodo povsem onemogočili zimskega veselja otrok. Zato morajo biti v prvi vrsti starši preventivni usmerjevalci svojih otrok in ne smejo dopuščati, da bi mlada življenja brez potrebe umirala na naših cestah. Občinska komisija za varnost v prometu i P. o, O Karol MIŠIC, roj. 1907, osebni upokojenec iz Šoštanja, Aškerčeva c. št. 5 in Jožefa KRIŽAN, roj. 1931, gospodinja iz Šoštanja, Aškerčeva c. št. 5 $ Jožef SKORNŠEK, roj. 1945, zidar iz Skornega pri Šoštanju št. — in Angela LESKOŠEK, roj. 19ol, kuharica iz Le-tuša št. 30 © Vladimir SEKLIC, roj. 1946, klepar iz Pesjega št. 67 in Marija CEŠNOVAR, roj. 1948, trgovska pomočnica iz Skornega pri Šoštanju št. 13/a telesne poškodbe, tako da so mu nudili zdravniško pomoč v domačem zdravstvenem domu. TRČENJE MOPEDISTOV Pri trčenju v križišču sta se težje poškodovala mopedista FRANC ŠTUMPEL iz Plešivca št. 26 in IVAN VRDEL iz To-polšicc 40. Do trčenja je prišlo, ker mopedist Štumpel ni upošteval prednosti. NEZNATNA ŠKODA Po Prešernovi cesti v Velenju je 5. decembra ob 14. uri vozil osebni avtomobil CE 158-25 voznik CVETKO POLUTNIK iz Velenja, Prešernova 11 in pred križiščem ustavil svoje vozilo. Za njim pa je pripeljal VENCESLAV TAJNIK z osebnim avtomobilom CE 204-74 ter se zaradi spolzke ceste zadel v zadnji del Polutnikovega avtomobila. Na obeh vozilih je škode za 70 dinarjev. Cenjenim strankam želim uspehov polno novo leto 1970. FOTO ME1I POLDE Pesje 118 0 Rajko JESENICNIK, roj. 1949, usnjarski delavec iz Šentilja pod Turjakom št. 28 in Rafaela HUDEJ, roj. 1935, delavka iz Skornega pri Šoštanju št. 45 • Franc LENKO, roj. 1947, rudar iz Raven št. 86 in Marija MEVC, roj. 1952, delavka iz Raven št. 127 ® Tomaž KULOVEC. roj. 1940, elektromonter iz Šoštanja, Kajuhova 5 in Marija PUC, roj. 1942, delavka iz Šoštanja, Kajuhova c. št. 5 @ Mihael NAHTIGAL, roj. 1947, delavec iz Raven št. 118 in Olga ROTOVNIK, roj. 1948, delavka iz Velenja, Šaleška 14 Pavel ROGEL, roj. 1937, kmetovalec iz Velikega vrha št. 24 in Antonija STROPNIK, roj. 1949, kmetovalka iz Velikega vrha št. 23 ZLATO POROKO SO SLAVILI: - Martin RAHTEN, roj. 1891 in Ana RAHTEN roj. 1899 iz Velenja, Koroška c. 72 - Ivan BIZJAK roj. 1890 in Marija BIZJAK roj. 1901 iz Prelog št. 1 - Marija IRMAN, socialna podpiranka iz Velenja, Prešernova c. št. 3, stara 71 let - Marija KOŽELJ, gospodinja iz Velenja, Ljubljanska c. št. 38, stara 73 let - Marta BULIC, gospodinja iz Buličev št. 8, stara 66 let - Ana ROZANC, družinska ppokojenka iz Podkraja pri Velenju št. 26, stara 73 let - Frančiška HRIBERNIK, socialna podpiranka iz Pake pri Velenju št. 49, stara 75 let - Frančišek ZALJUBER-ŠEK .delavec iz Plešivca št. 56, star 44 let - Franc DEBELAK, kmetovalec iz Trnovca pri Dramljah št. 9, star 43 let - Filip VRTOVEC, upokojenec iz Celja, Kocenova 10, star 83 let Članom delovnega kolektiva, vsem delovnim ljudem velenjske občine, delovnim organizacijam in poslovnim prijateljem, voščimo srečno, zdravo in veselo novo leto 1970 RUDNIK LIGNITA VELENJE X X ♦ ♦ ♦ ! * ♦ i ♦ NAGRADE ZA NAŠE BRALCE Za novoletne praznike smo vam spoštovani bralci, spet pripravili malo razvedrila. Reševalce naše novoletne nagradne križanke čakajo lepe nagrade: 1. nagrada — 100 din 2. nagrada — 80 din 3. nagrada — 60 din 4. nagrada — 50 din 5. nagrada — 20 din 6. do 10. nagrada — 10 din Izrezana križanka bo veljala kot kupon za udeležbo pri žrebanju. Rešitve pošljite najkasneje do sobote, 10. januarja 1970. na naslov: šaleški rudar, Velenje, p, p. 89. V spodnji levi kot kuverte posebej pripišite: NAGRADNA KRIŽANKA. Ne pozabite na rob križanke napisati svoj točen naslov. Vsem reševalcem križank — lep pozdrav! Uredništvo šaleškega rudarja VODORAVNO: 1. mostovni čoln, 7. slovesnost, proslava, 13. bivši član II. nogometne lige iz Siska, 20. objekt na zabaviščnem prostoru, 22. prvi slovenski dramatik in začetnik nastajajoče domače gledališke umetnosti (Županova Micka), 24. vražni obesek, ki naj odvrne nesrečo, 25. tekma v hitrosti, 26. slog in moda v umetnosti 18. stoletja, ki se je razvila za časa kralja Ludovika XV., prelinjena skrajnost baroka, 28. manjša vo.i-na ladja, 30. organizem, bitje, 31. tropska rastlina iz družine lilij, njen šok jc znano odvajalo, 32. mesnat prašič za zakol, 33. kratica humanitarne ustanove, 35. klanec, hud cestni vzpon, 37. pleme, rasa, 38. odmev, 39. životec, steznik, 40. koralni otok, 42. desni pri-lok Zapadne Morave, 43. začetnici slovenskega skladatelja, ki je umrl junija 1966. leta (»Elcvinok-cij«), 45. kemični znak za kovino natrij, ki se na zraku sama vžge, 16. kratica za »Avtonomna pokrajina«, 47. vrsta modernega brazilskega plesa, 48. razdiralna sila razstreliva, 50. slovenski slikar iz Trsta, naš najboljši slikar morja in ljudi na obali (Albert, 1887— 1947), 52. bitka, boj, 53. obrat za predelavo dragih kovin, 54. zbiralnik v elektromotorju, nabiralec, 58. tovarna šivalnih strojev na Dolenjskem, 59. avtomobilska kratica za okraj Karlovac, 60. oddelek vojakov na pohddu, stolpec v časniku, 61. izraz pri kartanju, 62 pesnik slovenske moderne (Dragotin), 63. svečenik starih Perzov in Medov, čarovnik, 64. drag kamen s črnimi in belimi pikami. različek ahata, 65. skrajšano ameriško moško ime, 66. starodaven narod na ozemlju današnjega Peruja z visoko razvito kulturo, 67. osnova, podlaga, temelj, 68. večji vodni tok, 69. lisa, madež, maroga, 70. pesem hvalnica, 71. železov kršee, surovina za pridobivanje železa, 72. letoviški kraj pri Opatiji, 73. držaj pri sekiri, ročaj, 74. povratno osebni zaimek. 75. morska deklica, 76. začetnici prvaka ljubljanske drame, 77. trinog, nasilnež, 78. nespodobna beseda, psovka, 80. človek, ki obvlada mnogo jezikov, 8". objekt za pristajanje ladij v pristanišču, 8S. zaničljiv izraz za klobuk, 89. vrsta kuščarja, ki spreminja barvo po okolici in razpoloženju, 90. tovarna perila v Kovem mestu, 91. avtomobilska oznaka za okraj Stip, 93. začetnici slovenskega pisatelja, avtorja »Vi-soške kronike«, 95. kemični znak za najlažjo kovino litij, 96. glavno mesto Južne Koreje, 98. moderno publikacijsko sredstvo, 99. raz-flasni plakat, 100. poglavar družine, 101. bilka, zelišče, 103. zbor štirih godbenikov ali pevcev, 106. oster konec polotoka, ki se izgublja v morju, 107. kmečko gospodarsko poslopje za krmo, 108. slovenski pisatelj, avtor priljubljene ljudske povesti iz časa turških napadov na Slovensko »Mi-klove Zale«, 109. šiba. trstičje, 111. mesečnik, somambulist, 113. pristanišče v Maroku, ki ga je leta 1» močno razrušil potres, 115. znamenita umetnostna galerija v Firencah, 116. hči Ojdipa in Jo-kaste v grški mitologiji, ki je bila usmrrena, ker je kljub prepovedi pokopala brata Pollnejka, 118. ,alkaloid v volčji češnji, ki širi očesno zenico, 120. tekstilna tovarna v Novem mestu, znana po kvalitetnih izdelkih, 122. prozorna slika, tako osvetljena, da daje vtis plastičnosti, 123. ostanki pri mletju žita, 124. zadnji dan tedna, začetek vikenda. NAVPIČNO: 1. mesto v južni Makedoniji, središče pridelovanja tobaka, 2. človek v mladosti, 3. grška boginja zmage, upodobljena s perutmi, 4. kopno, zemlja. 5. vzklik veselja, 6. odlok, odločba, ukaz, 7. največja kopenska žival, 8. podoba, slika, 9. kalijeva rudnina, sestavina plagioklazov, 10. začetnici francoskega pesnika in dramatika, ki je s svojimi poezijami poživil in razširil francoski literarni jezik (»Notrcdamski zvonar«), 11. tibetansko govedo, 12. grški bog ljubezni, 13. v grški mitologiji spremljevalec boga uak-ha, demon gozdov in polj, 14. naša priznana tovarna športne opreme na Gorenjskem, 15. vzklik za gonjenje živine, 16. prebivalec Sodelujmo v akciji za varno vožnjo na smučiščih Skoki v Lokovici Smučanje dobiva v naši občini vedno več pristašev, tako med mladino kot med odraslimi. Zato je prav, da se pred pri-četkom glavne zimske sezone seznanimo, kaj vse moramo upoštevali, da se bomo varno in uspešno vozili na smučiščih, kaj storiti, da bo vožnja čimbolj varna za nas in ostale uporabnike smučišč in vlečnic ter sedežnic. Ni vseeno, kako se vedemo na smučišču, ni vseeno, če mislimo, da smo sami na smučišču, da obvladamo smučanje in zato ni potrebno biti obziren. Komisija za smučanje pri ObZTK Velenje se je odločila, da posreduje vsem uporabnikom smučišč PRAVILA ZA VARNOST NA SMUClSClH, ki določajo v mednarodnem merilu osnove reda in discipline na smučišču. Marsikdo bo dejal, češ zakaj pa sedaj to? Odgovor je dokaj preprost. Ob vse večjem prometu na smučiščih je nujna večja vzgoja smučarjev in ne samo učenja smučanja. Sicer je pa vzgojenost povsod in tudi tu del pouka. Poglejmo si na kratko ta pravila: 1. Smučar ne sme pri svojem športu nikogar ogrožati ali poškodovati! 2. Hitrost in način krmarje-nja mora prilagoditi svojemu znanju, terenu in snežnim razmeram. 3. Smučar, ki se približuje od zadaj, ki prehiteva, mora tako izbirati smer, da ne ogroža tistih, ki smučajo pred njim. 4. Prehitevanje je dopustno levo in desno, razdalja pa mora biti vselej tako velika, da imata oba smučarja dovolj prostora za gibanje. 5. Ko smučar zavije v smučarsko progo (ali z roba smučišča, ali z vlečnice ipd.), ali jo prečka, se mora s pogledom navzgor prej prepričati, da ni nevarnosti zanj ali za druge. To velja tudi za vožnjo ob vsakem postanku. Postajaj ob robu smučišča, smučarske proge. 6. Smučar se ne sme po nepotrebnem zadrževati na ozkih in nepreglednih delih proge. Če pade, se mora čimprej umakniti. 7. Hoja navkreber je dovoljena samo ob zunanjem robu smučišča, vendar le v primeru dobre vidljivosti. 8. Vsak smučar mora upoštevati »prometne znake« na progi: splošna nevarnost, ovinek, križišče, ožina, plazovi itd. Ti znaki so podobni prometnim znakom na cestah: so ru- mene barve s črnimi oznakami! 9. Ob nesreči je dolžan vsakdo pomagati, vendar mora dobro oceniti ali je njegova strokovnost prve pomoči lahko uspešna. 10. V primeru nesreče mora vsakdo dati na zahtevo organa milice, reditelja smučišča, učitelja oz. vaditelja vrste, svoje osebne podatke, ne glede na to, ali je udeleženec, odgovoren ali ne, ali samo priča. 11. Smučarji so dolžni na zahtevo reditelja smučišča, upravljalca vlečnice — žičnice, učitelja ali vaditelja smučanja, vodje skupine, upoštevati navodila in napotke. Ta pravila naj služijo vsem, ki se kakorkoli gibljejo na smučiščih. Starši, učitelji, obvestimo otroke o teh pravilih, prizadevajmo si za varno in zdravo rast naše mladine. Tudi gledalci na smučiščih, smučarskih tekmovanjih, so lahko povzročitelji nesreč. Predvsem pa je važno, da se otroci ne smejo smučati in sankati po cestah, prometnih poteh, skratka povsod tam, kjer lahko že vnaprej predvidevamo, da je nevarno. Vsi, ki žele letos na smučarski tečaj naj pravila pregledajo in upoštevajo. Ob vse večjem prometu tudi na smučiščih, moramo napraviti čimveč za varnost otrok. SODELUJMO V AKCIJI ZA VARNO SMUČANJE IN SANKANJE. -bv Smučarski klub Partizan-Ru-dar je priredil otvoritveno skakalno tekmovanje na skakalnici v Lokovici nad Šoštanjem. Tam so lansko leto pri- Rezultali: Člani: 1. Milan Čepelnik (Vel.) 2. Polde Krevselj (Vel.) 3. Peter Ceh (Lok.) Mladinci: 1. Vinko Kovač (Vel.) 2. Bojan Jerele (Misl.) 3. Martin Ceh (Lok.) Pionirji: 1. Martin Dedič (Vel.) zadevni domači mladinci lepo uredili 30-metrsko skakalnico. Na tekmovanju je nastopilo 20 skakalcev iz Velenja, Mi-slinje, Šoštanja in Lokovice. 196 (26 in 27) 196 (28 in 29 p) 188,5 (24,5 in 25) 189,5 (25,5 in 26,5) 182,5 (24 in 25) 179 (24 in 25) 73,5 (10,5 in 11) Strelci so tekmovali Občinski strelski odbor Velenje je priredil tradicionalno srečanje strelskih družin občin Velenje, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina. Pet strelskih družin se je pomerilo med seboj v streljanju z zračno puško v dvorani tovarne usnja v Rezultati: Ekipno: 1. Rudar Velenje 2. Usnjar Šoštanj 3. Steklar Rog. Slatina 4. Šmarje pri Jelšah 5. Virštajn Posamezno: Šoštanju. Pri ekipnem tekmovanju je bila najboljša strelska družina Rudar iz Velenja. Med posamezniki pa je bil prvi Franjo Zučko iz strelske družine Usnjar Šoštanj. Zmagovalci so prejeli praktična darila. 652 krogov 622 krogov 599 krogov 518 krogov 517 krogov 1. Franjo Zuško, Usnjar 174 krogov 2. Jure Mogelnicky, Rudar 165 krogov 3. Bola, Rudar 165 krogov 4. Janko Sme, Rudar 162 krogov 5. Jože Škorjanc, Steklar 162 krogov OVOLET.\A nagradna križanka Nov rekord Metanska Na odprtem prvenstvu Ljubljane so nastopili tudi dvigalci uteži iz Velenja. Med dvajsetimi tekmovalci iz Ljubljane, Logatca, Celja in Prevoj se je najbolj izkazal Velenjčan Franc Melanšek, ki je dvignil 380 kg, v teznem dvigu pa je postavil nov slovenski rekord 127,5 kg. Izkazal se je tudi Franc Za-Iuberšek, ki je bil prvi v lahki kategoriji, dvignil je 290 kg. Obenizbor atletskega kluba Velenje V skupščinski dvorani so se zbrali velenjski atleti in pregledali sadove enoletnega dela. Iz poročila je bilo razvidno, da je klub v kratkem času dela dosegel lepe uspehe tako v navduševanju mladih v atletiki, kot v doseženih rezultatih posameznikov na različnih tekmovanjih. Da bi svoje začrtano delo lahko uspešneje nadaljevali so izrazili željo, da bi čimprej pristopili k izgradnji garderoh ob stadionu in vzdrževanju objekta, ki ga klub ob premajhni finančni dotaciji ObZTK ne zmore. Za uspešno delo pa bodo potrebovali tudi večjo strokovno pomoč, saj je do sedaj skoraj vse delo vodil Lojze Ojsteršek, ki pri tolikšnem številu atletov ne zmore vsega dela. baltske države, 17. pravec gibanja, vožnje, 18. ostanek kart po razdelitvi, 19. pozitivna elektroda, 20. predaja, položitev oržja, 21. pritok Save pri Kranju, 23. konec hrbtenice, ki se sestoji iz 4—5 vretenc, 24. obravnavana snov, predmet pogovora, 27. debela odeja, 29. rojstni kraj pesnika Prešerna, 32. ročna granata, 34. domača žival z dolgo dlako, 36. glavno mesto de-partinaja Somme v Severni Franciji z znano katedralo iz 13. stoletja, 39. pritok Seine pri Parizu, dolg 525 km, 40. predplačilo, na-dav, 41. zaščitnik domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 44. reka na Dolenjskem, _ki teče skozi Novo mesto, 47. vrsta, različek, 48. avtomobilska oznaka za Ba- nja Luka, 49. oznaka za »neznanca«, 50. močvirska ptica selivka, ki ima barvo tal, 51. avtomobilska oznaka za Kutino, 52. boj, vojna vihta, 53. težaven položaj, stiska, 54. zveza, odvisnost, 55. lepo vedenje, bonton, 56. država v zahodnem delu ZDA ob Tihem oceanu z glavnim mestom Salem, 57. čuvar reda, reditelj, paznik, 58. češki botanik, osnovitelj zakonov križanja vrst in ustvarjanja novih oblik (Gregor), 59. družbeno shajališče, sklenjena družba, 60. prid, dobrota, 62. ulična hišica za prodajo časopisov in revij, 63. pomladanski mesec, 65. kraljevina pod obronki Himalaje z glavnim mestom Katmandu, 67. izterjeva- lec davkov v fevdalizmu, 69. rojstvo, nastanek, roditev, 71. priprava za vpijanje črnila, 73. reka v vzhodni Srbiji, 75. način izražanja, slog, 77. enoletna kulturna rastlina, ki vsebuje nikotin, 79. daljša pripovedna pesnitev, 80. slikarska deščica z barvami, 81. znamka težkih italijanskih kamionov, 82. premikanje po zraku, 83. prvotni prebivalec na našem o-zemlju, 84. tajna državna policija v Hitlerjevi Nemčiji, 85. preprosto strelno orožje, 86. osebni zaimek, 87. rastlina iz katere so v starodavnih časih delali papir, 8.9. meniška halja, 90. velik ruski revolucionar, vodja Oktobrske revolucije v Rusiji, 91. krtača, 92. hči Urana in Gee, mati vseh voda v grški mitologiji, 93. izgred, prestopek, eksces, 94. mesto v italijanski pokrajini Umbriji s sto tisoč prebivale^, 96. finska parna kopel, 97. tuje žensko ime, 99. a-gregatnp stanje vode, 100. zbor osmih godbenikov ali pevcev, 102. igra na srečo s številkami, 104. nasilen vpad v hišo, vdretje, 105. dolgoletni voditelj naših narodov, 107. zimsko prevozno sredstvo, 108. priprava za sejanje, rešeto, 110. železniška proga, 112. podzemna žival, 114J kretnja, gesta, 115. fante, deček. 117. kemični znak za element galij, 119. težko poljsko delo, 121. kratica za »vojni odsek«. # Kdor želi, da mu verjamemo, si mora obleči tako imenovano golo resnico. # Ni potrebno delati velikih stvari. Zadostuje, da delate majhne stvari na velik način. # Bogataši živijo nevarno, posebno še za mizo. # Zadovoljstvo je tisti trenutek, ki traja med dvema nezadovoljstvima. m i it i i i A — No, hik, zdaj pa naravnost na sankanje! Ljubezen je velika učiteljica; uči nas, naj bomo tisto, kar nikoli nismo bili. In njeno poučevanje nam večkrat v trenutku povsem spremeni naše navade. o - O - o Usoda vodi človeka, ki se ji zna prilagoditi, vleče pa tistega, ki se ji upira. o - O - o Kdor hoče uživati, mora začeti pozabljati. Nič ni človeku podobno manj kot človek. Navdušenje lahko prav posrečeno primerjamo z ostrigami, ki so užitne le dokler so sveže. o - O - o Premaganci nimajo prijateljev. o - O - o Ce človeka nihče ne ljubi, bo postal hudoben. ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL —Urejuje uredniški, odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek -Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,SO dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5014-3-369 pri SDK, ekspozitura šoštanj — Rokopisov in fotogafij ne vračamo — Tisk in kiišeji GP »Celjski tisk« Celje.