198
O vplivu drevesne podlage (divjaka) na
žlahtno drevo.
Spisal Jiiger.
Akoravno se je uže veliko pisalo o razmerji med podlago in požlahtnenim drevesom, vendar se nahaja v tej zadevi med sadjerejci še veliko napačnih nazorov. Veliko sadjerejcev, na pr. še vedno misli, da ima podlagini sok vpliv na dobroto sadu. Ako bi temu res tako bilo, potem bi morala biti jabelka in hruške, ki so cepljene na lesnike, tudi grenkega okusa, kakor je podlagini sad; nadalje bi morale biti hruške grenke,
ki so rastle na drevesu, kojo je cepljeno na kutno, kajti kutna je tudi grenka; na divjo češpljo požlaht-nena marelica morala bi biti po tem takem kislo-za-gatnega okusa.
Podlaga (divjak) in žlahtni les sta sicer zvezana, pa v njih notranjih lastnostih vendar vedno dva različna dela. Kako je to mogoče pri tako tesni zvezi, tega dosedaj še veda ni mogla razložiti. Mi se toraj ravnamo le po dogodjajih. Nekoliko zamore služiti v dokaz ta okoliščina, da podlaga z mehkim le^om, to je, obstoječa iz rahle lesne vlaknine postane po cepljenji močneja kot žlahtno deblo; ako je podlaga tanko vlaknasta in trdega lesa, pa podlaga zaostane v rašči na debelost proti žlahtnemu deblu. Vse to se pa tudi zamore zgoditi, če je žlahtno deblo bolj mehkega ali pa trdega lesa.
Mesto, koder je bilo drevo požlahtneno; ostane vzlic skupnemu redilnemu soku vendar vedno mejna črta. Ako kedo nad tem dvomi, posluži naj se dokaza z ru-dečo buko» Najmlajši les rudeče buke je namreč po odpadu listja v jeseni noter do časa, ko zopet drevo prične poganjati, vedno rudeč, med tem, ko je les navadne buke zelenkasto rumen. Vzamemo li rudečo buko, ki je bila požlahtnena na navadno buko, ter preiščemo mesto požiahtnitve, najdemo, da rudeči les natanko tam jenja, koder se prične podlaga.
Vpliv divjaka je ves drug kot ga je možno razložiti iz kemijskih dogodkov v soku. Ako je sad špa-lirnega drevja veči in lepši, izvira iz tega, da je drevo v boljši zemlji in da je pravilno itd. Ako bi bilo mogoče z velikimi drevesci ravno tako ravnati, doseglo bi se ravno tako sadje.
Divjak vpliva tudi še na drug način. Ako ima slabo raščo zarad pomanjkanja globoko segajočih močnih koreniji, kakor na pr. kutna, ivančkovo jabelko, ostane se ve da drevo manjše in prične prej roditi. Na češpljevih podlagah požlahnene marelice ne zmrznejo tako hitro kakor na mandeljnih, ker podlaga ne zmrzne. Breskvina drevesa, ki so skoz in skoz žlahtnega lesa, toraj tudi korenine, zmrznejo prav hitro in treba je zarad tega pozimi tudi deblo zavarovati.
Iz tega se da kmalu razložiti vpliv po Uage, ne da bi bilo treba kaj v poštev jemati vpliv soka.
„Pomologische Monathefce."