TRST, sobota 11. oktobra 1958 kto XIV.. Št. 242 (4087) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 . Goric« 33-82 Poštnina plačana v gotovini Tei UL- MONTECCHI št. 6, 11. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA š« 20 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — st 37-m. ... - -. - . • FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 780, polletno 390. četrtletno 195 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljjibljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Tel Sl n n ^ MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: OGLASOV- ~ P(>družn‘ca GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. d Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — o 18. — Tel. 37-338 — CENE MALI OGLASI: 30 lir beseda. — res; t ’la katerega se ti ’ °°javljamo ter hkra-•tiri to>rmi° "a Vse ujegove tak i Ali, ,r,^ene*etto prani: Enel.t. rfs’ da bi b-ili dr. A-tv.,. a'i Slov. demokratska Dosti 8 . v- katoliško skup-volitvakPn 2adnjih političnih tMivali rimski parlament Siasui«- ovenske volivce, da »tani!« ° 2a Krščansko demo-it. it ~ ,Pad Pa je res, da / Trs”^‘ .demokratsk zveza *Upno‘7 . ■n Slov, katoliška škem na. Plakatih po Trža d) ,= ozemlju in z resolucijo v ,rc m,aia 1958, objavljeno demokracije. Naj do-” roki re*P,uc'jo in s plakati Hi tn-V k}e je zapisano, da kajni* niok ratičniini stran-Hiijjji °n in «Katoliški glasa •?onjk„ in predvsem Krhale ___ demokracijo! Naj do-ie more — da je na lucijj katjh in v tej reso-fle -i zaP\sano, naj Slovenci Hiolcrd--1^!0 2“ Krščansko de-,n ,0' ko sta pa gor iška L, p0 ‘Katoliški glasa odkriti K,j! a> naj volijo prav n jc cansko demokracijo! In "Ho n» dovolj, naj nave- So «£’ kako se je Agneiet-*ičnif> cjnokracija» po poli-"d«. volitvah hvalila dobe- Na 195 g j/ (v 'st' 12 od 15' Stvf ie PO NASVETU VOD-Vn-o-P2 kar leP° Število k .?k'h, volivcev dalo svoj W ' ?|)Janski krščanski de- Ši .i ’ k' ie tako tud' s kt«, *lasovi odnesla na Gori-v ‘‘lajno zmago...« 4oh/dimo’ Ip ’e SDZ ce' to po volitvah, da so HVj ' zaslU(/l nekateri Slo-ilc0 fllasouali za protisloven-*lt0^oltolijansko klerikalno i ^odni- "Ito. Je popravlja dr. Agne- ^nelen res’ da bi se bil dr. *r 'talit kdai koli povezoval ?"inenj?nskimi šovinističnimi I- dj u. v tržaškem mestu a-J?li 2,,’ bil sklenil kakršno 'iSčan.Vbmištvo z italijansko 5* je - 0 demokracijo. — Pač ’ da je bil on in «Slo-v- ei n m°kratska zveza« k^biJtvu01* Vsaki zvezi in za-> kr * ita'iianskimi stran-V*v«t0iit!Z ir-jeme, ker tako Vbosti! vzbuja čut manj- ilr ‘iipio a l ttml,I a *' tudi italijan-.?• ji« ^e- tiste esredinskea, k , Piolcr ‘‘^enuje Aanelettoca b,So ™jo>,> P«č ve želijo ti 0vimif“v„ezvištva z Agne- r 'I Irl. Simčičevimi liberal &Ahmkalc‘ kot to, da je t. 'čtiih ZOslnffi na majskih d!"Ce« ni n volitvah nekaj Slo-bo?nak:ra(.?SOt’?10 za Krščansko «.? kon„?9 ‘n * tem poma-tn u v u ,Br°b slovenskemu Jtli'e Pri t N> dvoma, da tu. tej „„tem satansko sme-AhtenS11 ett°vski resnični i, *lie k°’ti-'‘vku Protii v svojem po-1 *8. Vi Agneletto: ]?Vl> da bi dr. Agne- jie,ve j. bratstvo dr. De- Hal);.-111 nipoo..:. _ Jp'11iatiski^eg0v'b tovarišev z *t tes, Jd11. delavci pač pa l »bSOj a 1® on obsojal in ,t lUlijj,«. sP°jitev Slovencev ^'bski J_5.tym >zgnbe svoj «4. Ni res, da bi bil dr. Agne-letto skoraj dosledno podpiral predloge Krščanske demokracije in celo glasoval za proračune tržaške občine, v katerih ne bi bilo niti najmanjše postavke slovenskih socialnih in narodnostnih zahtev. — Nasprotno je res, da je dr. Agneletto glasoval v mestnem svetu le za one predloge večine — katero so sestavljali ne samo Krščanska demokracija, ampak tudi socialdemokrati, republikanci in poprej še liberalci — predloge, ki so lili v očitno korist tržaškega mesta in okolice ter pobijanja brezposelnosti, kot je bila razsvetljava spodnje in zgornje okolice, popravljanje in tlakovanje cest, pokrivanje potokov, kanalizacija, porušenje starega mesta, zidanje javnih ljudskih kopališč (Sv. Križ in Opčine), telefonska zveza s I-rosekom, prometne zveze z avtobusi itd.; in da je leta 1957, ko je bila sama Krščanska demokracija na oblasti, glasoval proti občinskemu proračunu, ker ni ta predvideval od dr. Agneletta že večkrat zahtevanega slovenskega mladinskega zabavišča v mestu, podpor za slovenske kulturne potrebe in potrebnih izdatkov za slovenske šole«. Na gornjo trditev odgovarjamo: a) Dr. Agneletto je očitno pozabil, da je bil v njegovi ((Demokraciji« št. 16 od 22 a-prila 1955 objavljen njegov govor neposredno pred glasovanjem o občinskem proračunu, govor, v katerem je dobesedno natisnjen naslednji odstavek: «Žato bom, v pričakovanju, da bo občinski odbor v bodoče uvaževal moje zahteve in priporočila v interesu pomirjen ia med Italijani in Slovenci in v interesu medsebojnega spoštovanja, glasoval za proračun.« — In res je glasovni! In zaman je čakal, da so italijanski klerikalci kar koli upoštevali. Namesto tega je dočakal, da niso ne samo nič upoštevali, ampak so celo v maju prepovedali slovenski govor na Velikem trgu! Zato je dr. A. — seveda — pozival Slovence, naj glasujejo za KDI b) Ko pa dr, A. že omenja Sv. Križ in Opčine, bi moral biti bolj točen in malo manj pozabljiv. Ljudsko kopališče so na Opčinah začeli graditi v juniju leta 1953 in je bilo odprto leta 1954 iz sredstev, ki jih je vseboval gospodarski načrt, ne pa proračun tržaške občine. Tudi dela v Sv. Križu je finansirala bivša Zavezniška vojaška uprava in ne tržaška občina, izvajala pa jih je SKLAD. Zato poudarjamo, da vse naše trditve o njegovi politiki tv politiki njegovega klerikalnega sonosilca liste držijo! Jasno je, da Slovenci za listo takih grobarjev slovenskega Lange o poizkusih arbitraže med Washingtonom in Pekingom Konklave se bo pričel 24. oktobra ? Papež prepeljan k Sv. Petru pogreb pa bo v ponedeljek Včerajšnja seja v Varšavi je trajala dve uri in pol, nov sestanek pa bo v sredo - Letalski spopad nad Formoško ožino VARŠAVA, 10. — Ameriški in kitajski poslanik sta se danes sedmič sestala v Varšavi. To je prvi sestanek po napovedi zatišja na področju Kvemoja. Razgovor je trajal več ko dve uri in pol. Oba poslanika sta izjavila, da se bosta spet sestala v sredo. Zvedelo se je, da je ameriški poslanik vztrajal, naj se podaljša zatišje na področju Kvemoja. Dejstvo, da oba poslanika nadaljujeta razgovore, valja za dober znak tudi glede dejanskega podaljšanja zatišja Predstavnik ameriškega dr- žavnega departmaja je danes zanikal novico .ki jo je objavil davi neki ameriški list, češ da je Kitajska pred dnevi poslala ameriški vladi s pomočjo Norveške sporočilo, da je pripravljena pogajati se o začasni rešitvi samo vprašanja obalnih otokov. List trdi, d., so Kitajci sporočili, da ne vztrajajo, naj bi v Varšavi razpravljali tudi o Formozi. Predstavnik je dodal, da so se ZDA seveda razgovarjale o Formozi s številnimi zavezniki, ter da so nekateri od teh o zadevi razpravljali tudi s Kitajci vendar pa se ZDA za svoja sporočila niso posluževale drugih sredstev izven razgovorov v Varšavi. Zatem je predstavnik obtožil Kitajce, d.a so dali omenjenim ameriškim zaveznikom potvorjeno poročilo o varšavskih razgovorih. Nadaljeval je: »Kitajci vztrajajo na popolnem umiku ameriških čet s Formoze in s formoškega področja. Mi pa se seveda ne bomo odpovedali obrambnim obveznostim do nacionalistične Kitajske, na podlagi katerih so bile ameriške čete poslane na tamkajšnje področje.« Tudi predstavnik norveške- zanikal omenjeno novico. Norveški zunanji minister Lange, ki se je danes vrnil iz Ne\v Yorka v Oslo, pa je izjavil: ((Skušali smo zvedeti, ali je mogoča neke vrste arbitraža, ki bi bila sprejemljiva za obe ‘trani. Toda v sedanjem položaju. ko so v Formoški ožini prenehale sovražnosti, mislim, da lahko upamo, da bodo varšavski razgovori potekali v boljšem ozračju « Dodal je, da je nedavno prišlo do spremembe načina, kako Američani obravnavajo to vprašanje. Agencija «Nova Kitajska« javlja, da je predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva podal izjavo, v kateri je pozval ZDA, naj se v Varšavi «resno» pogajajo o konkretnih sredstvih in korakih za umik ameriških oboroženih sil s Formoze in iz Formoske o-žine. Dalje je predstavnik izjavil. da so Kitajci prekinili topniško obstreljevanje izključno iz humanitarnih razlogov, ter da je daljša ah ga zunanjega ministrstva je lllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllUIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIMIIIIItlMIMIIIIIIIItlllll Ameriška nota SZ o preprečitvi nenadnega napada Razgovori strokovnjakov naj se začnejo 10. novembra Nov zahodni predlog glede udeležencev konference o prekinitvi jedrskih poizkusov - Nadaljevanje razprave v OZN WASHINGTON, 10. — Ameriška vlada je sporočila sovjetski vladi, da sprejema sovjetski predlog, naj se 10. novembra začnejo v Ženevi razgovori strokovnjakov o zmanjšanju nevarnosti nenadnega napada. Ameriška vlada predlaga naj se teh razgovorov udeležijo ne samo strokovnjaki ZDA, pač pa tudi Velike Britanije, Francije, Kanade, Italije in po možnosti »drugih držav«. Tako konferenco so predlagale ZDA in jo je Sovjet ska zveza i sprejela. Sovjetska zveza je v svoji noti od 15. septembra predlagala, naj bi na konferenci sodelovali strokovnjaki SZ, Romunije, CSR in Poljske, Zahod pa naj bi zastopali strokovnjaki ZDA, Velike Britanije, Francije in Belgije. Ameriška vlada pravi, da bi morala konferenca pripraviti tehnično poročilo, ki bi ga predložili vladam v proučitev. Dalje izreka mnenje, da ne bi življa v Italiji ne morejo in J smeli ženevski razgovori ob-ne smejo glasovati na jutriš- vezati ameriške in sovjetske njih občinskih volitvah! ‘vlade, kar se tiče določitve področij, na katerih naj bi izvedli ukrepe proti nevarnosti nenadnega .napada, in ne bi smeli biti povezani z raznimi platmi razorožitve. Ameriška vlada priznava tudi, da bi konferenca lahko bistveno napredovala v štirih ali petih tednih. Na koncu ameriška vlada zanikuje, da ZDA pošiljajo ameriška letala, opremljena z atomskimi in vodikovimi bombami proti sovjetskim mejam. V londonskih diplomatskih krogih izjavljajo, da so se Velika Britanija in ZDA sporazumele o kompromisnem na- llllllltlllllltlllltllHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilltltinilflllltlilllllllllllltlllllllllllMIIIIIIMIIIIMIIIIII Nov razvoj v libanonski krizi Karatni ne bo odstopil Zaradi močnega odpora ljudstva je Šehab preklical sklep o imenovanju nove vlade - Nota ameriški vladi za brezpogojen umik čet O, t* v eno politično «enski s tem kif8n«lettZnačai*-t«( ie j * »Demokracija« 'ti!'110 . Qna]st0 leto. Sve- ' noi Bne*ehouim pristalo ^Onai.J’, Pnalistajo vseh H,, brep-ič , letnikov in se bo-A > da v njih kar le l'k«kš,,nnk°v ~ 'n tudi njih n Agnelettov govor !C L-iei? kater,h se ne Sit 'n n!. brat,tuo dr De-k ttl9ic;le0°vih tovarišev z ItJ? braut delaoci, temveč \„ira )lVo ce,° zasmehuje, na.. STamoti na vse '■d *e tfr Tatne načine, na-ene"nci °dkrito pozi-Jd a’ n°i glasujejo za ?,kn‘0kracijo, ki že Sr**th ; k®toja koplje tem *C»rl0*tni Csem Slovencem »-»oV'°b. Si. u dr - ” svojem po- j tfneIetfo: 0 '"""»'Milinimi! 4.nfekcm umiku s* ~ Predstav- SHj" °«i 1 Jo.** UtD°ku6,uiei° podrobne. r ‘dpoto, delt«, je nsk Vrv nii,Stiu,!akov »prvi korak S>^’Cb^°nskPrhreet Vk ■ . • Optri i — — lot« H i. Alti P Davi Je z leta ltj°v. 2 Dek Val° iz Ami,na SV,1ik e-‘»-*h.'v0i'*J»vil,' da je od- K^-Ibruanskib vo-V “ i,. Je : vojaški preu- " C, v°iakiavil’ da od' JhtJ kov »prvi korak “ekaterih uprav- BEJRUT, 10. — Rašid Karatne je danes izjavil, da nima namena odstopiti. Po sestanku voditeljev bivše opozicije, ki je bil danes v mestnem predelu Basta, je Karami izjavil da nasprotno s tem, kar je bilo včeraj rečeno, ne misli zapustiti mesta predsednika vlade. Karami je govoril z balkona Salamovega stanovanja med navdušenim pozdravljanjem njegovih pristašev. Poudaril je, da bo ostal na oblasti, ker je taaa ljudska volja, razen če se izvzamejo nekateri reakcionarni krogi. Dodal je. da vlada šestih članov, ki ji on predseduje, ne bo razširjena, kakor so zahtevali bivši Samunovi pristaši in voditelji libanonske falange. Pozneje so govorili še drugi voditelji opozicije. Bivši zuna-nji minister Henri Pharaon, ki je znana grško-pravoslavna osebnost in ki je od vsega začetka krize večkrat skuša! posredovati, je med drugim izjavil da se je vedno zavze mal za pravico ljudstva, da si izbere svojo vlado. »Ker ste si izbrali Karamija,« je pripomnil, «mi podpiramo vašo izbiro in spoštujemo vašo Voljo.« Voditelj druzov Kamal Jum. blot je zahteval aretacijo bivšega predsednika Samuna in njegovih ožjih sodelavcev, ki jih je obtožil, da so britanski plačani agenti. Salam pa se je zavzemal za razpustitev parlamenta, kjer se je večina članov že vnaprej izrekla proti zaupnici Karami-jevi vladi v njeni sedanji obliki. Izrekel je prepričanje da velika večina muslimanov in kristjanov želi mirno rešitev. Kakor včeraj javljeno, se je zdelo, da je kriza rešena. Predstavniki obeh taborov so sprejeli Sehabov predlog za sestavo vlade strokovnjake'' in vojakov. Ko pa so za seznam novih ministrov zvedeli bivši uporniki, je v teh krogih močno završalo. Prebivalstvo je po ulicah izražalo nezadovoljstvo, številne delegacije pa *o obiskale voditelja Sala- ma, da protestirajo proti se- i tri prizadete vlade na angle- stavi nove vlade, v kateri ne bi bilo njihovih predstavnikov. Poudarili so da bi sestavo nove vlade sprejeli edinole, če bi jo vodil Karami. Spričo takega položaja je predsednik Sehab preklical svoje sklepe in začel nova posvetovanja. Predsednik vlade Karami pa se je nocoj sestal z voditeljem falange Gemajelom. To je prvikrat, ko voditelji obeh nasprotnih skupin stopijo v neposreden stik. Medtem pa je vlada uradno sporočila, da je izročila ameriškemu poslaniku v Bejrutu noto, s katero zahteva odhod ameriških čet v kakršnih koli okoliščinah še pred koncem meseca. Ameriški poslanik je to zahteva takoj sporočil svoji vladi. Sinoči sta se predsednik vlade Karami in zunanji minister Takla razgovarjala z a-meriškim poslanikom, ki jima je obrazložil pomen pridržkov, ki jih navaja ameriški državni departma v zvezi z u mikom svojih čet. V ZDA tr dijo, da se besede »razen v nepredvidenem razvoju položaja« tičejo samo mednarodnega položaja. Zato je libanonska vlada sedaj zahtevala, naj se čete v vsakem primeru umaknejo in naj ZDA ne postavljajo nobenih pridržkov. Sestanek med obema voditeljema ni rodil nobenega u-speha in oba se bosta ponovno sestala jutri. Govori se o morebitni sestavi vlade 14 članov. «»------- Foreign Office o Cipru LONDON, 10. — Predstavnik Foreign Officea je v Londonu izjavil, da včerajšnje izjave ministra za kolonije Len-noxu Boyda v zvezi s Ciprom »nikakor . niso neskladne s prejšnjimi izjavami angleške vlade«. Dodal je, da bi se sleherna sprememba britanskega načrta, ki bi. jo odobrile ško-.grško - turški konferenci, morala vključiti v načrt o notranji avtonomiji. Izjavil je tudi, da je Velika Britanija pripravljena vnesti spremembe v svoj načrt, če bi se o teh spremembah strinjale vse tri države. Zanikal pa je trditve, da se bo konferenca začela 25. oktobra, in ni hotel povedati, kdaj se bo svet NATO ponovno sestal in razpravljal o Cipru. V Nikoziji pa je EOKA razširila letake, s katerimi poziva grške Ciprčane, naj se združeni borijo, da preprečijo izvanjanje britanskega načrta. Danes raketa ZDA na Luno CAPE CANAVERAL, 10. -Sinoči je med poizkusom eksplodirala 30 sekund po izstrelitvi raketa »Jupiter« ameriške vojske. Kosi rakete so se razleteli daleč naokoli. Rake-_________ ta je eksplodirala, ko je bila j je>' 'je SZ pripravljena takoj okoli 100 metrov visoko. Po- \n dokončno ukiniti svoje pozneje so sporočili, da ni bilo j-^kuse, če se ZDA in Velika človeških žrtev. I Britanija obvežejo, da bodo Nocoj pa delajo zadnje pri- tudi one to storile. Črtu v zvezi z ženevsko konferenco o prekinitvi jedrskih poizkusov, ki se bo začela 31. oktobra. Po tem načrtu naj bi se najprej sestali predstavniki in strokovnjaki treh držav, ki naj bi pripravili podrobna priporočila, ki bi jih zatem proučili trije zunanji ministri. Ti bi se lahko tudi sestali, da pomagajo predstavnikom in strokovnjakom v primeru, da bi ti naleteli na težave. V VVashingtonu domnevajo, da sta o- tem predlogu, ki ga mislijo sporočili sovjetski vladi, govorila danes angleški poslanik v Washingtonu in F. Duiles. V političnem odboru OZN pa se je danes nadaljevala razprava o razorožitvi. Ameriški delegat Cabot Lodge je izrekel upanje, da bodo ženevski razgovori o prekinitvi jedrskih poizkusov uspešni. O-menil je, da je sporazum o piekinit vi jedrskih poizkusov mnogo bližji kakor pred enim letom, in je izrekel mnenje, da je to napredovanje treba pripisati dejstvu, da so strokovnjaki dokazali, da je mogoče uvesti sistem, na podlagi katerega se lahko odkrijejo eksplozije. Kar se tiče vesoljskega prostora, je Cabot Lodge ponovil ameriški predlog za začetek pogajanj s SZ, da bi se sporazumeli o nadzorstvu, ki naj zagotovi, da se bo ta prostor uporabljal samo v nevo-'ašike namene. Glede običajnega oboroževanja je Lodge izjavil, da bi moral biti tudi sporazum o znižanju vojaških proračunov ;n števila vojaštva podvržen nadzorstvu. Sovjetski delegat Zorin je izjavil, da tolmači govor ameriškega delegata v smislu, da «ZDA niso sedaj pripravljene pogajati se o ustavitvi jedrskih poizkusov in hočejo nadaljevati oboroževalno tekmo« Zorin je dejal, da je nujno že sedaj prekiniti poizkuse z jedrskim orožjem, ker to orožje postaja vedno bolj uničevalno, in tudi zaradi tega, ker se njega izdelovanje širi še na druge države. S tem v zvezi je omenil francoske načrte za preizkušanje atoms-ke bombe ter je podobne namene pripisal tudi Zahodni Nemčiji. Zatem je Zorin izjavil, da čeprav so Z,D A in Velika Britanija izvršile številne atomske eksplozije, medtem ko je Sovjetska zveza prekinila svo- krajša prekinitev obstreljevanja izključno notranja kitajska zadeva. Predstavnik js. tudi izjavil, da je ameriški poizkus, da bi prisilili Kitajsko, da sprejme »njihovo zaroto« o ustavitvi sovražnosti, z grožnjo, da bodo obnovile spremljanje Čangkajškovih ladij, »povsem zgrešen račun«. Predsednik Eisenhower pa je ob 47. obletnici ustanovitve kitajske republike poslal Cangkajšku poslanico, v kateri omenja obrambno pogodbo med ZDA in Cangkajškom ter hvali ravnanje Cangkaj-škove vlade. Danes je prišlo do novega spopada med kitajskimi in for-moškimi letali. Predstavnik Cangkajškovega obrambnega ministrstva je izjavil, da se je deset formoških letal spopadlo jugovzhodno od Mnenja s kitajskimi letali »Mig 17» ter jih sestrelilo 5, poškodovalo pa 2 Toda agencija »Nova Kitajska« poroča, da je do spopada prišlo nad pokrajino Fu-kjen. kjer so se sovjetska letala spopadla z 8 Cangkajško-vimi letali »Sabre«, od katerih so sestrelila 3, enega pa poškodovala. Agencija dodaja, da so ujeli enega nacionalističnega letalskega častnika. V ameriških krogih so zaskrbljeni zaradi tega novega spopada, ker je ameriški poslanik v Tajpehu dobil zagotovila. da nacionalisti ne bodo dali nobene pobude za prekinitev sedanjega zatišja. Omenjena agencija poroča tudi. da je pekinška vlada sporočila ameriški vladi 27. resni opomin zaradi kršitve kitajskih teritorialnih voda in kitajskega letalskega prostora. Thorez ne odobrava akcije Aižircev v Franciji PARIZ, 10.-— Voditelj KP Francije Maurice Thorez je izjavil, da atentati in sabotaže alžirske osvobodilne fronte v Franciji nc služijo stvari alžirskega ljudstva. V svojem zaključnem govoru v centralnem komiteju KP Francije, ki ga danes objavlja »Jiumanite, je Thorez izjavil: »Ce alžirska osvobodilna fronta skuša vzbuditi pozornost javnega mnenja, dela napako, ker na ta način postavlja proti sebi javno mnenje. Namesto da bi si pridobila naklonjenost, jo zgublja.« Takoj zatem je Thorez dejal, da atentati in sabotaže alžirske osvobodilne fronte postavljajo javno mnenje proti KP Francije. TUNIS, 10. — Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas je ponovno ponudil Franciji pogajanja. Izjavil je, da je pri pravljen pogajati se z De Gaullom o političnih pogojin za ustavitev sovražnosti. Bazilika sv. Petra je bila to noč zaprta in danes bo občinstvu dovoljeno iti mimo papeževe krste RIM 19. — Na Trgu sv. Pe- začel mimohod, ki bo trajal tra v Rimu je že začelo postajati mračno, ko je tjaaaj prispel sprevod s posmrtnimi ostanki papeža Pija Xtl. i\u papeževi zadnji poti iz Ca-sieipandolla v mm, zlasti j>a na poti od Sv. Janeza Late-ransšega do Sv. Petra se je zbralo več slo tisoč Rimljanov. Uraut, trgovine in dclavmct so se' ža nekaj ur zaprle, na so se lahko ljudje zbrali vzdotz poti, koder je šel spre- do pogreba Generalna kongregacija kardinalov, ki je zasedala dopoldne, je sklenila, da bo pogreb v jmnedeljek. Obenem je. bil določen za guvernerja konklava msgr. Kederico Cat-lori di Vignale, komorni mo|-ster Pija XII. Njegova služba je zunanje čuvanje konklava in jo opravlja skupaj z maršalom konklava. Za to funkcijo pa so izbrali princa Sigis vod, ter na samem Trgu sv. rnunda Chigija, »stalnega Petra. Redarska služba je imela dovolj dela. da je Vzdrzala množice prebivalstva. Na čelu sprevoda so se iz Cuslelgan-dolla odpeljali najprej agenti na motorjih. Ta prevoz, ki je bil zgolj zasebnega značaja, je bil dokaj hiter se zlasti zaradi tega, ker je bil precej v zamudi. Zgodilo se je namreč, da se je nekemu avtomobilu iz spremstva pripetil defekt in tako je vse precej c, sa zastalo pred samim odhodom iz Caslelgandolia. Marsikje je občinstvo metalo na pogrebni avtu, ki ga je na vrhu krasila pozlačena mitra, cvetice. Za avtomobilom s krsto se je peljalo kakih dvajset drugih avtomobilov s cerkvenimi prelati. Ob pol štirih je sprevod avtomobilov prispet pred baziliko sv. Janeza Lateranskega, kjer je čakal rimski župan Cioccetti z delegacijo občinskega sveta. Krsto so prenesli v baziliko in po približno dvajsetih minutah so jo zopet odnesli na isti pog.ebni avto, ki jo je pripeljal iz Castel-gandolla. Bajc je pn tem nastala neka nerodnost giede določenega programa, po Katerem bi moral peljati krstu do Sv. Petra voz s tremi pari konj Toda tega voza iz neznanega vzroka ni Lilo in tako so krsto naložili kar na avtomobil. Točno ob 16. uri se je začel sprevod od Bv., Janeza pomikati proti Sv. Petru. Na čelu sprevoda je bila četa karabinjerjev v paradni uniformi, pred avtomobilom s krsto je korakala svetna in redovna duhovščina, potem pa vsi rimski župniki s črnimi štolami. V sprevodu je bilo uradno predstavništvo vlade s predsednikom na čelu, ministri in številni parlamentarci. Nad sprevodom so letala civilna letala ter nekaj helikopterjev, ki so filipali sprevod od zgoraj. Ves sprevod je bil dolg približno 3 in pol kilometri. Po Trgu sv. Petra je bila za sprevod določena pot med množico približno sledeč po ti, ki jo je papež opravljal kadar je prišel iz cerkve na trg ter se okrog obeliska spet vrnil v cerkev. Pot je bila močno pregrajena, ker bi sicer brez pregraje najbrž nobena redarska služba ne mogla vzdržati množice. Ko je avto prispel do stopnic pred baziliko, so težko krsto prenesli v cerkev. Tu so jo položili na katafalk in jutri se bo maršala svete rimske cerkve« Po vesteh ki še niso potrjene, se bo konklave pričel 24. oktobru, torej točno po določilih, ki predpisujejo, da se konklave ne sme priče*i prej kot 15 dni po smrti papeža (in ne pozneje kot 18 dni). Dejstvo, da bo pogreb že v ponedeljek, in ne po devetdnevnih pogrebnih svečanostih, je dalo povod raznim govoricam. Po teh govoricah se namreč ni najbolj posrečil proces za ohranitev trupla. Za pokojnega papeža niso izbrali navadne metode balzamiranja, temveč drug način, po kate- seči s posebnimi injekcijami! Ta način pa baje — pravijo, da tudi zaradi vročine v teh dneh — ni dal dobrih rezultatov. In zaradi tega so kardinali sklenili da bo pogreb jirej. Zdi se pa, da se bodo pogrebne svečanosti nadaljevale do devet dni. Danes dopoldne je Castel-gandolfo zapustila tudi znana sestra Pasqualina, ki je vodila papeževo zasebno hišo tudi že mnogo let preden je postal papež. Predstavnik Bele hiše je povedal, da bo predsednika Ei-senhowerja na pogrebu zastopal Foster Duiles z bivšo veleposlanico v Rimu Luce ter predsednikom komisije za a-tomsko energijo Johnom Mc Conom. Kardinal Stepinac se tie bo udeležil konklava. Tako je izjavila neka oseba iz njegov* okolice. Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abbas je danes poslal kardinalu Tisserantu, dekanu kardinalskega kolegija, sožalno brzojavko ob sme lem bi morali isti učinek do- | ti papeža. 17. obletnica vstaje makedonskega ljudstva Titova brzojavka ■ Izjava Lazarja Koliševskega BEOGRAD, 10. — Makedonsko ljudstvo proslavlja jutri 17. obletnico svoje vstaje. Ob tej priložnosti je tajnik CK Zveze komunistov Makedonije Lazar Koliševski izjavil zastopnikom makedonskega tiska, da je ozadje današnjih napadov Bolgarije na Jugoslavijo v stališču, ki ga zavzema današnje vodstvo bolgarske komunistične partije. Koliševski je poudaril, da bolgarski, voditelji, bolehajo na i-luzijali. Q«i ne vidijo dejstva, da je makedonsko ljudstvo s svojo narodnoosvobodilno borbo končno obračunalo z bolgarskim šovinizmom in z vsemi njegovimi variantami, ki se javljajo danes v politiki bolgarskega vodstva. V zvezi s tem je Koliševski omenil besede Dimitrova da je Bolgarija doživela nekaj nacionalnih katastrof zato, ker so jo aspiracije vodilnih krogov zapeljale v avanturizem Koliševski je opozoril na poizkuse voditeljev bolgarske komunistične partije, da pre-prečijo ljudsko vstajo v Makedoniji, ki so jo med vojno okupirale bolgarske in nemške čete, in da Makedonija po vojni pripade Bolgariji. Ljudska vstaja v Makedoniji se je pričela šele tedaj, ko se je partijska organizacija v Makedoniji osvobodila vpliva bol. MlHiitiiiiiitiniituiiiit n n im mm im milimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii imun mini n umih iiiitiiiiiiiniiiiii im iiiiiiiitiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitifiiiiiiitiiii Izjave zastopnika tajništva za run, zadeve FLRJ Obnova diplomatskih odnosov med Zah. Nemčijo in FLRJ? Jugoslavija je vedno pripravljena podpreti alžirsko osamosvojitev Protest pri vladi ZDA ptave za drugi poizkus izstre litve rakete proti Luni. Raketo bodo izstrelili jutri ob približno 9.40 zjutraj po srednjeevropskem času. Verjetno bodo uporabili raketo «Thor Able«, kakor pri prvem poizkusu, ko je eksplodirala. Raketa bi morata prileteti na Luno po dveh dneh in pol letenja. Tudi če bi se konica rakhte, ki tehta 38 kg in v kateri je 11 kg različnih instrumentov, približala razdalji 80.000 kilometrov od Lune, bi bilo mogoče zbrati važne informacije. Ce pa bi raketa enkrat ali dvakrat letela okoli Lune, bi lahko posneli nevidno stran Lune. Podatke bodo sprejemale zbirne postaje v Manchestru, Singapuru, na Havajskih otokih, v New Hump-shire in v Cape Canaveral ter jih bodo oddajale središču blizu Los Angelesa, kjer bo 40 ,strokovnjakov zbiralo podatke. Medtem javlja ameriška komisija za atomsko energijo, da je Sovjetska zveza napravila svoj šesti jedrski poizkus, odkar je Ve poizkuse obnovila. Ista komisija javlja, da so tudi v Nevadi napravili danes poizlkus z ameriško jedrsko bombo. «»------ Francija in Gvineja PARIZ, 19. — Po današnji seji francoske vlade je minister za informacije Soustelle izjavil, da Francija ne bo priznala nove gvinejske republike, dokler ne bodo francoska ozemlja v Afriki, ki so odobrila novo ustavo, odločila svoje bodoče oblike povezave s Francijo. Pripomnil je, da mora skupnost držav odločati o odnosih z gvinejsko republiko. Zato Francija ne more sama e tem odločati, (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da jugoslovanska vlada z zadovoljstvom pričakuje obisk predsednika Indonezije Džuande ki bo prispel v ponedeljek na šestdnevni uradni obisk v Jugoslavijo, in je izrazil prepričanje, da bo ta obisk prispeval k nadaljnji krepitvi in razvoju prijateljskih odnosov. Jugoslavijo vežejo z Indonezijo odnosi prisrčnega prijateljstva in sodelovanja. Kunc je zatem v odgovoru na vprašanja novinarjev ugotovil, da se je Jugoslavija vedno zavzemala za miroljubno rešitev ciprskega vprašanja, za rešitev, ki bi odgovarjala stremljenjem prebivalstva Cipra in bila proti vsiljevanju enostranskih rešitev. \ est nekaterih inozemskih agencij, da je baje Jugoslavija prepovedala predvajanje filmov v Domu sovjetske kulture, ne odgovarja stvarnosti. Jugoslovanske oblasti niso storile nobenih posebnih u-krepov v zvezi z delovanjem informativne službe sovjetskega veleposlaništva. Jugoslovanska vlada je samo zahtevala od vseh inozemskih zastopstev v Beogradu, da delovanje svojih informativnih služb, konkretno predvajanje filmov, vskladijo z objektivnimi jugoslovanskimi predpisi. Po teh predpisih morajo i-meti vsi za predvajanje filmov prej dovoljenje zvezne komisije za pregled filmov in dovoljenje pristojnega zastopništva tajništva za notranje zadeve. Glede vprašanja jedrskih poizkusov je zastopnik državnega tajništva ugotovil, da nihče, niti atomsKe sile, ne morejo zanikati, da je prenehanje jedrskih poizkusov ne-obhodno potrebno. Ozračje zu pogajanja o rešitvi tega ..vprašanja bi bilo ugodnejše, če bi tudi ostale sile pjenehale S poizkusi, kot je to storila Sovjetska zveza. Sedaj' je naj-btolj važno, da se sestane konferenca v Ženevi in da se doseže sporazum o trajnem prenehanju poizkusov. Vprašanje ravni konference ne bi smelo ovirati sklicanja sestanka, Kunc je izrazil prepričanje ju. gosiovanske vlade, da je spo--razum o prenehanju poizkusov mogoč, če se reševanje tfega vprašanja za CISL, sporazumno odločil proglasiti 48-Urno protestno stavko, ki bo v ponedeljek in torek, 13. odnosno 14. oktobra. Delavske zahteve se nana- plače za 15 odst., ker delavci teh strok prejemajo že vrsto let enake prejemke, kljub temu da so se v zadnjih letih življenjski stroški močno povečali. Na tržaškem področju ta stavka zanima številne delavce kamnolomov, ki so zlasti pomembni v nabrežinsko-de-vinski občini, tako da se bo v ponedeljek in torek ustavila proizvodnja v teh kamnolomih za dva dni. Računajo, da bo stavkalo nad 1000 delavcev. V primeru da delodajalci ne bodo popustili, se predvideva nova stavka v ppsešigljek ?0. t. m. in nato kasneje še e* šajo predvsem na povišanje strejše stavkovno gibanje. Včeraj dopoldne je ravnatelj Pokrajinske turistične u-stanove dr. D. Rinaldini priredil t:skovno konferenco, na kateri je obravnaval turistični promet v septembru. Dr. Rinaldini je predvsem prikazal položaj v devinsko - sesljan-kem predelu, ki vedno bolj pridobiva na ugledu. Tako so hotelih tega področja zabeležili v preteklem mesecu prihod 1643 tujcev, ki so ostali v Sesljanu ali Devinu 7806 dni, ter 231 italijanskih turistov, ki so ostali 869 dni. Skupno so v juniju, juliju, avgustu m septembru prišli Sesljan in Devin 10.704 tujci, ki so ostali skupno 56.534 dni v notelih ter 1.404 italijanski turisti z 12.555 nočninami. Te številke kažejo na večje zanimanje tujcev za Sesljan in Devin, saj so zabeležili v hotelih prihod 700 novih turistov, medtem ko je število domačih turistov padlo za približno 300. Manjši obisk so zabeležili v »campingih«, kjer je bilo letos okoli 40.000 turistov, kar pomeni tri tisoč manj kot lani. Toda hotelirji so z letošnjo sezono mnogo bolj zadovoljni, kajti turisti, ki so se ustavili v Sesljanu in Devinu, so živeli v glavnem v hotelih, kar pomeni, da je bila letošnja sezona v finančnem pogledu boljša od lanske. Dr. Rinaldini je nato poudaril, da ima naše mesto razmeroma zadosti hotelov, medtem ko jih primanjkuje na vsej obali. Poudaril je, da bi bila zaželena predvsem zasebna iniciativa, ki bi se finančno vsekakor splačala V tej zvezi je ravnatelj Pokrajinske turistične ustanove poudaril, da je upravni odbor že sprejel sklep, ki je bil poslan devinsko - nabrežinski občini, da se sesljansko - devinski predel proglasi za turistično področje. Na osnovi tega priporočila bo devinsko - nabrežinski občinski svet napravil vlogo na pristojna miniatrstva, da se to vprašanje čimprej ugodno re- // \ tlS 08 9#L utr uPirf9 tk a® til m fiSfe sti m SP hMfcAVNO, VA VOLIL N EODVM/0 SOCIAL ti. Ko bo ta predel progla- di z Jezera v Bazovico ter šen za turistično področje, bo prišlo tudi do ustanovitve Samostojne letoviščarske ustanove, ki bo omogočila, da se turistični promet v teh krajih še bolj razvije. Naj kar tukaj omenimo, da se Pokrajinska turistična ustanova odločno zavzema za gradnjo poslopja, v katerem bi imela Samostojna letoviščarska ustanova svoje prostore. Dr. Rinaldini je nato tudi izrazil upanje, da se bo vladni generalni komisariat v kratkem odločil za gradnjo ceste do nabrežinskega pristanišča, ki je potrebna tudi zato, ker namerava neki zasebnik zgraditi ob obali skupino motelov s prostorom za parkiranje avtomobilov. Dr.. Rinaldini je nato 'podrobno obrazložil turistični promet na tržaškeip področju v preteklem mesecu. Tako so v hotelih zabeležili 6.589 nočnin avstrijskih turistov, 3.653 nočnin nemšlkih turistov, 3.169 jugoslovanskih turistov itd. V hotelih prve kategorije je prenočevalo 9.477 gostov, v hote-!'h druge kategorije 10.595, v tretji kategoriji 17.441, v četrti kategoriji 3214, v obeh penzionih v Sesljanu 437, v gostiščih pa 5.174 gostov. Ob koncu turistične sezone je nato poudaril dr. Rinaldini, se pripravljamo na novo sezono. Treba je pripraviti 4.000 okrožnic, ki jih bo Pokrajinska turistična ustanova poslala vsem potovalnim uradom v Evropi in drugod po svetu, pripraviti bo treba tiskanje novih reklamnih brošur, vzpostaviti stike z raznimi kraji itd.. Poleg tega pa je namen Pokrajinske turistične ustapove, da pospeši začetek gradnje nekaterih javnih del turističnega značaja, kot na primer gradnjo ceste k na-brežinskemu portiču, asfaltiranje poti a pokrajinske ceste Opčine - Prosek k Briščikom, popraviti, oziroma restayrjra-t cerkvico na St. Lenartu, po. staviti smetišče v Devinu, u-rediti in asfaltirati pot', ki vo- pot iz Samotorce proti St. Lenartu, medtem ko je glavni cilj Pokrajinske turistične u-stanove ta, da se do kriškega pristanišča izpelje avtomobilska cesta. Dr. Rinaldini je še opozoril, da morda ni več daleč dan, ko bo tudi ta cilj dosežen. Končno je že govoril predsednik Zveze tržaških hotelirjev dr. E. Geppi, ki je predvsem poudaril, da bi bilo tret ba spremeniti zakon št. 174 jn sprejeti določene ukrepe ža to, da se nudi čim večja podpora ter brezobrestna posojila onim zasebnikom, ki bi hoteli na obalnem področju graditi kakršne koli turistične objekte. Socialistična stranka je zaključila svojo volilno kampanjo z zborovanjem na Trgu Goldoni, kjer je govoril voditelj italijanskega odporniškega gibanja in prvi predsednik vlade po osvoboditvi senator Ferruccio Parri.' Večji del go-,vora je Parri posvetil tržaškemu vprašanju in ga povezal s sedanjimi upravnimi volitvami za izvolitev občinskega sveta. Glede razvoja tržaškega gospodarstva je Parri poudaril, da se država ne sme omejiti le na finansiranje v Trstu malih podjetij v industrijskem pristanišču ,ki nimajo nobene perspektive in ki jih lastniki potem ko porabijo denar, ki so ga dobili od države, zaprejo. Trstu je treba dati velika nova industrijska podjetja, da bodo skupno s pristaniščem o-krepila mestno gospodarstvo in mu zagotovila trdno gospodarsko osnovo. Obenem pa mora vlada tudi okrepiti sedanja velika podjetja in ne omejevati njihovo dejavnost, kot to delajo na primer z železarno ILVA. Parri je pozval Tržačane, naj se uprejo tem poizkusom zmanjšanja gospodarske moči mesta. Toda za obrambo svojega gospodarstva mora dobiti Trst tudi ustrezne ustanove in sicer podrobno ter deželno avtonomijo. Nato je povedal. da je bila v avtonomno deželo vključena tudi Furlanija samo, da bi v bodoči avtonomni deželi prevladovali Italijani nad Slovenci. Takšne namene, je dejal Parri, moramo obsoditi. Danes je treba odpraviti narodnostno mržnjo proti našim sosedom. Danes moramo mi Italijani na Tržaškem reševati skupna vprašanja s tržaškimi Slovenci. V Trstu obstaja močna narodnostna manjšina, ki ji je treba priznati vse pravice, obstaja še vedno vprašanje slovenskega šolstva itd., česar demo-kristjanska vlada ni še znala rešiti. Nato je Parri govoril o socialističnem osnutku statuta za avtonomno deželo, ki bo lahko reševala najvažnejša vprašanja mesta. Pri vas, je dejal Parri, je treba še vedno rešiti vprašanje sožitja s Slovenci, ki so še vedno zapostavljeni, ki jim je celo prepovedano, da govorijo v svojem jeziku na javnem trgu. Na Trgu Garibaldi pa je bi- lllllllllklllllllllllllllllllllllllltlllliliiiliillillllililllllMIllIllllllilMItRtllllltlllllllllllllllllllllllllllll Nocoj prva oddaja ljubljanske TV Na sporedu je zabavno - glasbeni večer Danes ob 19,30 se bo začela prva redna oddaja ljubljanske televizije, ki bo vsako soboto od 19.30 do 23. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12. ure. Pravzaprav gre še za eksperimentalni program, kajti kot je znano, bo jugoslovanska televizijska mreža, ki vključuje študije v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani začela z rednim programom šele 29. novembra letos. Toda kljub temu predstavlja začetek rednih oddaj RTV Ljubljana prijetno novost, tudi za nas, kajti marsikdo je že z uspehom sprejel na svojem televizorju dosedanje poskusne oddaje. Nocojšnji program se bo začel s televizijskim obzornikom, ki bo trajal od 19.30 do 29. ure, to je do takrat, ko se bo začel direktni prenos zabavno - glasbenega večera iz velike Filharmonične dvo rane v Ljubljani. Ti zabavno - glasbeni večeri se bodo ponavljali vsako drugo soboto, v njih pa bodo nastopali Prometne nesreče Pri trčenju z avtomobilom si je motociklist zlomil gleženj Tovornik podrl kolesarja - Avto povozil upokojenko Na križišču med Sprehajališčem Sv. Andreja in Ul. d’Al-viano so včeraj dopoldne zabeležili trčenje motorja in avta in kakor vedno, se je tudi tokrat karambol končal slabše za motociklista. Na motorju, s katerim je bil namenjen proti mestnemu središču, je bil 22-letni Attilio Vatovec iz Ul. Negrelli, medtem ko je za volanom avta sedel 43-letni trgovec Ettore de Vito iz Ul. Rossetti. Pri trčenju je Vatovec padel na tla in ker se je precej potolkel, je počakal, da so prišli ponj z rešilnim avtom Rdečega križa. V bolnišnici so Vatovcu u-gotovili poleg odrgnin po nogah tudi zlom gležnja desne noge, zaradi česar 10 mu priporočili da bi ostal pod njihovim nadzorstvom na ortopedskem oddelku približno mesec dni. Popoldne pa so sprejeli iz previdnosti na opazovalnem oddelku 14-letnega Josipa Skrbiča od Sv. M. M. Sp., kateremu so ugotovili le nekaj prask in udarcev po kolenu leve noge in komolcu leve roke. Skrbič, ki se je pripeljal v bolnišnico z rešilnim avtom, je povedal, da se je nedaleč od doma peljal s kolesom, ko ga je podrl na tla s svojim tovornikom Carlo Piccolo iz Istrske ulice. Ce ne bo komplikacij, bo najboljši slovenski zabavni ansambli, med njimi kvintet bratov Avsenik, «Zadovoljni Kranjci«; «Veseli godci«, instrumentalni kvintet «Veseli planšarji«, «Vaški kvintet« in drugi. Sodeloval pa bo tudi Slovenski oktet, Gorenjski vokalni kvintet, Mariborski vokalni kvintet ter številni solisti. Za veselost v teh oddajah bodo poskrbeli Ježek, Špela, Jana Osojnikova, Očka iz Kranja in drugi. Tu pa tam bodo v programu vključili goste iz ■ sosednih republik);, predvsem razne vokalne, instrumentalne ter plesne ansamble. Lastnike televizijskih sprejemnikov, predvsem. one. j*, zgornje tržaške okolice opozarjamo, ze na nocojšnjo oddajo. KTV' Ljubljana oddaja na kanalu 6 ali kanalu ?(aj, oddajnik pa je na Nafiošu. Poskuši-1 te preusmeriti svoje antene in če hočete, sporočite nam, če ste kaj videli oziroma kako ste videli. Zadostuje, da zavrtite telefonsko številko našega uredništva, in sicer 93-808 ali pa 94-638. Na osnovi zbranih podatkov bomo skušali sestaviti karto krajev, kjer je bila vidljivost dobra, kjer so slabo videli in kje sploh niso videli ljubljanske oddaje, potem pa bomo objavili tehnične nasvete za sprejem ljubljanske TV. Sestanek odbora uslužbencev bivše ZVU Sinoči se Je sestal izvršni odbor Zveze bivših uslužbencev ZVU ki je proučil zakonski načrt »Sciolls-Bologna«, in sicer oni del, ki se nanaša na ureditev položaja civilnih u-službeneev bivše ZVU. O podrobnostih bodo še razpravljali, vendar je bil odbor načelno soglasen, da načrt v bistvu ne izpreminja osnovnih načel, ki jih je že vseboval bivši vladni načrt in da vsebuje skoro v celoti vsa negativna določila. Načrt je sedaj mnogo spretneje sestavljen, tako da se na prvi pogled zdi u-godnejši, vendar pa ne izpolnjuje osnovnih zahtev: ne daje jamstev za stalnost zaposlitve ne zagotavlja že pridobljenih pravic in ne ureja pravično starostnega zavarovanja. «»------- Pri guganju se je deklica iz Milj udarila v usta Med igranjem na otroškem igrišču v Starih Miljah je deska gugalnice, na kateri je sedela Ana Mercandel, uda-pot, pa čeprav” si je pri pad- rUa P° ustih 11-letno Fioren-cu strgal hlače in se baje tu- tino Bembi iz Milj. Dekletce i- , 1 .... rt.lv. ie slok In nnmn»r rt..;4~ moral Skrbič okrevati v 30 a-li v najslabšem primeru v 10 dneh. Zvečer pa so s prognozo o-krevanja v 5 ali 20 dneh pridržali na I. kirurškem oddelku 60-letno upokojenko Roso Fer-ri por. Lanzolla s Trga Skork-lje. Njene poškodbe po nogah in kolku sicer niso posebno nevarne,, vendar so jo zaradi njene starosti pridržali v bolnišnici. Priletna ženska, ki so jo pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico je izjavila, da je hotela okoli 19. ure prekoračiti nedaleč od doma cesto, ko je vanjo treščil in jo podrl na tla 37-letni Giuseppe Galliccio iz Ul. dei Giaggioli, ki je vozil s svojim fiatom 600 proti mestu. Nesramen skuterist Neki nesramnež je včgraj dopoldne ' s skuterjem podrl na tla 44-letno Ano Orel iz Sežane, ki je prekoračila Videmsko ulico. Očividci so okregali fanta, a ta je nadaljeval lo zaključno zborovanje KPI. Otvoril ga je tajnik federacije Sema. Nato je prvi govoril v slovenščini Markovič, ki je obsodil prepoved slovenščine na Trgu Unita. Glavni govornik pa je bil Vidali. Obsodil je KD, ki izsiljuje volivce s prefekturnim komisarjem. Vidali je dejal, da je imela KD mnogo let večino v občinskem svetu, da pa ni ničesar naredila za Trst. Potem ko je govoril o gospodarskih težavah in o nujnosti, da Tržačani e-notno nastopijo v zahtevah za okrepitev gospodarstva. Ob zaključku je Vidali poudaril, da KPI ne bo nikoli odstopila od zahteve, da se tudi na Trgu Unita govori v slovenščini, kjer se je po letu 1945 vedno govorilo. «Ce danes odstopimo od Trga Unita. bodo jutri zahtevali, da odstopimo od Trga Goldoni, potem od Trga Garibaldi, nato od Trga Sv. Jakoba in bodo končno spravili Slovence v geto,« je dejal Vidali. Katehet - liferant protijugoslovanskega propagandističnega tiska Iz «Slovenskega poročevalca« povzemamo vest, da je bila neka Roza Matoh iz Novega mesta obsojena na 19 mesecev zapora zaradi širjenja sovražne literature in tihotapljenja prepovedanega tiska v državo. Vest povzemamo, ker je v njej omenjeno ime duhovnika dr. Prešerna, kateheta na slovenskih šolah v Trstu. Iz poročila ljubljanskega lista je namreč razvidno, da je bila Matohova julija letos v Trstu in tu je obiskala duhovnika dr. Prešerna. Ta ji je izročil razne »nabožne« brošure, ki jih je omenjena odnesla s sabo v Novo mesto. Toda te brošure, pravi »Slovenski poročevalec«, niso bile prav nič pobožne, pač pa polne najgr-ših obrekovanj osvobodilne borbe, pamfletov na račun jugoslovanskih državnih voditeljev, poveličevanja belogardizma in drugih fašističnih režimov. Matohova je te brošure širila naokoli, dokler je niso zaprli in sedaj obsodili. Mislimo, da bi bilo prav, če bi se tukajšnja oblast vprašala ,ali je tako delovanje nameščenca na državni slovenski šoli v skladu s predpisi, ki jih vsak katehet mora spoštovati, in v skladu z izjavami odgovornih vladnih osebnosti o dobrih odnosih med o-bema državama? Seveda bo potrebno še posebej razpravljati tudi o tem, kaj vse lahko uči tak liferant protijugoslovanskega propagandističnega materiala slovenske otroke. Padec upokojenca Med hojo po pločniku je 72-letni upokojenec Guido Bo-gni iz Ul. Settefontane včeraj okoli 17. ure na vogalu med Ul. Madonnina in Ul. Oriani nerodno padel, pri čemer se je udaril v desni kolk. Ker zaradi poškodbe ni mogel premakniti desne noge so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ga zdravniki pridržali na ortopedskem oddelku. Po mnenju zdravnikov ja poškodba taka, da bi mož lahko okreval že v dveh dneh kakor tudi, da se bo moral zdraviti približno dva meseca. OD VČERAJ DO DANES HOJSTVA, SMRTI >N POROKE Dne 10. oktobra se je rodilo v Ttstu 7 otrok, umrlo je 9 oseb, porok je bilo 6. POROČILI SO SE: zidar Lo-dovteo Corbalto In gospodinja Maria Goiza, pek Franc Križman-či* in učiteljica Silvana Križman-(Ui, skladiščnik Giorgio Bencina in prodajalka Graziella Doria, sluga Sergio Serli in gospodinja Irma Sau, šofer Giovanni Cade-r.aro in gospodinja Maria Filippi, sieklar Livio Genzo in šivilja Ne-rina Bossi. UMiRLI SO: (KMetn i Gior gio Benporat, 63-letm Antonio Colaut-ti, 67-leLii Giacomo Re, 81-letna Maria Paladin vd. Vardabasso, 68-letni Giuseppe Stebel, 69-let-na Giulia Terllazich por. Savol-detll, 52-1 etna Ida Rogelja por. Srebovt, 28-letni Renato Lauri in 74-letna Maddalena Sansa. NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru Cipotla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Plz-zul-Cignola, Korzo 14; Croce Az. zurra, Ul. Commerciale 26. Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju opravljata vedno nočno službo. Valute di ranil v nogo. Žal se m Oih če zmislil. da bi si zapomnil številke evidenčne tablice. Orlovo je neka ženska spremila do poslaje Rdečega križa na Trgu V Venelo, od koder so jo po nudeni zdravniški pomoči odslovili« je steklo domov in se pritožilo materi Antoniji Koren, ki jo je spremila v bolnišnico. Zaradi rane na gornji dlesni in zloma enega zoba so dekletce pridržali na stomatološkem oddelku. Okrevala bo v 8 ali 15 dneh. Milan Rim Zlati funt 5.800 — 6.100.— Marengo 4.500.— 4.750,— Dolar 623 — 627.— Frank franc. 133.— 137.— Frank Švicar. 144.— 146,— Sterling 1.730.— 1.760.— Dinar 73 — 76,— Sili rut 23.60 24,— Zlato .... 706.— 709,— Zah. n. mark« 148 — 149.50 [ KAKNA OHVUSTILA ] Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. V nedeljo 12. t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., sestanek od 10. do 12. ure. Delile se bodo novitete. Visokošolski odbor podpornega društva Dijaška Matica v Trstu obvešča, da sprejema prošnje za akademsko leto 1951-51 samo do 25. oktobra t. L {»gn?HU8 IN POBOCuljk) NOVI FILMI «Ključ> (The Kcy) Angleški film «Ktjuc» (The Key) je na festivalu na bruseljski svetovni razstavi dosegel srednji uspeh; ni ;tiiKuk velik film, pa tudi slab ni. V njem je sicer marsikatera ste-reotipičnost in mnoge scene, ki so «podobnes scenam, ki smo jih že videli, so mogoče slabše od tistih, ki smo jih ie videli. Zgodba filma se razvija v nekem angleškem vojnem pristanišču malo pred vstopom Amerike v drugo svetovno vojno. Tako je še mogoče, da pride k angleški mornarici a-meriški prostovoljec, ki ga dodelijo k posebnim mornariškim «enotam». To so navadni vlačilci, katerih naloga je, dg plujejo na morje iskat poškodovane ladje, ki so jih nemške podmornice izločile iz konvojev. Vse te stvari pa Nemci dobro vedo, in v bližini zagorelih ladij čakajo rušilce, da še te potope. Proti najmoderneje oboroženim pod. mornicam imajo rušilci na krovu po eno strojnico iz leta 1926, ki strelja kadar se ji zdi; skoraj gotovo pa odpove v najbolj kritičnih trenutkih. Ameriški prostovoljec David ima med Angleži že od prej znanega prijatelja Chri-sa. Ta ima svoje stanovanje in z njim prebiva Stella, čudno dekle, ki se je tako vživelo v usodo teh kapitanov podmornic, da je smrt Chrisa, ko sta se hotela pravkar poročiti, niti ne preseneti. Pred njim je živela že z dvema, ki sta Chrisu prepustim ključ stanovanja in z njim vred tudi Stello. Tudi Chris je dal Davidu, ki se je sicer branil, ključ v slutnji, da se kakega dne ne bo vrnil. David se po smrti Chrisa vendar odloči da gre k Stelli. Ko gre nekega dne na morje, odda nekomu drugemu ključ. Zgodi se pa, da njegov rušilec utone, on in nekateri mornarji se pa rešijo. Ko pride k Stelli, ga ta zavrne, kajti zdi se ji, da v njegovem življenju ni več prostora zanjo in narobe. Toda ta logični konec je režiser Reed podaljšal s srečnim koncem: Stella tn David bosta ostala skupaj. Zanimanje kinematografskega občinstva v Italiji velja v znatni meri za vlogo Sophie Loren v tem filmu. Popolno razočaranje za tiste, ki pri njej še računajo na razkazovanje določenih telesnih delov. Igralka je delala pri tem filmu še pozneje kot pri »Črni orhidejis, ki pa je pri nas še ne kažejo. V «Ključu» ie pokazala še nekaj napredka. Očitno je, da ima igralka vso voljo, ,da postane zares prava igralka in ni rečeno, da v tem prizadevanju ne bo uspela. O Williamu Holdenu in njegovi odlični vlogi (David) ni potrebno izgubljati besed. Na takšni višini niso ostali, čeprav so njih vloge še vedno dobre. «»-------- Nesreča na delu 10 do 40 dni se bo moral zdraviti na I. kirurškem oddelku 27-letni strugar Oreste Bici, stanujoč pri Sv. Andreju, ki je v dopoldanskih urah postal žrtev nezgode na deki v delavnici v Ul. Pauliana. Bici je bil zaposlen pri rezalnem stroju. Iznenada pa se je precej debela vzmet zlomila in del te je priletel delavcu v prsi s takp silo, da mu je povzročil rano. Drugega mu ni preostalo kot se z delodajalčevim avtom zateči v bolnišnico kjer so ga zdravniki pridržali. Približno isto dobo bo ostal v bolnišnici tudi 56-letni Giuseppe Zulian iz Spodnjega Ro-cola, le s to razliko da se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku. ( R A P I O ) SOBOTA, 11. oktobra 1951 HADIO KOFEK Poročila v slov.: 7.00, 7.30 13,30, 1300. Poročila v Ital.: «.30. 12.30. 17.15. 14,15, 22.30. 5.00-6.15 In 7.00-7.15 Prenos HL-7.15 Glasba za dobro jutro; I2.0(i Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Popevke in ritmi c a tu in tam; 14.30 Kulturni obzornik; 14.40 Igra orkester Man-tovani; 15.20 Istrske narodne pesmi; 15.40.17.00 Prenos RL 17.30 G.asbeni variete; 18.30 Glasba iz vseh držav; 13.50 Spored na ploščah; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 m, 292,1 m, nU B w Poročila: 5.00, 6.00, TbOO. ,-u) 10.00, 13,00, 15,00. 17,99* 1»>JV 22.00, 22.55. 8.05 »Mladina poje* (n^?fj) zbori tolminskega učitelji*3)’ '. Geopge Melachrinc s SVOj““ ^ kestrom; 8.45 Pet pevcev r, popevk: 9.00 Radijska šote za “ jo stopnjo: Kako so Korenovi bili krompir; 9.30 Popularna ledije iz domače orkestralne «■ be; 10.10 Pesmi in mar «LjS« je: 10.35 Od valčka do foxtn» 11.00 Iz oper franoostot tel jev; 11.45 Pionirski tednik, P Dunajski odmevi s P130^ Georgeom Feyerjem; la.ia tijflki nasveti; 12.25 Metod«* glasbene revije »Oklahoma*’ Domači naipevi izpod ze Pohorja; 13.30 Victoria« Angeles in Marian Anderso M jeta španske narodne Jn Lrtt_u duhovne pesmi; 13.55 v satntoe, rumbe in ne- športna reportaža; 14.30N3* „ slušal-ci čestitajo in pozora / 15.40 S knjižnega trga; IE m venska pesem od mmanumL^j danes: Gojmir Krek m p ei. akordi — I.; 16.30 NiCOlč r.ini: Koncert za violino, ■ gj kester St. 2 v h-molu; prijetno zabavo; 18.w g. pogovori; 18.15 Igra goj®3 ngno hala Ljudske milice; 1*- jjgb. v svet: Indija: 20.00 Rt*-. Valjana za konec tedna; ‘ ■ nJje bavni zvoki: 22.15 Oddaja ^ izseljence; 23.00-24.00 V P* ritmu. ( OtKPAI.1^*. TEATRO NUOVO Pri blagajni Teatr° -I?UbIa' v Ul. Giustiniano in P „re. gajni v Pasaži Protti s ,e(jali* jemajo abonmaji za s se ško sezono 1958-59. Sez ^,1, prične 20. oktobra s ri r(, lovo igro «Questa sera cita a soggetto«. »sz Opozarjamo že “^TLani, ljubitelje slovenske da bo moški pevski delavsko - prosvetnega.. .a štva »Svoboda« tl ,‘t.jjtii imel samostojen v -t0. koncert v soboto 1». , ,,a:. bra t. 1. ob 20.30 v toriju v Trstu. Na s*TeSini. so izbrane slovenske K I f/lP- Lxcelsior. 15.00. «KonU»l fii-gret«, Jean Gabim A rardot- « vv H*11*” Penice. 15.00: »Ključ«, "■ in Sophia Loren. ^.oo: Nazionale. 15.00. 18-30 j,0 v ^ «Nesrečniki». Iz ron„ „i»ie goja. Jean Gabin, Dar1 - j ,a lorme, B. Blier, S. Bourvil. Vstopnina 300 j. Arcobaleno. 16.00: «R*»r.re pR-Levvis, P. Lorre. Izkaz"1 povedane. |9.lJ Supercinema. 13.30. 16jr“Lj», “ 22.00: »Most na reki Ky jjt. Holden, A. Guinness, c 4pK>ri FUodraiomatico. 15.00: Sledi Zaradi tridnevnega žalo-vanja so radijski sporedi še vedno skrčeni. Radio Trst A oddaja samo poročila in tu. robno glasbo, Radio Trst (italijanski) pa samo poročila. Omejen je tud, televizijski spored. Ob 21. url bodo oddajali dramatizirano priredbo romana Dostojevskega; »Ponižani in razžaljeni«. knez«, O. W Fischer, riete. pari- Grattaclelo. 16.00; «T?!* jna >“ zu», Toto, Silva Ko*' Menimo Caratenuto. _ uta" Crislailo 16.00: »Moja ** lva, u. policaj«, T. Pica, M-Tognazzi. v pt- Capitol. 16,00: «LjubezBi lizu«, Romy Sohneid*1 Buchiioiz, M Lane. ° Astra Hoiano 16.30: »Ca™ ver«, G. Montgomerv S Alabarda. 16.00: »Kanuk^AedU1 veški torpedi«. Film 0 japonske mornarice. jo Aldebaran. 16.00: »Tudi Ju Buie morilci« R. Metker, ”-uoj», Ariston. 16.00; »Zlati s®* M. Ferrero, N, Gray. ^polj* Aurora. 16.30, 19.00, ^-??Ljr(i, ^ toplo poletje«, J. Woodw Nevvman. .«1«****' Garibaldi. 16.00: «Izziv A*'* Hardy Kruger. , »V®)1) Ideale. 14.30, 18.00, 21-00-j. fon-111 mir«, A. Hepburn, • da, Ferrer. fr »P*1 lmpero. 16.30: »Druži",, R Lenerik in H. iLnjtlJ**' Italia. 15.30: «Caj m-® Kerr -„ Deborah Kerr in Joti" J06 Moderno. 16.00: «T irnbuG" BrjZz>. Wayne, Sophia Loren' pril’0' S. Marco. 16.00: «Ki,n^ii, povedke«, Cifariello, " na, De Sica, Riva ‘" e Savona. 16.00: «Zn3"1fJ1Jpe!*|(|S' na«, Henry Fo"da> B. Pa im er. torPtdoV’ Viale. 16.00: «Prekieta „ ka», T. Hovvard. Vičtorio Veneto. 15.30’ « M11* znorel«, Frank Sina Gaynor. — -lnd'iJanstt> Belvedere 15.30: « hravost«. Technico«^; Marconi. 14.30, 18.00, jfL,ur", ’ na in mir«, A- , ft- Fonda, M. •rer"*[:roči'l® ^nv3'1’ assimo. 16.00: »SP« sd>l' ji* «Vci Massimo. io.uv. H likih vodnjakih«, Novo cine. 16.00: risa AHasto 1** Odeon. 16.00: »Kol prh c. prej«, Rock H" f ad**10 Kadio. 16.00: »lo1!13 earl"’ Gable, Yvonne v* KINO Europa: »Polnoč v paVan, ^c1 T Curtis n -- -onov--Europa: »Prehod P° Stevvart m Dlatljji Roma: »Ljubezen ^ Carla Gravl"3-^,^ S. Verdi: nt XCL Carla Gravlnsn^ g. V* » Verdi: »TIM0UC ^ A" V°r^'p^a^^^. [ MA -----------------, F. T'l& «L’ECONOMICA», Ugbspj^S« 'J (pri Slovenskem ^^i tii^ili združenju), VJ^ente "* viz<, poceni vse li^lf,pV3> uradih, za m 0«J* ud., upravlja h>š* pr«1"1^ kupuje tn Prodpa^uJlt« ‘n nepremičnine, "o * zauovoljni. RAZSTAVA MOTgcoLh KLJUCN . CREM«HO K UL. FABIO SE ju VO&foK 31- 903. OD, MALlB^g PRi ^0- TURISTIČNIH. KA gvlZD DELAVNICA ZA TORJEV vam n,t(^ tržaška kmuc**’1* Tr" r SiR*1 UL Sv. Franč*** ^Ameriška dilema» €Agonija* rasističnih pristašev na suženjstvu temelječih «svetlih tradicij» aristokratskega in polfevdalnega Juga ~ W YQRK, oktobra. — )e., . a ’n leta proučeval j. C ‘ 'Ju6. je neki ugle-nar Pr‘šel do za-Ci 3’ da «agonija» belo-?iiV*eV' lam žive v kon-j u y zgodovino, izhaja iz * < ker oni hranijo spomi-™ na preteklo slavo in na V y državljanski vojni, ar®ument, «ki jim daje ic° za večno pomilova-J samih sebe«. Neki nič njo U®*eden pesnik in po-3**- kakor da bi v svo- skora?PiS^h Z Ju?a skušal misel k11!6^0'6 razčleniti t0 » Deleži med drugim tu- v^se: «Ponos, rosa h S-opn^a inteligence, iti i , ozia volja, umazanija tre?i ejen> moč, sovraštvo, iei ' .2ak°nitost — to je le tu J10^rnov, s katerimi vas h>rak"^rrT^Ta^° na vsa^em i, 0 U' .“krati pa slišite tu- ttii ;neC,ern drugem, o čemer tuij * note! nekaj povedati 0n mne!c' iz°bražen črnec. te«, * le dejal; Zadeva je v ** tr a ^UZT,jal:i preprosto it sprememb Oni niso aniDal-f' inte0raciji v šolah, lit PTOti vsaki spretnem- datiS j k. *ako hotel povelj; a Je dezorientiran. Ho-tst ia Z besedami iz tujih joVo ,!at'lficirati'Jug in nje-ic , ag°mjo» s samim seboj kakor rug'*i. ki prav tako ji sv •on’ iskreno priznavali^ . ^O..netnoč, da bi v oko-'•'kovai Jl11 dvignilo in obhod j_°’ najdejo neboleč iz-h *n°tranjega nemira«, tteem»ravmed »razumom in l Ju ' . ajti tudi on izhaja (tl ln Se ne more ločiti Juga-a tega- kar je pojem Se danef^ in pomeni zanj Dojj turi- ne skriva, da •'diupj.,1 Sarn v duši breme ha?uje Ze dileme«. In to do-teip, damed drugim tudi s site svoje poučne zapi- talt^V°-^. Skušnjah z Ju-htadj ja^ule z opravičilom nentacije in stra- aaiiiuii, m,,m,,,,,,,,,,,, fantin Slovenci F iitin .^jšnjik odlomkih k l kakšno je bi-tioueJ1,1710^0 zadržanje do (iow, , duhovščine in hž,°kesa jezika v dobi knti a’ ko jt bil škof *tešče„12 rašlce škofije pre-%/jjn ,v tržaško-fcoprsko f®°je rf,n kako je za to P Teii*nooastirsko'*' de-i i«eo cel° Poznanje po-Mussolinija, ki je Nb „ Santinu — in to r, le samo po se-kajti sicer t B *” duš no pastirska ?r®fc€ ?lavarja tržaško-ko-.Mussolinija t t*. kn*e bi rnogla zani-3 iaVn, se da bi glede ep0 tal kakršno koli o- tn,l!otdf,<.POt,2WaS,i nad /a-wne Rantinovo zadrge m Movenske duhov- it brrrpLf bremenilo. Poleg feo l]enega. naj nave-L Iti h Rtdtoibe slovenil trŽašlVa*kih duhovnici ki so sfe*°P«*e skofi-jLsan . poslane ško-ČS- V1?11, «■ septembra »f ie rl*c 3- teh pri- ,f(i»tes °Ifensi sunt satu fl°oue’ a«dientes et C« 1 D ra* Vldentes Episco-t'! annisSertlm Postremis Vt *i*te ’ et recei|t' tenipo-lee'0*« arfi' esse P°l'tice et tluod E"; 'tem as m a'°rum, dum se-CS, . pr°hatae vitae sa-**8t'na* *ravibtts ecclesiae V»Vi* <}U5rtnrKotMs vix aut con*'ileban- *° ^ilinpski duhovniki so ltSei. sa!j Prizadeti, ko f*i « kn *1 včasih tudi !d „ teh je škof, zla-d(titr,^°stednjih letih r> razvijal in še 7a politično in \ul všečVnost- hkrati ‘ti, ‘ n ,„7 da se je škof, q J svoji dejavno-S^etjteko tajno sku-alcev in da se i\^tovo°delavcev’ ki ^ »e n,.,.. ’80 nad vsa- hu; «Mi smo sužnji naše zgodovine« — nato pa takoj dodaja: »Ali smo res to?« Morda so taka ali podobna priznanja vedno bolj značilna odkritja o pravem značaju velikih vrenj, skozi katera se že leta prebija ameriški Jug in ne samo Jug. Ta vrenja pa niso preprosta, niti jih je moč pojasniti le s čno-belimi formulami. Kako nastaja, južnjaška in ne le južnjaška dezorientaci-ja, o kateri se toliko govori med «liberalci», »umerjenimi« in »dobromislečimi« ljudmi, ki so vsaj z besedami pripravljeni ločiti se od rasistične manjšine in se «na miren način« boriti za ustavne pravice in zakonsko enakost črncev? Kdor je imel priliko vreči vsaj površen pogled na človeško panoramo ameriškega Juga, bo laže razumel, zakaj je večina Američanov v večji ali manjši meri sprejela oceno, da sp to kraji, ki »bolehajo zaradi sprememb«. Stari družbeni red ostaja brez temeljev. Njegova arhaična politična struktura se je porušila že v državljanski vojni. Črnec je bil osvobojen fizične sužnosti. To je bil le začetek, v katerem je plantažna aristokracija ostala brez strehe nad glavo, ni pa ostala brez upanja, da si bo s časom zgradila nova oporišča na starih temeljih. Nje-r.i nasledniki „ in zakoniti politični potomci niso sedeli križemrok: utrjevali- so kult «svetlih tradicij« in ustvarjali politične, pravne in državne barikade, pred katerimi je bilo treba zaustaviti prej brezplačno, a sedaj le ceneno črnsko delovno silo in jo zadržati v podrejenem položaju Temelji so se začeli rušiti že na samem začetku industrijske penetracije s severa ;n iz drugih krajev. Dolar je postal skupni imenovalec a-meriškega gospodarskega in človeškega kompleksa. Nikakršne «svetle tradicije« niso mogle preprečiti gospodarske integracije ameriške federacije. Ustvarilo se je enotno tržišče, na katerem je dirigentsko palico prevzel finančni kapital s Severa, kasneje pa, v novejšem času (zlasti od Rooseveltovega New-Deala in od vedno večje udeležbe vojne proizvodnje in socialnih služnosti v strukturi nacionalnega gospodarstva) je to prevladujočo vlogo prevzel tudi državni a-parat zvezne oblasti. Aristokratsko, polfevdalno lice Juga se je spremenilo v tolikšni meri, da ga ne morejo več spoznati niti oni, ki hrepene po »starih dobrih nneh« nepovratne preteklosti. In Jug se je znašel v mreži širokih avto cest, tovarniških dimnikov, komer-c.alizma in sproščenih denarnih odnosov. Vaba gospodarske emancipacije, bogatenja in boljše življenjske ravni je rušila in ruši »svetle tradicije« celo tam, kjer niso izgubile zgodovinske privlačnosti in pomena. Toda z gospodarsko ofenzivo industrializirane Amerike se na Jug preseljuje tudi vse ono, kar nosi s seboj moderno industrijsko gospodarstvo: valovanje družbenih plasti, razbijanje starih formacij v družbenih odnosih, nastajanje novih strasti in zahtev. Nad vsem pa: nujnost prilagoditve političnim jn družbenim (in celo tudi mednarodnim) potrebam denarnega gospodarstva in ceriTralnih organov politične in državne oblasti. ' /tli ni v tem felikem valovanju in spremembah, ki so tradicionalnemu provin-cializmu juga vsiljene pod zastavo industrije in dolarja, iskati glavno obrazložitev za sedanjo «dezojrieijtacjjo» in za romantične vzdilie o konfliktu med »razumom in srcem«? Ali ni v tem tudi začetna šibkost onih, ki priznavajo nujnost sprememb in Id v imenu tradicij »južnjaške duše«, »psihološke agonije« *n podobnih kompleksov morda skušajo le obvladati strah v samih sebi? fra Severu boste pogosto siišali, da so taka ali podobna stališča »zmernih« Juž-rjakov v dobršni meri omogočila rasistom in konservativnemu političnemu stroju v južnih državah, da v znatni meri otežkočijo sedanje napore za ukinitev rasne diskriminacije v šolah in drugih javnih ustanovah. A kdo se na Jugu najbolj žilavo u-pira, se da ugotoviti tudi iz velikih razdalj; oni, ki bodo zaradi ten mučnih ir. zapletenih sprememb morali izgubiti več kot dobiti. Predvsem profesionalni stroj meščanske politike; v njej se pogosto počutijo najbolj varni oni, ki jim veter mijnin sprememb piha v obraz. Naravno je spričo tega, da nosilci odpora doživljajo u-resničenje črnskih pravic kot rušenje zgradbe, katere temelji so v glavnem že popokali pod pritiskom 'ndustr;je n dolarja. ALEKSANDAR NENADOVIC PRIPRAVITI SE BO TREBA NA SEJANJE OZIMNEGA ŽITA Kaj vse je da bo klas potrebno velik in vedeti Kdaj bo rekel kmet, da jih predelov. Razen skoraj je s svojim delom opravil? edine nizke ravnine med Nikoli. Morda bo pozimi ne- žavljami m Bol juncem ter koliko manj intenzivno de- Dolino, vsi naši predeli po Kardinal Agadjanjan za katerega mnogi menijo, da je med najresnejšimi kandidati za papeški prestol, ki je po smrti Pija XII. ostal prazen. Le nekaj dni pred papeževo smrtjo ga je prišel obiskat in slika je bila posneta v trenutku, ko je ob odhodu sedel v avtomobil. Agadjanjan je armenskega porekla. Sicer pa je več kandidatov in le beli dim bo najavil novega papeža lal kot poleti, vendar bo, seveda če je zares priden, našel vedno dovolj dela, ker na kmetih dela nikoli ne primanjkuje. In tako tudi sedaj ko začenja spravljati zadnje pridelke, se mo ra že lotiti nove setve. Gre za pripravljanje setve o-zimnega žita. V zvezi s tem mora dobro obdelati več vprašanj, in sicer kako bo pravilno pripravil zemljo, kako bo smotrno gnojil, kako in kakšno seme bo izbral in kdaj in kako bo sejal. Velikokrat smo že govorili o važnosti pravilnega o-ranja. Naši kraji so v splošnem sušni kraji, to velja toliko za kraško planoto, kot tudi za Breg in ostali del našega podeželja. Kraška zemlja je sicer lažja, zato pa tudi laže propušča vlago, to se pravi, da obdrži v sebi manj vlage kot je ohrani težja zemlja niž- veliki večini trpijo suso. Zato bi mogli reči, da velja načelo o pravilni pripravi zemlje prav za vse naše področje. In to načelo je lroiikor se da, globoko oranje, to se pravi takšno zrahljanje zemlje, da ohrani v sebi vlago čim dalj časa. Ozimnemu žitu pozimi sicer ne bo primanjkovalo vlage, zato pa je bo potrebovalo veliko več spomladi in poleti, ko bo spet bolj sušno. Kaj pa z gnojenjem? Velikokrat smo že rekli, da je naša zemlja močno izčrpana in da ji primanjkuje hlevskega gnoja, ki je v neki meri malone nenadomestljiv, ker edino hlevski gnoj more dati zemlji tako potrebni humus, ki ga u-metna gnojila ne dajo. Za žito pa bi ne mogli reči, da ie glede tega zahtevno in deber kmet raje dobro pognoji s hlevskim gnojem ((IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItltMiitllllU, tliniinnn IH.'11,1, IIIHiillflUiMIlKMIMUUdinilltHiKinunnutniinntUHUHMiuntuiHUHMKtHinHlIltMinUIIIMinHHMtiiatHiiHHMUMIIIHUllllilidOHMIOtinilMIiMilillUUiniKtliliUiHUllUllllUillHKi! JESENSKO POPOTOVANJE NA HLADNI SEVER «Belo mesto Severa le trikrat na dan Značilnost tega mladega mesta so čiste in lepe ulice ter veliko kulturnega življenja - Nočnega življenja Finci ne poznajo HELSINKI, konec septembra. — Slovenci pravimo, da je slovenska prestolnica — Ljubljana — bela Ljubljana. Toda tudi Finci imajo svojo prestolnico za belo prestolnico, ki ji pravijo »belo mesto Severa«. Potnik, ki hoče priti v «belo mesto Severa« — Helsinki, ima na izbiro več vrst prevoznih sredstev. Iz Stockholma, Kopenhagna ali Lue-becka se lahko odpelje z ladjo, iz vseh glavnih mest Vzhodne Evrope, iz Moskve, Leningrada in Prage pa lahko prispe v Helsinki z letalom. V Turkuu na Baltiku pa lahko sede na avtobus ali na vlak, ki ga bo popeljal v Helsinki. Sedimo na vlak, na u-doben finski vlak z udobnimi dolgimi vagoni, ki jih vleče moderna motorna lokomotiva. Ko bomo prispeli v Helsinki, nas bo vlak potegnil prav do središča mesta in železniška postaja slovi kot umotvor znanega finskega arhitekta E-lia Sarinena, kateremu pripisujejo, da je kolodvoru finske prestolnice dal tudi nekaj finske duše. Ko stopite skozi enega Izmed številnih izhodov, se boste znašli na prostranem in prometnem kolodvorskem trgu, od koder dobesedno kot N , Eartha Kitt in Nat King Cole — oba črnca — ki igrata v lilmu »St. Luis Bluesa. Sicer je to film, v katerem igrajo skoraj sami črnci. Kako se skladata umetnost in plemenska diskriminacija, ve le Faubus pajkova mreža vodijo avtobusne proge do slednjega predmestja tega velikega mesta. Ne mislimo reči, da se Helsinki more meriti z mesti-velikani. Zato pa hkrati ni majhno, saj šteje skoraj 450 .tisoč prebivalcev. Ker smo še v središču mesta, si bomo ogledali še dve impozantni zgradbi, ki sta prav gotovo v ponos ((belemu mestu Severa«. Prva zgradba je »Sokos«, druga pa glavna pošta, za katero upravičeno trdijo, da je najsodobneje u-rejena in najlepša zgradba skandinavskih dežel. Mimo teh dveh palač vodi široki in ravni bulvar, ki nosi ime po Mannerheimu, ki ga poznamo iz polpretekle zgodovine. Ko sem stopil s kolodvora, je bilo poldne. Vremenska napoved je bila točna. Kar čudno se mi je zdelo; «belo mesto Severa« se je kopalo v soncu in čeprav me je pot zanesla tako daleč proti severu, mi je bile kar toplo. Si-cer pa mi je prijatelj, ki sem se z njim seznanil med vožnjo in sva se kar dobro razumela, takoj rekel, da imam nenavadno srečo, ker da je sicer v tem letnem času vreme tu povsem drugačno: najmanj kar bi moral pričakovati, bi bil dober dež, ki je tu v tem času vsakdanja zadeva. Smo vendar že ob koncu septembra in tu, tako daleč na severu, tako lep dan, toliko sonca, skratka naše pozno poletje. Na ulicah so ljudje le vedno v lahkih poletnih oblekah in na vogalih lepi beli kioski, kjer vam strežejo s sladoledom in svežimi pijačami. Kdor ima čas, skoči še na kopanje. Tu na severu se torej kopajo dlje kot pri nas in Helsinki ima vzdolž obale veliko več kopališč kpt . marsikatero naše mesto ob Sredozemlju. Kaže, da skušajo Finci svoje sicer kratko poletje čim bolj izkoristiti. Voda -- sem jo preizkusil! — pa je I hladna, čeprav pravijo Finci, ‘"h ie *.e je°eith .- v. jc '°m, medtem S%rnenarePe duhovni-b SeVas,?. življenja ko- l > «n/Va svet a!l i f ni vprašalo e*J najvažnejši? tržaške škofi■ IIHIIIIIIIIIIIllllllllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIfllllllUlflllllltllllllllllMIIIIIIIIMIIItllllMIIIIinillllllllirilraillllMIIIIIIIJIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIItUllllllIltllitiiiiiifiiiiiiiin Rekordna turistična sezona v Portorožu ne in živilske industrije in tu je'tildi naj večja tovarna porcelana v Evropi — «Arabia». Helsinki ima tri glavna pristanišča, skozi katera je v stiku z vsem svetom. Helsinki bi mogli označiti kot mesto širokih čistih ulic. Zvečer, ko sonce zaide in ko ulice zableetijo od velikanskih pisanih reklamnih napisov, je kar hladno. Ljudje hite v kinematografe in gledališča. Drugam ne, ker mesto malone ne pozna bučnega nočnega življenja velikih mest Zahoda, ampak se ljudje v dolgih zimskih večerih raje zadržujejo doma in morda so B’inci zar^ narod, ki največ bere. D. S. prejšnjim kulturam, žitu pa pognoji z umetnimi gnojili. Vsa potretma umetna gnojila pa ne bo naenkrat potrosil, pač pa tako, da bo žito od njih imelo največ. Koliko umetnega gnojila pa bi potrebovali? Za 1000 kv. m obdelane površine, ki smo jo posejali z žitom, bomo potrebovali sledeče količine umetnega gnojila: pred setvijo bomo potrosili od 40 do 50 kg superfosfata, 10 kg kalijeve soli in 5 kg žvepleno kislega amoniaka ali kalcijevega cianamida. Ker se nitrati kmalu stopijo in jih voda izpere, bi bilo nesmotrno z nitrati gnojit; jeseni, pač pa počakajmo na zgodnjo spomlad, pač v odnosu na vremenske prilike, če je pomlad zgodnja, potrosimo že sredi februarja kakih 10 do 15 kg apnenega dušika ali čilskega solitra na 1000 kv. m obdelane površine posejane z žitom, še bolje je, da to opravimo v treh obrokih. Pri tem pa moramo paziti, da tega umetnega gnojila ne trosimo v vlažnem dne- dobro, je poleg drugega potrebno, da ga hranimo na suhem in da uporabljamo za seme vedno sveže zrnje, ker staro zrno včasih odpove. V bolj sušnih predelih borne sejali vsekakor bolj zgodnjo sorto žita, Tam pa kjer mu susa ne more do živega, v nižinah, pa lahko izbiramo sorto. Zakaj sejemo raje ozimna rita kot jara? Zato, ker o-zunna žita dajo več. Iz *-nega zrna se ustvari cel grmiček, to se pravi, da iz enega zrna, ki smo ga sejali jeseni, dobimo več klasja kot iz jarega žita. Odveč bi bilo govoriti, da mora biti seme zdravo in in da je priporočljivo pred setvijo seme razkužiti proti raznim boleznim, ki napadajo najprej zrno, nato tudi rastlino in klas. Rat-kuževalnih sredstev je veliko in največ v rabi je mani prah Caffaro, ki ga damo do četrt kg na 100 kg semena. Kdaj pa bomo sejali? časa ne moremo točno določiti, ker je to odvisno. od iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milni Fižolčki «. Spisal in narisal Milko Bambič Hoieli v Slovenskem Primorju se komaj zapirajo in turistični kraji postajajo bolj mirni, ko iz inozemstva že prihajajo prve prijave gostov za prihodnjo sezono. Iz Zahodne Nemčije, so že najavili prihod prvih gostov za prl-hodno veliko noč, ko pride v Fortorož velika skupina Nemcev, ki bodo verjetno prvi tuji gostje prihodnje turistične sezone To je verjetno odmev na letošnjo turistično sezono, ki j* bila glede obiska rekordna ln v povojnem času po trajanju najdaljša. Ko uprave ho-i telov delajo obračun, ugotavljajo, da je bilo letos mnogo več gostov kot lani. V počitniških domovih v Piranu na primer, je bilo nad 5000 domačih turistov iz Slovenije, ki >c prišli sem v počitniške domove, ki so si jih tu uredila posamezna podjetja in sindikalne podružnice. Od tujih turistov pa jih je bilo največ i/ Avstrije in Zahodne Nemčije, nato iz Švedske, B ranci-je, Anglije, Švice, Italije in prvič večje skupine iz ZDA ter iz Vzhodne Nemčije. Da je bilo letos prvič v Portorožu večje število Američanov se je treba verjetno zahvaliti pobudi Amerikanke slovenskega porekla, gospe Beatrise Hunter, ki je predlanskim preživela počitnice v Portorožu in v Istri in ob tej priložnosti posnela barvni film o lepotah Istre, ki so ga v San Franciscu predvajali po televizijski mreži. Letys je gospa Hunter ponovno bila tu in je posnela dokumentarni film o dalmatinski obali, ki ga bodo prav tako predvajali na televizijski postaji CBS v San Franciscu v ZDA. Zato je možno, da bo pritrdnje leto v istrskih obmorskih mestih in v Dalmaciji še več a-meriških turistov, k čemer bi znal pripomoči tudi obisk skupine Američanov, ki so pietekli mesec obiskali razne turistične kraje Jugoslavije in se izredno pohvalno izrazili o lepotah Jugoslavije in tudi o oekrbi. Sicer se pa na primer hotel »Palače« v Portorožu nima kaj pritoževati, saj je v letošnji sezoni sprejel nad 700(j turistov, povečini iz inozemstva. Novost pretekle sezone v Portorožu in turističnih krajih Slovenskega Primorja so številne prireditve, ki so služile razvedrilu turistov, tako da so imeli gostje poleg kopanja in sončenja ter dobre oskrbe na razpolago tudi vrsto primernih kulturnih in zabavnih prireditev. Poleg tega so uprave hotelov prirejale tudi številne izlete v razne kraje Slovenskega Primorja kot na primer v Postojnsko jamo. Ker so bili gostje, ie posebno inozemci, z vsem tem zadovoljni, ni bilo upravam hotelov težko že sedaj dobiti stikov in sklepati pogodb za dotok novih turistov v prihodnji sezoni. Poleg že omenjene velike skupine iz Zahodne Nemčije, ki bo prišla v Portorož nribodnjega marca, se za to letovišče zanimajo tudi razne agencije iz vseh zahodnih držav Evrope, Tudi medeonski šahovski turnir v Portorožu, ki je bil prireditev večjega obsega, bil vsaj posredna reklama za novo turistično sezono. Marsikje v svetu so šele v zvezi z n.edconskim turnirjem zv-ede-U, kje je Portorož. M. J. da je ob obali topla. Toda za njihove pojme. Helsinki je mesto granita in njegove zgradbe, ki so povečini bele, so grajene iz trdnega masivnega kamna na granitnih temeljih. «Belo mesto Severa« gleda proti morju. Za njegovim hrbtom pa se širi notranjost dežele. S' treh strani ga obdaja Baltiško morje ali bolje številni otoki in prizor z obale proti morju na kopice otokov je zares čudovit. Za mestom proti severu se širi znač’lna finska pokrajina: gosti temni gozdovi, zelene ravnine in polja in neverjetno mnogo jezer in jezerc. Finski pravijo tudi — dežela tisočerih jezer. Se vedno smo ostali v prestolnici. Vse glavne ulice Helsinkov nosijo imena v švedskem in finskem' jeziku, kajti tu govore vsi tako finski kot švedski. Ulice so široke, povsod drevoredi in da bi v tej zeleni deželi bilo še več zelenja, je finska prestolnica polna parkov, po parkih pa je veliko spomenikov in kipov. Helsinki je dejansko prava prestolnica le trikrat na dan. Mesto bi sicer bilo mrtvo. Toda zjutraj, opoldne in pozno popoldne je zelo živo. Prvi jutranji avtobusi ih trarhVaji dovažajo iz predmestij in iz raznih predelov mesta ter tudi iz okolice veliko delavcev, ki predstavljajo večino prebivalstva finske prestolnice. Trgovine in uradi se odprejo pozneje. Od 9 do 12 je v mestu bolj mirno. Opoldne pa, ko se delo prekine, je spet vse živo. Vse hiti v bufett ali restavracijo na opoldanski o-brok. Od 4. pa do 6. ure popoldne postanejo ulice prave reke. Vse hiti proti domu in Ulice so bučne pešcev in ay-tcmobilskega prometa. Pred desetimi leti — mil pravi novi prijatelj — ni bilo tako. Tedaj je bilo v Helsinkih zelo malo vozil. Danes pa je «belo mesto Severa« nako velikim mestom Zahoda in ob rdeči luči semafora se takoj nabere dolga kolona av tomobilov. Ne vem zagotovo, nekdo mi je rekel, da je Helsinki najbolj severna prestolnica Evrope. Ce ni najbolj severna, je prav gotovo najbolj disciplinirana, najbolj mirna in tiha. Na ulici ne slišite kričanja, niti kolporter vam ne bo glasno ponudil posebne izdaje. Ko pa stopite v trgovino bo tudi v velikih »magazinih«, kjer je na stotine kupcev in prodajalcev, tiho, malone kot v cerkvi. Helsinki je mlado mesto. Ni še velemesto, niti ni majhno. Prestolnica je postal leta 1812 in štel tedaj komaj 4000 prebivalcev. Danes jih šteje skoraj 450.000, tako da živi v prestolnici desetina vsega prebivalstva te severne dežele. Ce je vsakdanje življenje v Helsinkih mirno, Zato pa Je kulturno življenje zelo živo in višek predstavlja vsakoletni Sibeliusov festival. V »belem mestu Severa« je zbrano skoraj vse gospodarsko in finančno življenje dežele. Tu so največje banke in trgovska podjetja, tu so glav-l Draga, vso okolico sem obhodil, toda nikjer nobenega r.t tovarne kovinske, tekstil-1 mehanika... vu ali ko je še rosno, ker i' remena in položaja njive, razkrajanje gnojila zuna- Zaradi vremenskih in kli-delu rastline ško- niatskih razmer ne smemo sejati niti prezgodaj niti prepozno, ker se prezgodaj sejano žito preveč razraste in bi zaradi tega moglo po-mmi poleči in v primeru hudega mraza pomrzniti. Pri določanju časa najbolj pomagajo izkušnje, vendar je treba upoštevati to, da se rž obrase edinole jeseni, dočim se pšenica in ječmen obraseta tako jeseni kot spomladi. Iz tega sledi, da posejemo najprej rž, nato pšenico in ječmen. Pri nas so še vedno holj redki oni. ki sejejo s sejalnim strojem, s katerim prihranimo veliko na semenu in položimo seme v pravo globino. Poleg tega ima Sirojno sejanje še to prednost, da sejemo žito v vrste, kar nam olajša pletev m zatiranje plevela ila-sp>oh. Tudi sicer je sejanje s sejalnico koristnejše, ker pride rastlina bolj do sonca. Koliko semena rabimo? Odvisno je od vrste. Povprečno pa porabimo za ročno setev od 200 do 220 kg semena na ha. Pri setvi s sejalnim strojem pa veliko manj — kvečjemu 180 kilogramov. Star pregovor nravi, da pravilna setev pomeni dobro žetev. Te ge bi se mo-i»i zavedati kmet še preden se loti del v zvezi s sejanjem ozimnega žita. —— «»---- njemu delu rastline škoduje. Nič manj važna Od pravilnega oranja in gnojenja ni izbira semena. V zadnjih dveh letih na pr. Jugoslovani tako rekoč tekmujejo v uvajanju novih semen italijanskega izvora in o! ilna žetev jim daje prav. Stare izkušnje pa so pokazale, da pravilna izbira semena lahko za dvakrat poveča žetev. Zato si oglejmo, na kaj je treba paziti pri izbiri semena: Predvsem mora biti seme čisto, da ne bo pozneje v njivi več plevela kot žita. Seme nadalje mpra biti celo, to se pravi ne sme biti zdrobljeno in prav tako ne predrobno, tudi ne puhlo. To se pravi, da ne smemo jemati za seme zrnja, ki je bilo prezgodaj požeto in je o-sialo nekoliko prazno. Nadalje moramo paziti, da je seme kaljivo. To preiskusi-mo na zelo enostaven način. Iz vreče vzamemo 100 zrn pšenice, rži ali ječmena in jih položimo na vlažim krpo, ki mora biti ves čas vlažna in stalno na toplem, čez nekaj dni bodo zrna že skalila in čim ne skali več kot devetdeset zrn, ne moremo reči, da je seme prav dobro, če skali le 80 ali celo manj zrn, je kaljivost slaba, če jih pa skali nad 90, je seme dobro. Da bi seme bilo zares Vkfris: Hi Z%r, mm *. < m > - 4šiš'K M * :k. "jMSk * . f*ru w * f š •• ((Ililiihi, haha!» Pa sta se sjpomnila nesrečnih bratcev in povesila glaviciI Proč, samo hitt-o prbč od tu! Toda kam? Zlezla sta na kamen m se razgledovala naokrog. Tam ob ograji je brskala kura. Brrrr! Nc, tja že ne! Nasproti pa je sedela na oknu debli ca Minka in prepevala: »Sijaj, sijaj soncefc, oj sonce rumeno-..» — «Tja greva!« sta soglasno sklenila in sla šla. V prihodnosti le zmrznjen kruh? V Angliji uporabljajo čedalje več konserviranega, zmrzuje, nega kruha, ki se ne kvari. Ostane dolgo svež — baje cele mesece. V Ameriki pekarna, ki je pravzaprav tovarna kruha, že več let daje na trg zmrznjen kruh in potrošniki so baje zelo zadovoljni z njim. V Angliji bo prihodnje leto uveljavljena prepoved nočnega dela v pekarnah, zato napovedujejo, da bodo na splošno uvedli kon-serviram kruh, kar je tudi gospodarsko upravičeno, ker gre takšnega kruha mnogo manj v izgubo. HOROSKOP .ZA DANES_ 0 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zaradi slabih živcev bo prišlo do manjšega prepira. Obvladajte svoje izbruhe jeze — BIK (od 21 4. do 20. 5.) Do-b.li boste slabo vest glede nekega pojla. S spretnostjo *e varn bo posrečilo vse urediti. DVOJČKI tod 21. 5. do 22. 6.) Skušajte pomiriti duhove v družim in ogibajte se spo-rov. KAK (od 23. 6. d0 22. 7.) Kljub slabemu začetku ne smete izgubiti vsakršnega tipanja za bodoče. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Občutili boste potrebo po samoti. Iščite vztrajno rešitev, Ki vam je pri srcu. DEVICA (od 23 8. do 22. 9.) Neki nepričakovan dogodek vam utegne motiti dolgo pripravljen načrt TEHTNICA (od' 23. 9. do 23. 10.) Dan je ugoden za važne odločitve. Glede zdravja bo* dite previdni ŠKORPIJON (od 24. 10 do A } Ofhbajte se hrupne družbe. Glejte, da pridete na -S. svojih čustev p iEC (°d 23' U- do 20' m, „Poslo,vno potovanje vam Pr‘nesl° Precejšnje ugodnosti. Ne bodite ljubosumni in UnkosTr1*6 Se zarad> ma' vnK 12- do šaiJ ’ ? d6lU Se ne 18 n“- sajte na druge. Ne nadlegujte ljudi s pripovedovanjem svo-Jin nezgod. VODNAR (od 21. 1. do 19. V čustvenih stvareh mo-iate brzdati svoj kolerični značaj RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Ohranite hladnokrvnost tudi yas bo nezaželena oseba motila v neprimernem trenut- Goriško-beneški dnevnik Zakonski osnutek senatorjev Pellegrinija in Fioreja Delavcem Julijske krajine in Poadižja priznati pravico do zavarovanja v letih 1920-1925 Ko sta pokrajini prišli po prvi vojni pod Italijo, na njunem področju niso izvajali zakona, ki je veljal za vso državo 0 Mi Pred 4. kolom italijanskega nogometnega prvenstva Ugodna priložnost za Juventus: Milan, Fiorentina, Roma na tujem Letos poleti sta senatorja | dve področji, vendar s pogo- Pellegrini in Fiore predložila zakonski osnutek glede zava-:ovanja delavcev iz Julijske krajine in Poadižja. Kakor je znano, je bilo obvezno zavarovanje delavcev za invalidnino in starost uvedeno v Italiji z zakonom od 21. aprila 1919, ki je pričel veljati šele Z začetkom leta 1920, Ta zakon je veljal za italijansko državno ozemlje razen za pod-»cčje Julijske krajine in zgornjega Poadižja, ki sta prišla pod Italijo po končani vojni m kjor so kili v veljavi avstrijski zakoni o zavarovanju. Sele 29. novembra 1925 se je italijanski zakon o obveznem zavarovanju za invalidnino in starost razširil na ti jem, da se njihovo obvezno zavarovanje prične šele z letom 1925, kar pomeni, da so delavci naših krajev in Poadižja pet let' delali pri raznih podjetjih, ne da bi imeli po zakonu pravico do zavarovanja. Delavci teh krajev v tem pogledu niso bili enakopravni delavcem v ostalih krajih države. Številni delavci teh krajev niso dobili pokojnine, ko so postali invalidi in ko so dosegli starostno mero, ker niso plačali dovolj zavarovalnih prispevkov, ali pa so prejeli manjšo pokojnino kot jim pripada. Ker sedanja zakonodaja ne stremi pri zavarovanju za no- •HimmiiiHiiiHtiMiifiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiMiiimiiiiiiiiiiimiiifiiiiiitii Livarna SAFOG Notranja komisija za sestanek z ministrstvom Notranja komisija SAFOG je poslala poslancem Beltramu, Bettioliju, Ceccheriniju, Francu, Martini, Marangonu tn Torosu, senatorjem Pelle-griniju, Vallauriju in Solariju, vsedržavnim vodstvom CGIL, UlL in CISL ter v vedrost krajevnim sindikalnim organizacijam pismo, v katerem pravi, da je zelo zaskrbljena zaradi preusmeritve proizvodnje v podjetjih IR1 in še prav posebej v SAFOG v Gorici in želi, da bi čimprej prejela točno pojasnilo o pisanju listov, ki so to vest objavili. Ce so časopisne vesti resnične, tedaj notranja komisija poziva parlamentarce in sindikalne organizacije, naj takoj pripravijo sestanek med pristojnimi ministrstvi in člani notranje komisije. Morda pa bo le lepo Včerajšnje lepo vreme je zeti ugodno vplivalo na potek rgatve v Brdih. Vinogradniki 0 že navsezgodaj pričeli tr-;ati, ker hočejo z delom čim-,rei opraviti. Vreme se nam-eč še ni ustalilo in se bo-ijo, da bi jih spravilo v kripce Letošnji oktober je za raz-;ko od lanskega precej mu-icst. Ze takoj v začetku je il precej deževen, kar ni da-alo velikega upanja, da bo 1 gatev dobro potekla. Lanski ktober je bil v tem pogledu elo posrečen. Skoraj ves mete so bili lepi sončni dnevi, :i so grozdju omogočili, da e postalo zelo sladko. Prav emu pa so se vinogradniki uhko najbolj zahvalili, saj so ridelali vino, ki je imelo ze-I' veliko stopinj alkohola in aradi tega tudi zadovoljivo eno. Ce bi Brici vedeli, da bo reme dokaj stalno, bi marsi-ateri izmed njih poskusil s rgatvijo zavleči kajti v sonč- Danes se poročita v Gabrijah INES FERL1-GOJ iz Rubij in KSA-VERU ROŽIC iz Stever-jona. Zavednima mladincema, ki sta se zelo aktivno udeleževala v naših organizacijah, iz srca čestitajo ob tem dogodku vsi prijatelji in znanci. Njihovim čestitkam za dobro srečo v zakonu se pridružuje tudi naše uredništvo. nih oktobrskih dneh vino najbolj pridobiva na kvaliteti. (»------- Najdeni predmeti Poveljstvo mestnih stražnikov nam je sporočilo, da so jim pošteni najditelji prinesli izgubljeno kolo, srebrno zapestnico in listnico z denarjem. Predmete bodo izročili o-»ebam, ki bodo dokazale da so njihova zakonita last. Lenimi osebnimi ali ozemeljskimi omejitvami, je sedaj prav gotovo skrajni čas, da se krivice, ki so bile storjene pred tolikimi leti, popravijo. Italija je z drugimi državami sklenila sporazume, ki priznavajo italijanskim delavcem, ki so delali v inozemstvu pravico, da se štejejo ta leta za pokojnino. Z zakonom on 28. julija 1950 ter s poznejšimi spremembami je bila u-radnikom priznana pravica, da lahko plačajo zavarovalnino za tista leta, ko zaradi previsokih mesečnih plač (ki so prekoračile zgornjo mejo) niso bili zavarovani. Toliko bolj velja to za delavce, ki so vedno delali in ki niso plačevali prispevkov zaradi nerazumljivega ravnanja zakonodajalcev, ki niso hoteli delavcem naših krajev priznati enakost pravic kot za delavce ostalih krajev v državi. Na podlagi zakonskega o-snutka, ki sta ga predložila zgoraj omenjena senatorja, i-majo pravico do zavarovanja za dobo od 1920 do 1925 vsi tisti delavci zainteresiranih področij, ki lahko na kakršen koli način dokažejo, da so bi-1' v tem obdobju zaposleni. Obenem predlagata, da velja tudi za delavce teh področij, katerih število je omejeno, načelo, ki je vsebovano v zakonu od leta 1950, da se plača samo osnovni prispevek, in sicer iz sklada za prila-gojevanje pokojnin ustanove 1NPS. Triestina s pomlajenim moštvom proti Fiorentini brez treh titularcev lltlltlllMHIIIIIIIIIIIMIIIIItltlllllllllllllllltlllllllllllllllllltllllllillHIIMIIMIMIIMfllllMtttltllllHtllll Iz Doberdoba Nadaljevanje asfaltiranja ceste dobro napreduje Ko so pred dnevi s spal-mobitom asfaltirali cesto po vasi Doberdob, je nekaj materiala zmanjkalo, tako da prav v središču vasi kakšnih 90 metrov cestišča niso uredili. Pred dnevi so pripeljali iz Milana material, vendar ga niso mogli politi, ker jč bilo relo slabo vreme Včeraj se je vreme popravilo in delavci so lahko delo nadaljevali. Vaščani so najprej nekoliko 7. nezaupanjem ocenjevali vrednost dela; niso verjeli, da je mogoče cesto dobro asfaltirati tudi za majhne denarje. Ko pa so se na lastne oči prepričali, da je asfaltiranje s spalmobitom prav tako dobro kot z asfaltom, so začeli še bolj ceniti korak občinske uprave. Ker bodo enako delo še enkrat ponovili — sedaj je opravljeno samo napol — bo cesta res dobra Klopi bodo prepleskali Županstvo je pred dnevi odpeljalo klopi, ki so po parkih, v občinske delavnice, kjer jih bodo prepleskali. Kdor ni vedel za to vest, je takoj obtožil nadobudne goriške mladeniče, ki delajo s klopmi kot svinja z mehom, da so jih odnesli kdo ve kam. Goriški golobradi mladeniči so namreč zelo podjetni in preizkušajo na teh klopeh svoje najrazličnejše fizične sposobnosti; po njih pišejo, z noži jih režejo, prenašajo jih iz sence na sonce in nasprotno, kakor jim trenutno bolj ugaja; celo bliže promenadnemu prostoru ra Korzu Verdi »o jih že prinesli, samo da bi od bliže o- gledovali .. no, koga le, če ne brhka goriška dekleta. Županstvo bo klopi nekolike popravilo, jih na novo prepleskalo in ponovno izročilo svojemu namenu t UUL|)UU!_:i Občinska in pokrajinska seja Prihodnji teden bosta imeli krajevni ustanovi pokrajina in občina dve seji svojih svetovalcev: v ponedeljek se bo sestal pokrajinski svet, v torek pa občinski. IZ RONK Volilni boj med levico in KD V Ronkah sta bili do včeraj opoldne predstavljeni samo dve kandidatni listi, levičarska, o kateri smo pisali že pred dnevi, in lista Krščanske demokracije. Socialdemokrati in neodvisni niso predstavili svoje liste, čeprav so hoteli to napraviti do zadnjega trenutka. «»------- IZ SOVODENJ Popravite grobove do 29. oktobra So voden jsko županstvo je sporo6ilo, naj se grobovi očistijo najkasneje do srede 29. (ktobra. Odpadki naj se odložijo pri pokopaliških vhodnih vratih, od koder jih bodo odpeljali s tovornikom. Po tem datumu ne bo dovoljeno popravljanje in čiSčenje grobov. Sedem dni je hitro naokrog in ze smo pri četrtem kolu i-talijanskeqa nogometnega prvenstva. Poglejmo zalo malo, kaj nam lahko to kolo prinese novega oziroma kakšne posledice lahko ima za klasifikacijsko lestvico. Predvsem menimo, da so ključne tekme jutrišnje nedelje tri, in sicer po važnosti: v Genovi med Sampdorio in Milanom, v Trstu med Trio stino in Fiorentino in v Bologni med Bologno in Komo. Izidi teh treh srečanj lahko namreč bistveno spremenijo vrstni red na vrhu lestvice, kjer sedaj že drugo nedeljo zaporedoma kraljuje Milan s točko naskoka pred Juventu-som, Fiorentino in Romo. Ce namreč vsem trem omenjenim enajstoricam z vrha spodleti, potem bomo zelo verjetno dobili novega načelnika lestvice v Juventusu. J;i komo j čaka na ugodno priložnost, da skoči na vrh. In ta priložen>t se mu nudi prav tokrat, ko so vsi njegovi najresnejši tekmeci angažirani na tujih tleh, sam pa igra doma proti Napo-liju, ki se šele lovi. Milan bo imel v Sampdorii seveda zelo nevarnega uu-sprotnika prvič z čin pa je Baldini P P 0ipr svojim maserjem »u toval v Lugano, boks D'Agata odpotov«1 iz Milana v Cagto* . M ir, AN. 10. — Viaria telinje ta, evropski prvak ^.pol^ne kategorije, je danes P .gt to odpotoval v Cagliacf' „,,rop511 12. t. m. branil svoj e g,v-naslov proti Pietru . .#yjl, “a ši svetovni prvak je 1 ;,0y oj' upa, da bo odbil B fait pad na njegov nast • glev D’Agatov prokurato Klaus je tega mnenj ■ . nje-Duilio Loi, kateremu ^ j gov prokurator P° . ra,ji Vecchiattom dovolil pust je v pričakova non°v‘ nastopov začel danse f omejil na telovadne^ hodnji teden pa si del rokavice. no trenirati. Za. s_e(Jfaje. bo tud‘ » ' logovom- »ce^O 1tsl STANISLAV Tiska Tiskarski *»vod ^ KINO PROSEK- 11 t* ***' predvaja danes '0#ot ob 20. uri ,P»r*n barvni f**rn' biki i (Artisti e m0<*el* . J. Igrajo: D. MABj^ LAWIS in A. Kirn na predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob !*• Metio tilm: «ZASEDA» (Ljubezenska drama) (Imboscata) Igrajo: ROBERT TAYI.OR, JOHN HODJAK in ARLENE DAHL MIKULA LETIČ INTERNA IjD Sledila je večerja, kakor jo je tisti večer imel malokdo v Italiji. Z Jerkom sva pospravila v približno eni uri več mesa nego prej, pod fornitorjevim režimom, v enem letu! Ves zadovoljen se je pogladil po trebuhu: — Alaj smo danas prošli junački! — Ko smo tako po večerji težko sedeli ob cigareti in vinu in se nam je prav po kitajsko kolcalo, je nekdo potrkal. Ker je bila od Nemcev odrejena stroga zatemnitev, je šel Peppino previdno pogledat ven; takoj se je vrnil in mi dejal tajinstveno: — Avvocato, prišel je sosed Fiorangelo in vprašuje, če bi hoteli priti jutri k njemu in mu zaklati kravo. -r- Zakaj ne? Jerka ni treba niti vpraševati — Prosim vas, avvocato: Bodite pametni, ne delajte zastonj! — Dobro, Peppino. Recite mu, da bo dal celodnevno prehrano Jerku in meni. — To je premalo. Pomislite na svoje šole in na leta, ki ste jih izgubili s šolanjem! — Dragi Peppino! To vendar ni advokatsko delo. Sicer pa: Vi poznate ljudi. Uredite vi! Meni bo vse prav. — Va bene, avvocato! šel je spet ven in dvignil glas, da smo ga vsi čuli: — Ecco, Fiorangelo: Moj avvocato zahteva: Prvič: Celodnevno prehrano zase in za svojega pomočnika. Drugič: Štiri kilograme mesa, ki jih ponese zvečer domov. Tretjič: Eno kjantarico vina. Četrtič: Košarico grozdja, najmanj pet kilogramov. Petič: Pol kilograma tobaka ali pa liter olja. — Zato pa garantira, da ne bo sitnosti ne od občine ne od Nemcev. — Va bene! — je odgovoril Fiorangelo. Peppino ga je povabil v sobo in ob kozarcu vina smo potrdili dogovor in se domenili glede podrobnosti. — Od tega večera dalje sva začela z Jerkom mesariti v taki meri, da se slavno (mesarsko klanje* iz Prešernovega Krsta pri Savici lahko skrije. Kmet zna oceniti svojo korist. V danem primeru ni bilo niti treba posebne brihtnosti. Abruski kmet je takoj uvidel, da je način (rekvizicije*, kakor sva ga uvedla midva z Jerkom, bolj ugoden nego tisti, ki so ga prakticirali Nemci. Bolj praktično je imeti še isti večer po zakolu gotov denar v žepu nego čakati, da bo (plačal Ba-doglio*, ki ga niti ni bilo več v Rimu. Z Jerkom sva zdaj imela svoj «vsakdanji kruh*, to se pravi: svojo vsakdanjo kravo. Kmalu je bilo naročil že za več dni vnaprej. Tarifo za zakol, kakor jo je bil postavil Peppino, so vsi poznali. Vse je šlo gladko. Bilo je vina, olja, tobaka in grozdja v izobilju; mesa pa toliko, da nam je (gledalo iz grla*. V svoji karieri mesarskega pomočnika sem kmalu napredoval, ker je prišel Milan Marinkovič, ki me je zamenjal v držanju kravje noge pri odiranju, šam sem postal zdaj kuhinjski šef: Seznanjal sem abruške kmetice s kuharsko vedo in znanostjo. J, Moje juhe so bile prave himne na kuharsko umetnost. V velike lonce sem stlačil po nekaj kilogramov mesa; čebulo sem prej prepekel in jo v celih glavah, nerazrezano, zlagal k mesu; paradižnikov, peteršilja In drugih zelenjav ni manjkalo; zenske so morale na debelo mesiti testo za pašto; v kozicah so se pražile melancane (jajčnice), krompir, stročji fižol itd. Skratka: Bilo je — kakor sem zgoraj dejal — naravnost zločinsko pregrešno. In nato: Komaj mo končali kosilo, so se že grmadile po kozicah gomile mesa. čebule in paradižnika za večerni gulaž... Lepo in junaško je nekoč dejal stari Milan Marinkovič: — Bogami! Ovako niti kraljevič Marko živio nije! NEKAJ PODROBNOSTI Dve epizodi iz teiga mesarskega udejstvovanja moram omeniti: Nekega večera mi reče Peppino: — Avvocato, jutri pa bomo zaklali mojo kravo. Kupil sem jo za ugodno ceno; dobro bom zaslužil. — V redu, dragi Peppino. Naj gre Jerko takoj v hlev, da si jo ogleda. — Krave ni tukaj. Pustil sem jo pri Lionellu, tam onkraj grape. Kupila sva jo v družbi. Klali pa bomo na njegovem dvorišču. — Naslednje jutro zgodaj smo šli z Jerkom in Marinkovičem na delo. Da lahko izračunam in postavim ceno za meso, sem vprašal Lionella, koliko je krava stala. Na moje začudenje mi Lionello odgovori: — Nič. In zvedel sem lepo stvaj: Peppino in Lionello sta v dolini pred Casolijem ob reki Aventinu, kjer so imeli Nemci zbranih na stotine glav živine, kravo enostavno ukradla. Prav po domače je Lionello končal: — Nemci kradejo nam; mi pa njim! Strah me je popadel. Prav resničen strah. Ko je pozneje prišel Peppino, sem ga vzel na stran: Peppino, yi ste blazni! Ali ste pomislili kaj riskirate? Ea Je na tem? Korajža velja! (Bisogna avere coraggio!). Krave so nase, italijanske. Saj jih ne plačajo! — Peppino moj ljubi! Ali ne poznate ljudi? Lionello kar nedolžno vsakomur pove, od kod je krava. Se nekam ponosen je. Lahko se najde kak zavidnež, ki nas ovadi Nemcem In notem ne bom jaz videl svoje žene, ampak tudi vi ne boste imeli casa, da se poslovite od svoje Costanze! Uvidel je. Ves dan je bil poparjen. Na neki vzvišeni točki je čepel na straži; niti jedel ni.---------- Zaklali smo bili pri Corradinu, bogatem kmetu. V zelo prostrani kuhinji smo pod večer prodajali meso Kuhinja je bila nabito polna ljudi, večinoma žensk-gospodinj Pravi hrupni italijanski zivzav nas je zagluševal. Jerko in Marinkovič sta sekala in rezala, Ovjetničanin je tehtal, jaz sem tolmačil, skrbel za red in pobiral denar. Zdajci preneha živo čebrnjanje-kakor odrezano; nastala je grobna tišina: Na vratih sta se prikazala dva nemška oficirja. Za hip sem obstrmel, toda takoj sem se zna®el'gl9bf — Avanti, avanti! Nič strahu. Saj ne delamo n*c (niente di male). otDb Prodaja je šla nemoteno naprej. Bil sem f1®111®11 ro*’ bolj glasen. Tedaj se mi približa mlajši častnik; 0j.po držal odprto malo knjižico. Prav nalahno, toda v prikloni in reče: — Pghego signoghe: Fegšto. g prS’ Naglasil je besedo napačno na a in pri tem kaš® v slovarček, kjer Je stalo: Leber — fčgato (jetra^ Napetost, ki se me je bila polastila ob nepr‘č“*102« obisku, se Je bliskovito spremenila v nasprotno rTTanje Spoznal sem, da je ta obisk poslovno, prav vsa* r0 dolžen. Dejstvo, da sem bil ves dan imenitno ie£"‘lcako 1 tako imenitno pil, mi je še pomagalo, da sem ne zavestno zapopadel komičnost položaja in kar ki J da sem z nasmehom bleknil v dunajskem dial na’ Ddn' mojem spominu tlel iz davnih prvih semestrov n — Sie wUnschen wohl a Leber, Herr Leutnan želite, kaj, gospod poročnik?). . geIn Če mi je bil ta Nemec prej pripravil presenečeni®^ pi ga zdaj pošteno vrnil z obrestmi. Da bi bila d« zraven njega, ne bi bil mogel tako zazijati. *e g S^' morda potepa po Italiji s svojim slovarčkom n? napačnimi naglasi; zdaj pa ga tu v zakotnem gor® jep c med trdimi kmeti in kmeticami nagovori nav!jadki,. * (boljše oznake moja zunanjost ni zaslužila!) v - pa Ja ščeni nemščini! Medtem ko je on zazijal, sen1, v0j pre ugriznil v spodnjo ustnico in spet enkrat prekle. Jezik ... anje f| Nemec pa me je veselo vprašal, od kod moje ščine. Bil je čeden mlad plavolasec s prikupnim fan*® Ne more biti slab človek. Zato sem mu prav F” odgovoril; — Ich hab’ in Wien studlert. (Na Dunaju sem ' (Nadaljevanj« 1