Maribor, sobota 21. februarja 1931
efje in praznikov vsak dan ob 16. uri poštnam ček. z»v, v Ljubljani It. 11.409 v upravi ali po polti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Leto >
IzhajL __________
Račun pri poštnem ček. zav, v I ^elja mesečne, i
 _________,	.	sksandrova cesta št. 13
Oglati po larlfu
Oglase »prejema tudi oglasni oddelek »Jutra' v Ljubljani, PreSernova ulica št. 4
Spomenica proti boljševizmu
Te dni je izšla obsežna spomenica »mednarodnega sporazuma proti tretji internacijonali«. Poleg predsednika dr. Teodora Auberta so podpisali spomenico odlični zastopniki vseh evrop skih držav. Spomenica izvaja v glavnem:
Nasilje, ki ga je postavil Lenjin kot princip, so prevzeli tudi njegovi nasledniki. Teror je trajni vladni sistem sovjetske Rusije. Sovjetska vlada hoče buržuazijo razorožiti, sama se pa oborožuje. Borba med destruktivnim boljševizmom in konstruktivnimi silami je neizogibna, se odigrava dnevno pred našimi očmi in to doma in na mednarodnem polju. Bojno akcijo bolj ševikov vodi politična pisarna (Politbiro) komunistične ruske stranke, katere vodstvu sta podvržena tudi sovjetska vlada in izvršilni odbor tre tje internacijonale. SSSR, n^nmna zemlja, ki obsega dva kontinenta, je operacijska baza boljševikov, ki zasledujejo sedaj Sledeče cilje: razredni boj, državljanska vojna, punti v Kolonijah, boj med plemeni. Vse operacije pa’ gredo za končnim ciljem: sovjetska Rusija hoče izvesti prevrat v vseh državah in uvesti krvavo diktaturo, po krivici imenovano diktatura proletarijata.
a se sovjetski režim drži na oblasti, temu pripofnaeajo vlade mnogih arzav deloma z diplomatskimi delani Laškimi odnošaji s sovjEtsko au I V\eJ?HLa	z dajanjem kre-
1 ? « 1 pru?tvo narodOv "je po-^Lnli+w&^podaf^o”konferenco i
na razorožjivcno^ofiferencO predstav'
ntke sovjetske _ Rugije, režima, kf"z Ssll drusih-stv na »oSMaarski
Nujna potreb^ jfr, da Se organizira mednarodna borba proti boiiševi/mti Kar hočejo bol ševiki uničiti, to morajo vlade braniti. Združb se-morajo ne na vojno r/oti Rusiji, ampak v to svrho, da iz' tirajo ■ vlado sovjetske Rusije in v jdstvo tretje, internaeije-nale. Predvsem: Rusija v Evropi jp Aziji, ta rvinška država ie danps hermetično Zaprta za vsak uvoz iz frio-zemstva In kifphfl tnoC.sovjetske vlade je s Ino padla. Sovjetska poslaništva iti trgrtvSke misije, agenture tretje internacijortnte In ogrOmna mreža organi; acjj — vse to vzdtžuje na celem S’ etu socifalno nesigurnost in gospod'. rske težave. Naravno, da je v prv' vrsti delavec. žrtev te propagande V hipu. ko nade boljševiška vlada, s /eftmiLčinitcIj nereda in destrukcije, bi bilo mogoče zaposliti rniHj^^ ianes breznoselnili ljudi. Drupousov-letski dumnlng. ki ga bolišcviška vla Ja izvaja s pomočjo stradanja in prisilnega dela ruskega naroda, težko tolče gospodarstvo vseh držav. $e hujše bodo prlflke. če se — četudi sa-ftto deltio — posreči petletni gospodar
Atentat na albanskega kralja na Dunaju
DVA BIVŠA ALBANSKA OFICIRJA STA SKUŠALA UMORITI KRALJA ŽOGA. - KRALJ REŠEN, EN SPREM LJEVALEC UBIT, DRUGI NEVARNO RANJEN. - ATENTA TORJA ARETIRANA.
DUNAJ, 21. februarja. Albanski kralj Ahmed Zogu, ki se mudi zaradi zdravljenja na Dunaju, je snočl s svojim sprem štvom obiskal predstavo »Bajaca« v državni operi. Ko je po predstavi ob 22.30 uri zapuščal gledališče In sta se pred vhodom ravno hotela ločiti od njega dva člana spremstva* sta naenkrat priskočila dva elegantno oblečena moška ter začela streljati na skupino. Oddala sta 12 strelov.
Tudi eden iz kraljevega spremstva je potegnil revolver in začel streljati na napadalca, ki pa nista bila ranjena ter sta skušala v nastali paniki pobegniti.
Občinstvo, ki je prihajalo iz gledališča, pa ju je ujelo in izročilo policiji. Njuna identiteta do tega hipa še ni znana, splošno pa se smatra^ da gre za Albanca.
Tudi ni pojasnjeno, ali je napad veljal kralju samemu ali pa komu iz njegovega spremstva.
Ona dva spremljevalca, ki sta se ločila od kraljeve skupine in na katera so bili oddani prvi streli atentatorjev, sta bila oba nevarno ranjena. Prepeljali so ju z rešilnim avtom v bližnjo rešilno postajo, kjer pa je major Popola svojini ranam podlegel. Tudi stanje drugega ranjenca je brezupno.
Kralj Zogu sam je ostal nepoškodovan.
Policija ie po atentatu takoj izpraznila trg pred opero ter obkolila in preiskala poslopje, ker ni izključena možnost, da sta Imela atentatorja kake pomagače.
DUNAJ, 21. februarja. Aretirana atentatorja sta na policiji priznala, da sta hotela ustreliti kralja Zogua, ker smatrata njegovo politiko škodljivo za Albanijo.
Napadalca sta dVa Albanca, ki sta študirala na Dunaju. Pišeta se Gjelosi in Kani.
Oddala sta strelo na kralja ravno, ko je hotel vstopit! v svoj avtomobil. Cim pa je padel prvi strel, -je kralj hitro odskočil in se umaknit nazaj v opero, Tako so streli zadeli dva njegova spremljevalca. Prvi-je bil major Popola, kraljev osebni adjutant, drugi pa dvorni maršal Libohovai. Popola je kmalu, po atentatu 4imrl, dvorni maršal pa je bil opolnoči Še vedno v nezavesti.
DUNAJ, 21» februarja. Med občinstvom, kt je prihajalo iž gledališča ter ostalimi potniki je nastala vsled atentata velikanska panika. Kljub temu pa je več pogumnih moških pomagalo policiji pri aretaciji obeh atentatorjev. P*i zaslišanju so dognali, da sta atentatorja bivša albanska oficirja A bis Kami-In Nok Gje-
losi. Priznala sta čisto mirno, da sta izvršila dejanje iz političnih razlogov. Z eventualnim umorom kralja Ahmeda sta pričakovala izpremembo sedanjega političnega kurza v Albaniji, s katerim se nikakor ne strinjata.
Na vprašanje, ali so ostali albanski emigranti na Dunaju V kaki zvezi s tem atentatom, sta atentatorja odgovorila, da sta se čisto samostojno odločila za svoj načrt. Kljub temu pa je izvršila policija celo vrsto aretacij in hišnih preiskav pri raznih albanskih emigrantih.
Zdravstveno stanje težko ranjenega kraljevega dvornega maršala se je po operaciji že toliko izboljšalo, da je izven vsake nevarnosti.
Smuške tekme u Bohinju
BOHINJ, 21. februarja. Po včerajšnjem slovesnem sprejemu gostov in tekmovalcev se je vršila danes prva tekma ria IS km dolgi progi. Tekma se ie vršila med najhujšo ploho In je zahtevala zato od tekmovalcev skrajnih naporov. Od domačih tekmovalcev sta manjkala inž. Janko Janša, ki je zbolel za hripo, in Jenko. Zmagal je Cehoslovak Nemecky, ki je prispel na cilj v 1:39-33. Pol minute za njim je prišel Joško Janša kot drugi 1:40.11; tretji Cehoslovak Šimunek. Ostala mesta od 4—8 so zasedli istotako češkoslovaški tekmovalci. Na 9. mestu se je plasiral Bervar iz Ljubljane, na 10. mestu pa Knapp iz Ljubljane. Avstrijec Konig je prispel kot 11. na cilj, Norvežan Guttormsen, ki se mu je plomila palica, pa šele kot dvanajsti:- Dopoldne se je nebo zopet popolnoma zjasnilo, tako da je pričakovati za jutri najlepše vreme.
UIdča za tri mesece
LONDON, 21. februarja. »Morning-post« se v daljšem članku bavi z razmerami na Španskem in prihaja do zaključka, da se bo moral sedanji kabinet admirala Azuarja najkasneje v treh mesecih umakniti drugemu režimu.
(□ančhi bo izgnan na otok 5u. Helene?
LONDON, 21. februarja. V poučenih krogih se zatrjuje, da obstojajo diference med podkraljem Trvvinom in Gandhijem samo v dveh točkah. Gandhi zahtova, da se sestane indijska konferenca, ki naj
bi razpravljala popolnoma svobodno brez vnaprej določenega programa in da se uvede kazensko postopanje proti policiji, ker je prekoračila svojo kompetenco.
Listi v Bombayu poročajo, da namerava vlada Gandhija in 200 članov indijskega kongresa prognati na otok Sv. Helene, ako bi kongres odklonil načrt ustave, ki je bil izdelan v Londonu.
Kralj Karol zbolel
BUKAREŠT, 21. februarja. Kralj Karol je zbolel za hripo in je moral na nasvet zdravnikov leči v posteljo.
Pomanjkanje mesa u Rusiji
MOSKVA, 21. februarja. Program preskrbe mesa za 1- 1931 dela sovjetom vedno večje skrbi. Dosedaj so mogii re-kvirirati le 37 odstotkov predpisane mno žine, vsled česar se pojavlja vedno večje pomanjkanje mesa v državi. Uradni krogi zvračajo vso krivdo na boljše kme te.
Strašni znežni uiharji na Kitajskem
NANKING, 21. februarja. Nad mestom Hankau in okolico divjajo strahoviti snežni viharji, ki so zahtevali dosedaj že 61 človeških življenj, mnogo ljudi pa je bilo resno poškodovanih. Med mrtvimi je tudi 36 potnikov vlaka proge Hankau-Peking, ki je med viharjem skočil 5 tira. 72 potnikov je bilo pri tej nesreči težko ranjenih. V mestu Hankou se je dalje porušilo 5 hiš, ki so pokopale pod seboj 25 oseb. Mesto je popolnoma odrezano od zunanjega sveta in se pojavlja že občutno pomanjkanje živil.
NEMŠKI INDUSTRIJALCI V JUGOSLAVIJI.
BEOGRAD, 21. februarja. Mesto je v znamenju priprav za obisk nemških industrialcev, ki prispejo drevi semkaj, da prouče in spozhajo gospodarske razmere in ustanove v Jugoslaviji.
Mi zapeki, krvnem prenapoln:anju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tešnobe. Mnogi zdravniki u;orabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi p;i nadlogah klimakterijalne dobe z nrjvečnm uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v Vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
skl ftaČrt/V tem slučaju se bodo razmere evrobškega in ameriškega de-avca še poslabšate. 'Naravno, da to boliševiki žele.	.
Prcokret je še mogoč in morda je ravno sedaj pravi..'čaj* Uresničevali je PC.tlctnega,.načrta je -spravilo sovjete V znatno zasrafo. Politbiro«..ki je .de-janski diktator .Rusuc. se mora boriti Z resnimi tc^avanii. Dva svetova sta trčilo drilc ob drugega'iti sta v borbi za obstanek. V Moskvi se vesele, da so vse države v gospodarskih travah. Zato je problem 1. 1931.: Kdo bo
vzdržal krizo, ali sovjetska vlada ali ostale države? Ker Sovjetska vlada -prav nič ne taji. da hoče uničiti gospodarstvo takozvafiih kapitalističnih držav, in uvesti komunistično gospodarstvo* in ker gre v tej smeri vsa pjena gospodarska politika, ker je z dumpingom napovedala vsem urža-vajn vojno, gotovo .ni nič bolj upravičeno, nego da vse ostale'države organizirajo vzajemen gosnodarski odpor. Za svojo borbo proti kapitalističnemu svetu rabi sovjetska vlada na svojem lastnem ozemlju tvomice. teh-
nike. stroje. Vse to-lahko dobi Samo iz inozemstva, in na žalost so dOždaj pošiljale tega Rusiji največ one df-žave, ki jih je najbolj ogrožal sovjetski petletni .gospodarski načrt. Ako bi se sovjetski vladi Odtegnila ta tehnična pomoč, ako bi sc prekinile z njo vjse trgovske zveze, bi to pomenilo uničenje pjatiietke in konec sovjetskega režima, ker bi bila popolnoma uničena sovjetska sredstva za akcijo doma in v inozemstvu.
Usoda neboljševiških drJtev Je tora* v rokah njih samih!
Poštnina plačana v gotovini
Martoor$Hl,
Sfra« %
V Mar iU o ra, 'dne 21. n. 1501
O naših zadrugah
»VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE?« — MNENJE MARIBORSKEGA STROKOV NJAKA. — KONZUMARSTVO. - STR ANKARSTVO. - KREDITNO ZADRUŽNIŠTVO IN KAPITAL. — ZA PROST RAZMAH!
Zadružništvo je v Jugoslaviji že tako razvito, da more odločno vplivati na gospodarsko življenje. Razvoj pa gre še dalje in strokovnjaki pravijo, da zboljšanje današnjega skrajno težkega gospodarskega stanja brez sniotreno izvedene zadružne organizacije 'ni mogoče. Pod mavrično zastavo — simbolom enakosti, ki jo najde v zadružništvu vsakdo, se zbirajo danes kmetje, obrtniki, delavci, uradniki i. dr. Geslo »vsi za enega, eden za vse« privlači še mnogo vernikov, ki so prepričani, da je zadružništvo početek gospodarske emancipacije širokih ljudskih slojev.
Temu nasproti se je oglasil v februarski številki ugledne zagrebške gospodarske revije »Bankarstvo« Mariborčan g. J. Grampovčan. dipl. slušatelj zagrebške visoke ekonomske šole. Z raz pravo, nagrajeno v literarnem natečaju z 2000 Din, je razkril »Opasnost dekadence individualnega duha za narodno gospodarstvo«.
Razprava je zbudila v gospodarskih krogih veliko pozornost in to tembolj, ker avtor zavzema v raznih panogah na rodnega gospodarstva stališče, ki se dokaj razlikuje od naših pojmov o socializaciji, kolektivizmu, zadružništvu, boljše vizmu, fašizmu in sličnih zajednicah.
Zanimivo je poglavje o zadrugah!
Zadružno gibanje je že staro in so nam znani tipi kreditnih zadrug v Nemčiji, konzumnih v Angliji in produktivnih v Franciji. Naše zadružništvo, pravi pisec, nima na sebi ničesar tipičnega, da bi ga mogli primerjati z omenjenimi ustanovami!
Po jakosti članstva in prometa so naše konzumne zadruge postale važen gospodarski faktor, čeprav se po večini niso rodile iz potrebe po samoobrambi, kakor drugod. Naše konzumarstvo — bodimo odkriti — je plod strankarskih prilik! To je bistvena razlika že v nastanku in politične tendence naših kon-zumov profanirajo zadrugarsko geslo o enakosti! -Najidealnejši tip kooperatizma, ki bi naj uredil odnošaje med delom in kapitalom na podlagi samopomoči, je danes točno opredeljen po socijalnih, naci-jonalnih, internacionalnih in religijoz-nih ciljih. Še danes je treba prenašati o-čitek, da si pristaš te ali one bivše razpuščene stranke, ako si slučajno član nasprotnega konzuma.
Vse to dokazuje, kako pogrešno je na-ziranje ljudi o zadružništvu in kako živo je potrebno preosnove v temelju. Pa še
več! Uprava je navadno v rokah ljudi, ki so si znali za trajno zagotoviti mesto v upravi, bodisi z večinskim volilnim sistemom (kolikor deležev, toliko glasov) ali pa s sistemom volitve delegatov. U-pravniki in odborniki prejemajo za svoj trud, ki je često zelo problematičen, precejšnje tantijeme. Tem dejstvom nasproti stoje druga, da so uslužbenci sramotno nizko plačani, včasih slabše od najslabših v kapitalističnih podjetjih. Ta dejstva dajo mnogo mnogo misliti!
In odnošaji članstva napram zadrugi?,
G.	Grampovčan jih deli v dve vrsti: med prvimi so oni aktivni ali ambicijozni, ki bi hoteli na vsak način sodelovati. Sodelovanje je mogoče edino le v upravi; ta pa je rezervirana za omejeno število protežirancev. Aktiviteta teh članov pa je absorbirana v boju proti upravi. Ostalo članstvo je napram zadrugi pasivno in konservativno. V zadrugi je radi pričakovanih koristi, dokler se jim pričakovanja ne izpolnijo, ali pa izstopi razočarano in nikdar več ne pristopi v nobeno zadrugo. Z režimom konzumnih zadrug je realizicaja enakosti iluzorna.
Tudi kreditno zadružništvo ima hibo, da se zadružni denar v veliki večini nalaga v banke. S tem je socijalna funkcija zbiranja prihrankov in štednje problematična. Banke uporabljajo zadružni denar za financiranje delniških družbo. Torej: Zadružništvo v korenini, kapitalizem v deblu! Kreditno zadružništvo zato nikdar ne more rešiti svoje zgodovinske naloge z investicijami, ki se amortizirajo šele v dolgi vrsti let, in ne donašajo tolikih obresti, kot bančne delnice in toliko koristi, kot upravna mesta v raznih delniških podjetjih. Torej tudi tu ni govora o socijalni enakosti!
Avtor prihaja do zaključka, da zavest skupnosti nikdar ne veže člana k gospodarski zajednici! To je le odblesk naivnosti! Samo privatni gospodarski interes vsakega člana je tisti moment, ki odloča. Morda ob ustanovitvi še povdarjajo skupnost duševnosti, kasneje ne več. Pozneje odloča !e materijalna odvisnost in korist!
Nedostatki naših »socijalnih institucij« značijo utesnitev duševnosti človeka-pojedinca. Danes, ko se hoče človek u-veljaviti, udejstvovati in hoče ven iz tesnih spon duševnega miljeja, je ustvar janje neenakosti balast, ki lahko povzroča pretresljaje v družbi.
Zato: prosto pot za razmah duševnih energij posameznih v prid skupnosti!
mariborsko gledališče
REPEKTOAR:
Sobota, 21. februarja ob 20. uri »Karol in Ana« ab. B. Kuponi.
Nedelja, 22. februarja ob 15. uri »Odgo-dena noč«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Ciganska ljubezen«. Kuponi. Pondeljek, 23. februarja. Zaprto.
Torek, 24. februarja ob 20. uri »Čardaška kneginja« ab. C. Prvič.
»Čardaška kneginja« na marlbor. odru. V torek, 24. t. m. bo letošnja premijera Kalmanove popularne operete »čardaška kneginja«, ki je radi svoje melodi-jozne muzike in zabavne vsebine znana po vsem glasbenem svetu. Vprizorila se bo v povsem novi režiji g. Trbuhoviča.
_ Gostovanje Marija Šimenca v »Prodani nevesti« bo v soboto, 28. t. m. na kar že danes opozarjamo. Ker vlada za gostovanje slavnega tenorista vsesplošno zanimanje, priporočamo občinstvu, da sj rezervira še preostale vstopnice pri gle-4ališki blagajni.
Pevci, solisti in prijatelji dobre muzike!
Z velikimi žrtvami in železno vztrajnostjo izdaja »Ljubljanski Zvon« glasbeno revijo »Zbori«. Ako še ne veste, Vam povemo sedaj, da so »Zbori« Vaše pravo stanovsko glasilo. Po njih ste vedno na tekočem o vseh dogodkih in vprašanjih na pevskem polju, ker sodelujejo pri njih tiaši najboljši glasbeniki, glasben* del
Mariborski in dnevni drobiž
»Zborov« pa Vam nudi vsakikrat tudi zanimive samospeve. Med Vami ne bi smel biti nobeden, ki naj ne bi bil tudi naročnik na »Zbore«, zlasti ko je naročnina brezprimerno nizka: 50 Din letno* p|ačljivih celo na polletne obroke. Pišite dopisnico upravništvu »Zborov« v Ljubljani, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« in podpirajte njegovo važno delovanje, ki mu je duša znani glasbenik in pevski organizator Zorko Prelovec.
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek, dne 27. februarja, se bo vršila spominska proslava petdesetletnice smrti velikega ruskega misleca in narodnega genija Dostojevskega. Predaval bo njegov rojak univerzitetni profesor dr. Jelačič iz Skoplja. Govoril bo o Do-stojevskem kot preroku žalostne sedanjosti. Isto predavanje je imel v Pragi, Gradcu, Zagrebu in drugod. —
Proslava 80letnice Sattnerjevega rojstva v Mariboru
bo dne 11. marca na koncertu »Maribora«, ki bo izvajal njegov oratorij »Vnebovzetje«. Koncerta se bo udeležil tudi g. jubilant. Kot solisti nastopijo ga Lovšetova, g. Neralič in g. Živko. Zbor »Maribora« šteje do 90 članov in orkester bo močan do 50 članov, da bo to gotovo največji koncert te sezije. Prepričani smo, da bo ta '-oncert najbolj primerna proslava jubileja nam vsem priljubljenega mojstra slovenske glasbe.
H.	Sattenerja.
Odborova seja ZKD v Mariboru
bo v sredo 25. tm. ob 20. v pisarni Zveze, Cankarjeva ul. 1. Poleg drugih tekočih zadev je na dnevnem redu zlasti tudi razgovor o prireditvi »Tedna narodnega zdravja«. Opozarjamo vsa včla njena društva, da obstoji širši odbor Zveze iz po enega delegata vsake članice, ki se lahko seje udeleže. — Opozorilo zidarskim podjetjem.
Zidarski mojstri često niso na jasnem o dolžnosti prijave svojih delavcev v zavarovanje. To se dogaja zlasti pri ta-kozvanih gradnjah v »lastni režiji«. Zato opozarja okrožni urad za zavarovanje delavcev, da se po določilih zakona o zavarovanju delavcev smatra za delodajalca pri gradbenih delih pooblaščenega preuzemnika-obrtnika, t. j. zidarskega mojstra, pod čigar firmo se dela vršijo. Vsled tega določila mora prijavljati delavce v zavarovanje ter voditi predpisane mezdne zapiske le zidarski mojster, ne pa naročitelj stavbe, brez ozira na to, kdo prizadetim delavcem izplačuje zaslužek. Za plačilo prispevkov pa jamči poleg zidarskega podjetja tudi naročitelj stavbe. —
Lastnike motornih vozil opozarja predstojništvo mestne policije, da morajo dvigniti nove evidenčne tablice najkasneje do 28. tm., ker se bo proti vsakomur, ki bi od 1. marca naprej ne imel nove tablice, postopalo z vso strogostjo po predpisih. —
Smrtna kosa.
Na Aleksandrovi c. 14 je umrl sinoči 45 letni Alojz Rokavec, uradnik mestne polici e; v splošni bolnici pa 75-ietni posestnik Jože Fanedl iz Zg- Kungote. V Linhartovi ulici 14 je pa davi preminula 35-letna Terezija Kos, soproga strugarja v delavnicah drž. železnic. Blag jim spomin! —
Poceni meso.
V pondeljek, dne 23. t. m. se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo 70 kg telečjega mesa a
Din 10. Prodajalo se bo največ 1 kg na odjemalca. —
Krajevni odbor Rdeč. križa v Krčevini je imel te dni svojo redno letno skupščino. Iz predsednikovega poročil se je dal., povzeti, da je odbor v minulem u. ..vnem letu svoje delovanje usmeri', iia človekoljubnost, da je priredil ubogi šoiski deci božičnico, pri kateri je bilo obdarovanih čez 200 otrok. — Prihodnje leto bo odbor posvetil svojo pažnjo in skrb tudi zdravju in vzgoji v samari-tarski službi. — Poročilo blagajničarke ge. Švare je ugodno, ker se je promet dvignil za več nego 100% in ker je v blagajni še precej prebitka, kar zahteva previdnost. — Volitev novega upravnega odbora se je izvršila po vskliku: Cvetko Fran, šol. upravitelj — predsednik; Majhen Andrej in Peklar Alojz, podpredsednika; Eferl Janko — tajni*:; Švare Treza — blagajničarka; nadalje: Mešiček Ana, Lichtemvallner Viktorija, Kosčr Franjo in Schalda Angela — odborniki. V nadzornem odboru so: Bra-toš, Lešnik in Škodnik. — Upamo, da bo upravni odbor tudi v tem letu prav agilen, poleg dosedanjih zvestih članov pa da bodo tej človekoljubni organizaciji pristopili še novi redni člani. Taki plačajo letno 30 Din članarine. V Krčevini bi sploh ne smelo biti boljšega človeka, ki ni član kraj. odbora Rdeč. križa! Malo je takih revežev, ki bi ne mogli odstopiti letno borih 30 Din v dobrodelnost. Treba je samo dobre volje! —
Očiščenje trotoarjev od snega.
Mestno načelstvo mariborsko poziva vse hišne posestnike, da takoj očistijo trotoarje pred svojimi hišami iu zemljišči od snega in da odstranijo sneg, ki je padel na trotoarje in cestišče raz streh, sicer bi to ukrenilo mestno načelstvo na njih stroške in nevarnost. —
IZREDNA PRILIKA se nudi občinstvu pri tvrdki V. Weixl, Jurčičeva ulica 8, ki prodaja do nadalj-nega razne izločene pisarniške potrebščine po Čudovito nizki ceni. Oglejte si tretjo izložbo desno, ki nudi vsak teden kaj druzega. Ta teden se prodaja pisemski papir v kasetah po Din 15.— namesto Din 60— do 80.— Nihče naj ne zamudi te prilike!
KINO
as--1	Grafskl: ===== -
Od nedelje dalje 100% nemški govoreč in zvočni velelllm
ALRAUNE
Po istoimenski drami H. H. EWERSA BRIGIT IE HELM, BASSERMANN.
Union:
Od danes dalje sijajna 100% nemška zvočna opereta
Možici
MAX HANSEN
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17	19. 21. uri: ob nedeljah
in praznikih ob 15.. 17.. 19 !n 21. nrl PredDrodaia dnevno: od 10. do 12 are na blaeainl. XXVI
APOLO KINO:
Soboto in nedeljo
3 MUŠKETIRJI
Douglas Fairbainks.
Kino .DIANA* Studenci.
Sobota dne 21. in nedelja 22. februarja
Pa^ m Patachon
(Pozor eksplozija)
Salve smeha. — Predstave ob sobotah ob 8. uti. ob nedeljah in praznikih ob 4 ,pol 7. in pol 9. uri. Prvovrstni koncert.
Lutkovo gledališče Sokol - matice
vprizori v nedeljo, 22. t. m. ob 3. pop. zabavno in poučno igro v treh dejanjih »Gašperček, dvorni zdravnik«. —
Seja damskega komiteja za marčno prireditev Jadr. Straže.
Oblastni odbor Jadr. Straže prosi vs<
dame, ki sodelujejo na njegovi mafčnf prireditvi, da se sigurno udeleže seje, ki se bo vršila v pondeljek, dne 23. tm. ob 18.15 v lovski sobi pri »Orlu«.
Občni zbor delavskega odseka podruž* nice UJNŽB, Maribor '
se ne vrši, kakor je bilo objav'jeno, dne 22. t. m., ampak je preložen na dan 24, tm. Pač pa bo v nedeljo dne 22. II. občni zbor društva »Drava«, kakor že objavljeno. Toliko članstvu v vednost. Odbor.
Ribarsko društvo v Mariboru
naznanja svojim članom, ki želijo ribo-lovske karte za postrvi za leto 1931, da se prijavijo do 1. marca društvenemu blagajniku g. Ferdu Greinerju v Mariboru, Gosposka ul. 2, kjer se \rši vpisovanje reflektantov.
L icitacija zgradbe ceste Pv. Peter -Ložane III. del.
se bo vršila v torek dne 3. marca in ne, kakor ;e bilo pomotoma natisnjeno, dne 5. marca.
PARNA PEKARNA
PEIERTAO ANTON, Betnivska cesta 34 Najboljži rženi kruh — pecivo — kckii
Letni občni zbor Zveze upokojenih častnikov, voj. uradnikov, njih vdov in sirot
se vrši v nedeljo dne 22. februarja 1931 ob 10. uri v pritlični sobi Nabavlja'.ne zadruge državnih nameščencev.
Avtokiub — sekcija Maribor.
'Jteni zbor (VI. redna glavna skupščina) Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije. sekcija Maribor, se lx) vrši! v nedeljo, dne 22. februarja, ob 10 predpoldne v lovski sob; heleia »Orel« v Mariboru.
Ljudska samopomoč v Mariboru
ima svoj letni občni zbor v nedeljo dne 22. tm. ob 9.30 predpoldne v Gambrinovi dvorani.	506
Pozor!
V gostilni Ivana Kosa. Cvetlična ul. 11 dobite v vsaki količini pristni brinjevec, kuhan iz kranjskega brinja.
Morske ribe
fino pripravljene. Izborna dalmatinska vina. Gostilna »Dubrovnik«. VoiašniSkm.
Čiči
'V tem izrazu tiči za širšo javnost in žalibog tudi naobražence popolnoma na Pačen pojem. Da je bila bivša Primor . ska, ki jo z razširjenim teritorijem na-. zivajo Italijani Julijska Benečija, razde-. ijena v tri upravne enote in sicer v gro ; fijo Goriško-Gradiščansko, Trst z okoli co in mejno grofijo Istro, je pač znano vsakomur. Goriško-Gradiščanska je ob segala severni del Primorske, Tolmin sko, Brda in Kras; h Trstu so spadale okoliške vasi, h Istri pa ostali del Pri-' morske. Primorska je zelo slikovita pokrajina, ker nudi različno geološko strukturo. Zato tudi prehajaš z alpske, mestoma zelo divje romantike (Julijske Alpe čez Tolminsko in njih izrastki nad Vipavsko dolino) v milo romantiko prijetno valovitih in mehkobnih Brd, sli 1 enih našim lepim Slovenskim goricam i in na svojevrstno lice Krasa, ki zavzema prostor med Gorico, Trstom in Po-stomo in se razteza po sredini Istre.
Nekako med Reko, Pazinom in Podgradom (v Istri) stopnjuje Kras do naj-višie mere svoje posebnosti. Gozdov ni,
. izvzemši bornih. Redki travniki so bolj za srp kot pa koso in pašniki so priklad ni boli za ovce Naravno, da je ta priroda skopa tudi na vodah. Ob poletni Suši, ko jim strešnica v vodnjakih po ide. moraio prebivalci z brentami po vodo uro in še več da'eč.
To e Čičarija in njeni prebivalci Čiči. nai nar°d £'v' na tako mačehov-n 'J tleh? In vendar je do skrajnosti ve7'an. nanje in dasi mu nudiio nahr-pogoje Za življenje, jih tako ljubi, da na clomu kot priklenjen in ž njim na-avnost spojen. To ie naravno in psiho-os .o razurtlijjVO) ker ta »producent« mora položiti, če hoče živeti, v zemljo vse svoje tnoči, telesne in moralne. Kosa zemlje, iz katere se s krvavimi sragami pričara življenje, se ne more tako hitro zapustiti..
Ta priroda je vklesala v narod poseben značaj: skromen ..je, izredno delaven, skrben, varčen, pošten in blag. Ker Pa kljub svoji živalosti ne more v teh »ajtrših okolščinah izhajati, je prisiljen p kruhom. ČiČi-oglarji žgejo iz pičlega msa oglje in je vozijo v Trst ali na Reko, drugi si služijo kruh po deželi kot apnenicarji (gradijo apnenice) ali se posvetijo drugim poklicem. Poprej se jih ie mnogo izselilo v Ameriko. Značilne £a duševnost tega čvrstega naroda so besede izseljenca, ki se je pred par leti Vrnil na svoj dom. Na vprašanje, zakaj ?e ie vrnil, je bil odgovor: .»Zato jer m3m samo jednu majku na samo jed-0ni domu. Pust je, to je istina, ali je moj. čovjek, ki svojm kudu zaboravi,
„ Te. njje više čovjek.« — Čiči namreč Zanf hrvažk0 narečje, rln vn, Va ]e bila obrt, ki sta se ž njo
Mune to ?baVl11 dve vasi v Ci£ariii obrt. To or*'"™' ,,Bllf « <° iesitarsko
cesarica Ma£ je baje pode[' av.f
težke gospodarske ra^’	tu
se na pomlad Odprav?!	S°
ma konjema s par . .. abdve* sosednje in daljne dežele "Lp021' a V ško. Istrski kis je bil povsnri	j6'
si je izgubil na svoji ;»Pristnost?«^"’^ kem studencu. Jesiharji	■	.	a
vračali domov s precejšnjim zaslužkom ki so ga znali pametno obrniti	’
Pod navidezno neokretnostjo in t Pastjo nosi Čič izredno veliko duševno Prožnost in nadarjenost. ZHto so se ie«? barji z lahkoto priučili jezikov __ je~ ‘^kega in nemškega —, proučili in sj usvojili gospodarski napredek in ga, kolikor je bilo v njihovih razmerah mogoče, uvajali v svo'o domovino.
To ljudstvo je telesno in duševno čvrsto, samoniklo, dovtipno. Njihova gostoljubnost, iskrenost in dobrosrčnost Presenečajo, Ko sem se pred nekaj le-l' namenoma mudil med njimi, sem se udil, kako se je v izraz »Čič« vrinil ojem manjvrednosti, ko je vendar na mi povsod pečat kulture. Naj omenim '■ Pr. snago v hiši in izven nje. Prepričal nit dn n! ta snaSa Je za oči, amin i « Vis^ razvite^ razumevanja srJJ lahkVl,žiIa za vzor najboljši go-vSkn"3 -v ,eta pred V0i"0 ie imela nik l * ,V eh vaseh kovinski štedilnik. kovinsko kuhiri-sko posodo, prepro-
r»^Zavese ltd;' vsc vedi*o v najlepšem
I
Podravje In borba za Slovensko KoroSko
vjiinn v*
V naši javnosti se obravnava pogosto vprašanje, zakaj smo izgubili slovenski del Koroške, v nemški pa zopet, kako da se ni Nemcem na isti način posrečilo priklopiti Avstriji tudi štajerskega Podravja.
Literatura, ki je izšla o borbi za Koroško, je zgodovinske vzroke izgube Koroške precej odkrila. Danes lahko navedemo tri določene vzroke, ki so izročili Koroško v avstrijsko oblast: 1. Nejasen mednaroden položaj Slovenije in sploh države SHS, katero je koncem 1918 vladalo zagrebško Narodno veče in kateri položaj je postal za Slovenijo katastrofalen, ko je srbska vlada odklonila ratifikacijo ženevske deklaracije. Vs'ed tega je bil takoj po razsuju Avstrije omogočen odpor Nemcev na Koroškem, ker slovenske Čete niso imele značaja ententinih čet. 2. Klaverna vloga, katero je v tej situaciu igralo ljubljansko vodstvo. 3. Nevednost, da ob-stoia na Koroškem de'avstvo kot razredno zaveden stan: vs'ed tega se z jugoslovanske strani delavstvo so’oh ni upoštevalo ter je bilo kot družabni razred prenuščeno Nemcem, za ka+ere je o konečni usodi Koroške tudi od'očilo. Vsi triie vzroki pa temeljim na posebnih zerrl episnih. zgodovinskih in kulturnih značilnostih Koroške kotline.
Izmed 'iterature. ki je izšla ob desetletnici koroškega plebiscita, je poleg jubilejnega zvezka »Carinthije« 1930 najvažnejši zbornik »Ab\vehrkampf und Volksabstimmung in Karnten 1918— 1920«, katerega je za koroško socialnodemokratsko stranko izdal Hans Lagger v Celovcu 1930. Na zaključku tega zbornika (p. 155—160) priobčuje urednik in izdaiatelj članek:	»Warum nicht auch
Steiermark einen Abv/ehrkampf fiihrte«. Iz njega ponemamo za naše Podravje važne zanimivosti.
Takoj po prevratu je mariborski poslanec socijalist Resel hotel iz Gradca s pomočjo delavskih bataljonov Srednje in Gornje Štajerske zasesti Maribor in začeti v Podravju borbo, slično oni na Koroškem. Da se to ni zgodilo, je bil vzrok deloma v avstrijskih zlasti posebnih štajerskih razmerah, deloma pa v Reslovem iztreznjenju, ki se kaže iz njegove izjave: Na Koroškem so razme re popolnoma drugačne; tam ni tako ostre narodnostne meje kakor pri nas na Štajerskem. Na Koroškem vodijo borbo kmetje in delavci v vaseh, v jezikovno mešanih pokrajinah; pri nas na Šta-ierskem je v Slovenskih goricah s ta-mošnjim odločno jugoslovansko usmerjenim prebivalstvom boj proti Jugoslovanom nemogoč, nemška mesta in kra-ji, Maribor, Celje in kakor se že imenujejo, so strnjeno obdana od slovenskega prebivalstva in zasedena z močnimi srbskimi vojaškimi oddelki.
Sledil je 21. januar 1919 in zopetna nastojanja v Gradcu za izvedbo vojaškega podvzetja, katero pa so odsvetovali vsi vojaški izvedenci. Svojevrstne gospodarske, narodnostne, politične, tudi kulturne in socljalne razmere 'na Spodniem Štajerskem niso dovolile, da bi se tuka! razvila borba, kakršna se je vnela na Koroškem.
Politično pa je temeljila izvedba ljudskega glasovania na Koroškem na ita-lljansko-jugoslovanski napetosti, ki je bila zlasti ostra za časa boja za Reko in za de'itev Dalmacije. Takratni avstrijski zunanji minister O. Bauer je v svoji knjigi »Dje bsterreichische Revolution« Dunaj 1923. točno pokazal, kako je v tistih časih stavil italijanski vladi daleko-*e5''e ponudbe, z namenom, da doseže kolikor mogoče mnogo na eni strani za vv,n°* tirolsko, na drug! strani pa za Koroško iu Spodnje Štajersko. Pogaja-Slcer. Hiso mog'a rešiti južne Tirm-knrnZtaSigl'ra,a Pa S0 podporo Italije V i wa*em vPrašanju. Možnost tegu no-aspe{la !'e bila podana s s;n-
Dravsko' fJ,"teresi Ita,ije’ da ne pride lir, vska dohna v jugoslovansko ob-st.
Na Spodnji Štajerski pa Italijani sličnih imeresov niso imeli.
Na Koroškem so stali Nemci naspr iti šibkim, vojaško slabo opremljenim četam generala Maistra in šele pozneje ojačenimi s srbskimi silami. Vojne v večjem obsegu pa, srbska vlada ni mo-g’a voditi radi obzirov na Italijo. Dru gačen pa je bi! položaj na Štajerskem. Naj adu Nemcev na Maribor bi sledi' napad močnih srbskih čet na Gradec in to bi povzročilo polom mlade avstrijske republike. Na Koroškem so lahko Nemci računali na močno zavarovani hrbet po strategično na^Koroški zainteresirani Italiji; ta položaj je na Štajerskem odpadel.
Štajerska in Koroška socijalna demokracija je bila v borbah za Koroško in Spodnje Štajersko izrazito avstrijsko usmerjena. Socijalna demokracija je usodo Koroške odločila v avstrijsko korist, in to ker jo je Ljubljana na Slovenskem Koroškem negirala; pod geslom borbe za demokracijo proti jugosrovanskemu militarizmu je pridobila odločilne glasove za Avstrijo. Vsled njene izrazito av-striiske usmerjenosti pa so za naše Podravk važne nekatere izjave, ki onemogočijo nedavne trditve Mau!'a in Car-staniena v »Z. f. Geopolitik«; te iz:ave so za nas še posebno važne, ker prihaja o od mož, ki so se aktivno borili za avstrrsko Spodnje Štajersko.
1. Resel pripoznava ostro slovensko-nt.mško narodnostno mejo, jugoslovansko zavest Slovenjegpričanov in strnjeno slovensko prebivalstvo okoli spodnje-štr. „rskih mest.
2. Lagger priznava svojevrstne, od ostale Štajerske različne gospodarske, narodnostne, politične, kulturne in soci-jalne razmere južno od Kobariškega in od Mure.
Ker so to dejstva, smo sigurni, da bo tudi Maull polagoma prišel za Spodnje Štajersko do one jasne slike, katera ga odlikuje pri njegovih prikazih Amerike ali Balkana; doseči to v teku enega leta, odkar je prišel iz Nemčije v Gradec, je seveda težko. Iri ko bo Carstanjen kenčal vse svoje izpite, bo tudi /jemu mogoče poglobiti se v spodnještajerske prilike, da mu bodo jasne.
Ža naše Podravje pa so omenjena izvajanja važna, ker nam pričajo, da je na slovenski in jugoslovanski narodni samobitnosti postalo Podravje jugoslovansko; da je na tej narodno zavestni samobitnosti vzrastla domača akcija mariborskega Narodnega sveta na čelu z gen. Maistrom in dr. Verstovškem, ki je pod zvezdo mednarodnega političnega po ožaja dovedla Podravje v Jugoslavijo. Korigirati pa je treba Laggerjeva izvajanja glede srbskih čet na Spodniem Štajerskem 1918 — kar bodo storili za to poklicani — in povdariti najvažnejše: Spodnja Štajerska sama se je organizirala kot jugoslovanska pokrajina, iz Spodnje Štajerske je izšla glavna jugoslovanska akcija na Koroško proti Ne-korošcem, ki so jo zasedli. Nameravani nemški boj za Spodnje Štajersko so hoteli bojevati srednje- in gornještajerskl Nemci, ne pa spodnještajerski, kajti ti so med Slovenci samo diaspore.
Styriacus.
Elektrifikacija podeželja na Češkoslova-škero.
češkoslovaška držaVa je doslej — do konca 1. 1930 — izdala za, finančno podpiranje elektrifikacije podeželja 195 milijonov Kč. L. 1924 še krog 10.000 občin v državi ni bilo elektrificiranih, 4500 pa že. Sedaj je še krog 6400 občin, ki pridejo za elektrifikacijo v poštev. V svr-ho podpiranja elektrifikacije je predvidenih za dobo do 1. 1940 nadaljnih 245 milijonov Kč. Država prispeva k stroškom 35%. Stroški, elektrifikacije bodo skupno znašali krog 700 milijonov Kč.
Prej se je narod zelo zanimal za prosveto ; čtivo (knjige in časopisi), .petje, poučni sestanki itd. ,sq bili njihova duševna potreba.. Danes, so se razmere seved11 to**«diito spremenile in do skraj-
nost; izmučeni narod se seveda pod težo fašističnih bremen trpi, molči in sanja o, »stari rpravdU.
Taki so Čiči in le škoda, da niso številčno xs>očpejši
Kulturne vesti
Nov! »Ljubljanski Zvon«. Z letošnjo prvo številko je stopil naš najstarejši literarni in kulturni mesečnik »Ljubljanski Zvon« v 51. leto, v drugo polovico stoletja. To je dogodek, kakršnih je pri nas malo, pa tudi v vsei jugoslovanski književnosti ni revije, ki bi se mogla ponašati s tako starostjo. Ob prehodu v drugo polovico stoletja pa se je »Ljubljanski Zvon« tudi nekako pomladil ali vsaj prenovil. Dobil je podnaslov' »Slovenska revija« in se bo odslej delil na knjige. Grafično ima modernejše lice, pa tudi po obsegu je zajetnejši. V uvodnem eseju govori Juš Kozak o »Prehodni dobi«, kakor je nazval našo sodobnost. Spretno, pregledno in jasno je zajel vsa področja javnega življenja, ne samo slovstveno in zgolj umetniško in kulturno in priznati mu moramo, da ima prav. Generacija, ki je preživela svetovno vojno, je V'vsem in po vsem — prehodna generacija, mejnik in .obenem vez i d odmrlo prošlostjo. in šele porajajočo se bodočnostjo novih vidikov, temeljev, vrednot, hotenj in smotrov. Milan Vidmar je objavil »Nekaj vtisov, iz Newyorka«, katerega je gledal s čuv-stvi Evropejca, posebno še Slovenca ter nam tako pokazal marsikatero novo razliko med tu in tam. Članek se bo nadaljeval. Ferdo Kozak se je, kakor njegov brat luš, lotil v eseju »O sodobnem človeku in njega potih« razglabljanj o pri-čujočnosti in tudi s sorodnih vidikov. N&posled je pa Pero Pajk prispeval zopet novo razpravico o Prešernu. S prozo, ali bolje — s pesmimi v prozi je zastopan mnogo obetajoči Ludvik Mrzel. Objavil je nežno občuteni, topli in globoki črtici »Na peronu« in »Gabre v polju«. Vladimir Bartol je napisal novelo »Srečanje«, naš na>plodovitejši sodobni pripovednik France Bevk pa začetek romana »In solnce je obstalo«, ki se bo nadaljeval vse leto. S pesmimi sta zastopana samo Anton Ocvirk in pokojni Srečko Kosovel. Prvega je »Zimska elegija«, drugega pa so soneti »Rušitelju«, »Graditelju« in »Satiričen sonet«. V »Obzorniku« piše Boris Furlan polemiko »Za jasnost osnovnih pojmov«, v »Književnih poročilih« ocenjuje K. Ozvald Keleminovo »Knjigo o slovenskem mitu«, Josip Vidmar Pregljevo koroško povest »Umreti nočejo«, Andrej Budal pa Tumov »Pomen in razvoj alpinizma«. V pregledu so objavljene angleške ocene angleškega prevoda Cankarjevega »Hlapca Jerneja« in B. B.(orka) poročilo o »Almanahu kluba čeških modernih založnikov Kmen«. Pod zaglavjem Umetnost« protestira Karel Dobida •proti nameri spomenika kralja Petra na Mestnem trgu v Ljubljani, »Gradivo« pa prinaša nekaj Kettejeve korespondence in poročilo Antona Debeljaka o »Stendhalu, predhodniku Jamesa i Joy-cea«. Tako vidimo, da je prva številka novega letnika »Ljubljanskega Zvona« zares obsežna in pestra.
Josip Rijavec gre v Ameriko. Naš
slavni rojak Josip Rijavec, tenQrist berlinske državne opere, je nedavno gostoval v Barceloni na Španskem, kjer ga je ravnatelj mestnega gledališča največje južnoameriške opere povabil v Buenos Aires. Kakor poročajo, je Rijavec ponudbo sprejel in bo še letos odpotoval v Novi svet. Tako bo posta! Josip RijaVec prvi slovenski stalno angažirani operni pevec v Ameriki.
»Svoboda«. Delavski kulturni mesečnik »Svoboda« izhaja zelo redno, ia je izšla te dni že druga letošnja številka s prikupno naslovno stranjo Nikolaja Pirnata. Revija prinaša razpravico »Kaj je marksizem?«, L. Pantelejevo črtico »Ura« v Klopčičevem prevodu, Klopčičevo pesem »Otrok govori o fabriki«. Gregorja Goga »Vagabundove beležke«. Vuka Ivanuša prozo »Zimska roman-ca«, Toneta Čufarja pesem »Iz jeseniške fabrike« (zakaj »fabrika«?), Cvetka Kristana članek »Šolstvo in ljudska izobrazba na novem Dunaju« ter poročilr. »Knjige in knjižnice«, »Društveno življenje«, »Dramatska podzveza«, »Delavski šport« in »Razno«.
CMD
/SftfrC
Steblhof Balai drgo2 guiijo
f" '$33g»< PRLEŠKO GOSTOVA JE...
V Maribor n, 'dne 2i. TI. 1931
- ... ■-
k*53£2:
Tak kak sn Van, gospot viirednik, ovokrat obeča, sn tudi gnes štora. Reka sn Van, ki mo Van pisa kak de mi kaj na gostiivaji šlo. Ne smete mi zamer-ti, ki sn Van tak dugo ne pisa. Vete, lotmerško vino je ne tak ajnfoh. Tri dni sn meja takega mačaka, ki sn vse dilca kosmate vida.
Taki sneg je ove dni zapadna, ki sn nazadjo že ne veda, e mo lehko šo na gostuvaje ali ne. Za sani je neblo, za voz še meje, peški pa se človik preveč zmantra na taki dugi stezi, či more celo stezo po celeci gasti. Pa sn si en cajt štondira, kak bi mogla priti v Mar-prog. Šo sn viin na prag pa sn si tan eno malo doj seja, te pa mi je časi na glavo prišlo, kak v Marprog priti. Veter je ravno od nas prta Marprogi piha.
»Pje Balaš, či si kaj kšajt, z eropla-nom se pelaj«, mi je naenok v glavo pa-lo.
»Pa kak zaj eroplan k hrami dobiti,« to me je mantralo. Šo sn v ktifjo k toj staroj, pa sn ji začeja razlagati no tu-mačti svoj plan.
»Ja, kaj si znoreja, ti frdamani troti stari?« pa me je tak jezno poglednola, ki so mi naenok hlače za en col niže vujšle.
»Veš, pje stari, ti si bole zabjt, kak cimper, zaj, v najtihujši zimi, pa’š se tan okoli potika. Ka pa do lidje rekli, či še najnč zaj nemreš duma biti. Veš, ki ’š nama samo špot okoli po sveti nakapa.«
»No ja, pa, mati, veš, prleško gostit vaje pa je tudi ne tak za viin spistiti.«
»Not pa te je tan polek,« se je zrežala. »Do si že prez tebe tudi vedli liišno na reti, kak si menijo. Ti pa lehko duma svoj frtal šmarnce spiješ, pa eno kolino mo ti spražla te pa sc... pa spat pa tiho, pa ne not besede več od totega terjavega gostuvaja.«
Moga sn tiho gratati. Ker je pre bole pameten, tisti prle nah da; moja ta stara pa nači pravi, ker je bole kšajt, tisti še pre ma skos aj cuj povedati.
Meni se je le skos napre skorninlo po gostiivaji, samo toj staroj sn nič več od toga nehta prafti. San pa sn skos štondira na eroplan. Dugo sn ne moga na eno pametno gor priti, kak bi se dalo eroplan tak z domajin cejagon vkiiper nareti. Pomalen pa se mi je le začelo svetiti, kak bi to šlo. Na dilah sn meja štiri siihe svinske mehire.
»Pje, Balaš to pa bo neke za eroplan,« sn si misla, pa sn hitro leta tia d:!e po mehire, te pa sn si hi na tihen v štalo sprava (ja, vete, gospot viired-nik, jas moren že od svojega tega pe-desetega leta leto no zimo v štali spati, v koči je baba virt), poti pa sn začeja eroplan piivati.
Vi ste gvišno radovedni, gospot vii-rednlk, kak je toti eroplan viin vida, ela? Vete, na dilah še sn najša tiste ničkice, saj srna si hi z baboj negda dala delati, da srna se neke troštala, pa Srna poti le nič ne niicala, da je s tiste mele neblo kruha. Na tiste ničkice sn na vsaken eki en mehir cuj prpeja, te pa sn se skoro straša, Naenok so ble ničke z mehiri red gori pr dilcah. Včasi sn gor priša, ki de eroplan v Marprog dobro voza. Pa še veter je lepo mujmut naše koče prta Marprogi vleka.
Večer, kumer se je malo stemnalo, sn se naja, te pa sn babi reka:
»No, ti Žnofra, ki si tak dobra ženska, pa mo zavolo te nicor duma ostal«
Si nemrete mislti, kak sn se ji s ten dopa. Tak me je po ten zadjen riišti lepo popajcikala, tistoga pa Van nemo razlaga, kak še me je te nah kiišnala. Se je neblo ravno preveč žmahno, da še je mela pečni klfič na žmodrah namazani. Pa za silo še je deno bilo. Se Vi, gospot viirednik, tak onda dobro vete, kak do kaj takega človik žmetno pride.
»Zaj pa ’š, ela, lepo spat šo?« pa mi je lepo leterno vujžgala, pa še je šla lepo do praga kre me. Te pa še srna za »lehko noč« enok z nosi vkiiper rttčta. Una je te šla spat, jas pa v štalo po eroplan.
Najpreja še sn na eroplan z droton leterno cuj prpeja, pa eno brezovo nrt-lo še sn žeja, pa sn ničkice, ali ja, eroplan, viin pot kap spiista, pa sn si Iesvi-90 cuj pusluna pa sn spleza v eroplan.
Poti pa sn se malo v cimper z metloj oprja, pa je časi eroplan viin ot kapa smiikna. Hitro je šlo vse vkiiper v liift. Gda sn ba zadosta visoko, te pa me je začeja veter tak lepo prta Marprogi vlečti no tišati. Včasik je hteja eroplan na keri drugi kraj šajdati, te pa sn naenok metlo v reke žeja pa sn ga v to pravo rihtngo fštima
Drugi den so cajtnge vsega hujdira pisale od mojega eroplana. V enih cajtn-gah je bilo, kak je pre neka zvezda »Eros«, ali kak jo že majo, čista bluzi zemle tisto noč hodla. Pa, ki je pre ne taka kak mesene. Na mesci je pre kovač. na Erosi pa je pre taki ded, ki fajfo kadi. Tisto je ali resen, ki sn jas te fajfo kadija, samo toga sn deno ne veda, ki se tistin ničkan, kaj so za deco ko pati, pravi »Eros«. Pa slabše se pre to ti »Eros« sveti, kak pa mesene. To jas tiidi rat verjen, da sn prle večer na le-terni ni glaža spuca.
»Pohorska politika« pa je vedla prat ti, ki je pre neki Budha Japonce gno, ki bi jin lepo Pohorje pokaza. Pa, či bi se jin pre tii dopalo, bi se lehko na pohorskih bregačah ajnkvantirali. Pa, kako jas ven, še so tisto noč vsi Japonci z Budhon red drgoč na Kitajsko potegna-li. Je onda pohorski liift ne za je, s po-horskoj politikoj še bi se pre že zastopli.
Ene druge cajtnge so drgoč vedle prafti, ki je pre nekši Jurček Frnikola vida, kak je neki meotor frča prta Marprogi.
No, Van gospot viirednik, je zaj že znano, ki je vse vkiiper to ne resen. Moje ničkice so ne nikaki Eros pa ne nika-ki Budha pa tiidi nikaki meotor ne. Pa cajtngan že lehko toto veselje pistimo, naj si ra'tajo, kaj si čejo.
Ja, kak sn se v Marprog pripela. Gda sn ba enok nad Svetin Petron, te sn že marproško leštriko zagledna. Včasik sn s siikjinega roba eno gumešneo viin zmekna, pa sn prva dva mehira prehodna. Pomalen je začela z mehirof dii-ška viin fiilti, pa se je začejo ti predji tal eroplana doj prta zemli spušati. Nat Marprogom sn ba že čista nisoko. Te še sn v ta zadia dva mehira gumešneo zabodna. V enih par minotah sn ba že na eni strehi. Poti še sn se s strehe doj spusta, pa sn se naenok na Slomšeko-ven plači znajša.
Tan še je te en pulicaj nad me prle-ta, gi man pre numro na eroplani, pa zakaj sn ga pre ne puliciji cuj melda. Za štraf sn jemi moga ničke ta dati, leterno pa mehire pa mi je piista.
Tisti pulicaj mi je onda ne teko zavojo perografof tistih ničkic vkraj žeja, da sn poti zveda, ki je pre gjih tisti pulicaj doma neke malega tiste dneve doba, pa, ki je pre glih takih ničkic ne meja za deco kopati. No ja, se žiher moje ničkice ma, jas hi tak nemo onda nikol več nii-ca. Jas tistemi pulicaji tak praf dan, ki je bojše deco meti, kak pa samsko dačo plačivati.
Shaotizem
* * *
Pot! pa sn šo na gostuvaje. Kak pa se mi je tan godilo, pa mo jutr poveda.
masčeuanie zapuščene
Na neki svatbeni pojedini v mestu Re-dondas na Portugalskem je zbolelo na znakih zastrupljenja vseh 72 povabljenih svatov. Policija je aretirala neko žensko, ki je živela poprej z ženinom v ljubezenskih odnošajih in se je sedaj hotela maščevati nad njim, ker jo je zapustil in poročil drugo žensko.. Aretiranka je končno priznala, da je vodnjak, iz katerega so donašali vodo za goste, zastrupila z arzenom.
Sežiganje mrličev na Češkoslovaškem.
V Češkoslovaški je danes 9 krematorijev, v katerih je bilo od prevrata do konca 1. 1930 sežganih 32.511 mrličev, od teh 17.027 iz Prage. Število letnih sežiganj je od 670 v 1. 1919 naraslo na 4725 v 1. 1930. Od teh odpade 49.3% na katoličane, 25.8 na one brez konfesije, 14.3% na češkoslovaške katolike, 7.8% na protestante, 2.5% na Žide in 0.3% na pravoslavne.
Bačen-Pouje!l — 74-letnik
V torek 24. tm. obhaja ustanovitelj in vodja skavtizma celega sveta, Baden-Po\vell, svoj 74. rojstni dan.
Stalno bivališče Roberto Baden - Po-
vvella je Pa-Hill v bližini Londona. Pa-
Hill pomeni »grič miru«.
*
Jamboree otvori vedno Baden-Powel! osebno in sicer zatrobi v rog hudu-anti-lope. Ta rog ima historično vrednost, ker je vodil z njim Baden-PowelI že prvi tabor skavtov na Brownsle - Islandu 1. 1906.
*
Na zadnjem jamboreeju so skoro vse države odlikovale chief-scouta Baden-Powella. Češka ga je odlikovala z redom Belega leva, ki je najvišje državno odlikovanje. Pa tudi Grčija in Francija
ste ga odlikovali z najvišjimi redi.
*
Dne 1. avgusta 1929. je bil Baden-Po-\vell imenovan za častnega doktorja prava na liverpoolski univerzi. Univerza je poslala na jamboree svoje delegate, ki so to svečanost izvršili. Vodja delegacije je v nagovoru povedal med drugim tudi: »Priznavamo, da ste ogromno storili za vzgojo duha in značaja tisočev in tisočev dečkov v vseh delih naše zemlje in priznavamo Vas za enega največjih vzgojiteljev naše dobe. Zato Vas želi sprejeti liverpolska univerza v svojo sredo v znak priznanja in Vam dodelimo najvišjo čast, ki jo moremo dodeliti, in v čast štejem si, da Vam morem pokloniti častni doktorat prava.«
Nato ga je v imenu univerzitetnega senata in koncila ogrnil v slavnostni plašč in mu predal diplomo.
Baden-PowelI in naramnice.
O priliki jamboreeja, ki se je vršil 1. 1929 na Angleškem, so skavti obdarovali svojega ustanovitelja in chief-scouta z vsemi mogočimi darili v tej ali oni obliki.
Mnogi bi pa bili radi vedeli, kaj mu manjka, oziroma česa si želi. Zato so prosili njegovo soprogo, naj ga vpraša, če'-1 še nima. On je odgovoril, da ima vsega dovolj, le njegove naramnice da so že hudo obrabljene. — To je sporo-i n njegova soproga skavtom. Takoj so kupili irski skavti par Čisto navadnih na-r.	mu jih v šaljivo-slovesni ob-
li ' predali. Baden-Po\ve!l si jih je ru-del ' preko paradne .liform ter z njimi hodil po taborih. Povsod je vzbuja! smeh in veselje, najbolj zadovolji, pa je bil sam, videč, da je spravil toliko ljud* v dobro voljo.
O pomenu slovenskega skavtskega Jamboreea v Pragi
je znameniti Češkoslovaški politik dr. Karl Kramar nedavno podal značilne izjave. Dejal je med drugim, da ne more biti nič krasnejšega, plemenitejšega in koristnejšega za mladino, nego je skav-tizem, ki druži v sebi vse ideale. Krepi telo in voljo, gradi značaj, približuje k prirodi, uči tovarištva, kar je treba visoko ceniti. Uč.i spoštovanje, ljubezen in zvestobo do svojega naroda tembolj, ker uči obenem spoštovanje do vsake narodnosti in prepričanja. Dr. Kramar je dejal nadalje, da je hotel že kot ministrski predsednik, da bi se splošno uvedla skavtska vzgoja na šolah kot priprava za sokolstvo. Žal, da se. ta njegov načrt ni uresničil. Nedvomno pa je, da bi silno mnogo pomenil. za državo, za njeno obrambo In za ves njen bodoči razvoj. Jamboree v Pragi bo imel s slovanskega stališča neizmeren pomen in se ga ne more dovoljno oceniti. Sestala se bo draga mladina slovanskih narodov, a ne samo ona, ampak tudi roditelji. Kar bo zasejano v duše te mladine ob priliki slovanskega Jamboreea v Pragi, bo krasno razcvelo v prospeh vsega Slovanstva. Dr. Krama? je prepričan, da bodo češki Skauti-junaki kot dobri Cehi in dobri Slovani nekoč mnogo storili za Slovanstvo.
Našemu starešini _ Sivemu Volku!
Ko slavijo skavti vsega sveta rojstni dan svojega ustanovitelja Baden Po-well-a, se moramo spomniti tudi sloven-
skega skavtskega pionirja, starešine Pavla Kunaverja — Sivega Volka, ki najde kljub vestnemu izvrševanju svojega poklica še vedno toliko časa, da se udejstvuje že celo vrsto let kot starešina Dravske župe. Ne samo fraze, ampak tudi izpolnjevanje obljube in zakonov naj mu dokaže, da niso ostale njegove besede neplodne! Vedno pripravljeni kličemo obema borcema za mir: »Na mnoga leta«!
Obvezen stegov zbor
bo jutri v nedeljo, dne 22. II. 1931. ob 1A v realki s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev. 2. Statistika. 3. Predavanje. 4. Pogovor o taborih. 5. Slučajnosti. 6. Zbor. — Obvezen za vse člane Kajeve-ga stega v kroju.
Skavtsko razstavo
bodo prierdili letos v aprilu rumunsk! skavti v Bukarešti. Pozvali so tudi skavtske organizacije drugih držav k udeležbi. Češkoslovaška skavtska organizacija se je že odzvala in pripravlja udeležbo na razstavi.
Spori
Mariborski smučarji na mednarodnih tekmah v Bohinju.
Včeraj je odpotovala naša smučarska ekipa in sicer gg. B. Neuman, Jurič (Mariborski smučarski klub), Dolinšek Mirko, Dolinšek Pavle in Priveršek (SPD Maribor-Ruše) na mednarodne tekme v Bohinj. Vsi se bodo udeležili tekem n* 18 in 30 km, Jurič pa bo še sodeloval v konkurenci v skokih. Akoravno je v vseh disciplinah jako huda konkurenca, vkljub temu upamo, da bodo mariborski tekmovalci častno zastopali barve našega mesta ter jim želimo obilo uspehov.
Iz Bohinja
so včeraj sporočili, da leži tam 70 cm novega suhega pršiča in so izgledi najboljši.
Tragedija u ruski kaznilnci
Iz beloruske prestolice, iz Minska, pO-
ročajo o tragičnem dogodku v tamošnjl kaznilnici. Ko so te dni kaznjenci bili na jutranjem sprehodu, je nenadoma zblaznel eden izmed nadzorujočih uradnikov in je začel na kaznjence, ki so stopali v krogu, streljati. Eden je bil takoj mrtev, dva težko ranjena, ostali so bežali v pa-ničnem strahu proti izhodom. Ko je prihitel z jetniškimi pazniki poveljnik kaznilnice, je bil mnenja, da gre za pobuno kaznjencev, ter je zapovedal oddati več salv proti kaznjencem. Trije kaznjenci so obležali v krvi mrtvi, pet pa težko ranjenih. Šele tedaj je sprevidel poveljnik situacijo in je dal blaznega nadzornika razorožiti.
Radi knjige — u smrt
Znani romanist, vseučiliški profesor dr. Crockett na pensilvanski univerzi, je bil strasten prijatelj knjig. Tekom svojega življenja si je nabavil veliko knjižnico, v kateri je bilo tudi mnogo zelo redkih del. V poslopju, kjer je bila nameščena njegova knjižnica, je nastal te dni požar. Gasilci so imeli polno dela, da so rešili stanovalce in preprečili razširjanje ognja. Prof. Crockett pa je med tem samo premišljeval, kako bi rešil svojo knjižnico. Petkrat je prodrl skozi ogenj in dim in prinesel vsakikrat s seboj na cesto kup dragocenih knjig. Skoro vse važnejše in znamenitejše knjige se mu je z življensko nevarnostjo posrečilo rešiti. Ko se je vrnil šestič iz goreče hiše^pa se je hipoma zgrudil na tla in obležal nezavesten. Odpeljali so ga sicer takoj v bolnico, vendar pa je že potoma izdihnil, ne da bi sploh še prišel k zavesti.
Zavarovanje.
Mister Brown iz Ne\vyorka je zavaroval svoje življenje za dvestotisoč dolarjev na korist svoje žene. Nedavno se je vozil z ladjo v Buenos Aires in njegov parnik se je potopil. Med maloštevilnimi rešeni je bil tudi mister Brown. Brzojavil je svojemu družabniku: Parnik potonil, sem rešen. Obvestite obzirno mojo ženo.
ttr
H. Zevaccos
V se*td jezuita
Zgodovinski roman.
72
»Umeknil sem se torej v sosedno sobo; toda od tamkaj sem videl in slišal vse: španjolski menih je zahteval Doletovo glavo... in kralj mu je obljubil, da jo dobi, ako se mu posreči dokazati tiskarjevo krivdo... No, Lojola se je potrudil na vso moč za ta dokaz...«
»O, podlež!« je zastokal Lantne.
»Gospoda, to je strašen človek. V svojem življenju sem videl že strašne obraze, toda na nobenem še nisem opazil izraza tako neutolažljivega sovraštva...«
»Ampak,« je vzkliknil Lantne, »kralj ve, da Dolet ni nikdar zlorabljal podeljenega mu privilegija in da se na njegovih strojih nikoli niso tiskale prepovedane knjige...«
Tribulet je prijel mladeniča za roko.
»Ne zaupajte kralju,« mu je dejal z mračnim glasom, »nič bolj, kakor ne zaupajte gnili brvi, ki vodi čez vodo... Kralj je strahopeten... Poznam ga ... Hraber je le v boin, pogumen le takrat, kadar je treba navaliti na čelu svojih škadronov na četo jezdecev; kakor hitro pa vidi pred seboj močnejšega duha, začne trepetati... Ko je bi! za svojega jetništva v Madridu, je trepetal pred Karlom. V Luvru se trese pred Lojolo... Cesar je bil predstavitelj sile, ki je neznana Francu I.: diplomacije. In Lojola je predstavitelj druge sile, ki se je Franc boji: cerkve! Kralj francoski bi rajši dal odrezati glavo svojemu prvorojenemu sinu, kakor da bi papežu kaj odrekel...«
»Kaj nam je storiti? Kaj nam je storiti? Oh, če se igodi Doletu kaj žalega, bo Lojola žalostno plačal svojo žalostno zmago.«
»Gospoda,« je izpregovoril Tribulet, »da dobimo jasen pogled na vso reč, jo moramo pregledati v ce: '•oti...«
Norec je govoril z nekakšno oblastnostjo.
Zdelo se je, kakor da bi bil mahoma posta! član fodbine.
Manfred in Lantne sta mu odgovorila kakor z enim glasom:
»Govorite . . .!«
»Pred nama ležita dve drami, ki sta zelo različni druga od druge,« je povzel Tribulet. »Prva: gospcd Štefan Dolet, je aretiran in zaprt v Konsjeržiriji. Druga: Žileta je ugrabljena iz Luvra...«
»Dodajte še to,« se je oglasil Manfred, »da preti Dvoru Čudežev nevarnost...«
»Torej se moramo čimprej umekniti odtod ...«
»Nasprotno: midva se nameravava nav<- ati nanj bolj nego kadarkoli. Rokovnjači Dvora Čudežev se niso bali naskočiti Luvra, samo da me ubranijo ... Ako bi jih zapusti! zdaj, bi bil strahopetec.«
L-tne je pokimal z glavo.
»Bodisi,« je rekel Tribulet. »Izvršiti nam je torej rojno delo: najti Žileto, rešiti Doleta in ubraniti Dvor
čudežev...«
»Tako je!«
»V dosego tega namena,« je nadaljeval Tribulet, »nam lahko služita dva načina; prvi je ta, da se združimo vsi, ter izvršimo po vrsti vsa ta Herkulova dela, to je, da začnemo vsi trije z uporabo vseh sredstev, s katerimi razpolaga vsak izmed nas, iskati Žileto, in se nato posvetimo osvobojenju Doletovemu...«
»Kakšen je drugi način? ...«
»Ta bo najbrže tisti, ki ga bomo sprejeli, zakaj sleherno teh del je prav za prav enako nujno. Treba bi se bilo torej lotiti iskanja Žilete in Doletovega osvo-bojenja hkrati... In da omogočimo to, si moramo razdeliti naloge.«
Tribulet je govoril jasno in tehtno, brez senčice vidnega genotja. In ta njegov mir, ta njegova pokojnost je okrepila mladeničema duha.
»Ta način bo res najboljši,« je dejal Lantne. »To. kar nameravam poizkusiti jaz, da spravim Doleta iz Konsjeržirije, ne trpi nikakega odloga; a tudi Manfred ne more preložiti svojega iskanja niti za uro... Ravnajmo torej vsak na svojo plat, seveda s tem pridržkom, da ostane za slučaj potrebe sleherni izmed nas na razpolago tovarišu ...«
»Velja!...«
»Vrnem se torej h gospe Doletovi, da jo poizkusim nekoliko potolažiti...«
Lantne je stopil takoj v sosednjo sobo.
»Jaz,« je dejal Tribulet, »se nastanim tu... Gotovo mi najdete kako stanovanje...« t
»Ravno v tej hiši,« je rekel Manfred... ptamle... poleg sobe, kjer stanujem jaz,..»
Tribulet ga je razumel:
Manfred ga je hotel imeti neprestano v svoji bližini. Gotovo je gorel nestrpnosti, da mu zastavi cei kup. vprašanj o Žileti.
Prijel je mladega moža za roko in mu dejal: _
»To še ni vse... Preden začneva iskati Žileto, morate izvedeti nekaj važnega.«
»Povejte kaj!« je rekel Manfred željno.
»Rekel sem že, da Žileta ni moja hči...«
»Da, rekli ste... Ali poznate nemara njegovega očeta?«
»Poznam ga! Našel sem Žileto, ko je bila še uboga, majhna, zapuščena deklica... smilila se mi je... vzgojil sem jo... toda povem vam, njen oče mi je dobro znan.«
»Kdo je to?«
»Franc I. kralj francoski.«
Manfred je planil po koncu:
»Kaj pravite?«
»Pravim, da je Žileta hči kralja francoskega...«
»Toda kako veste?« je vprašal Manfred trepetaje.
»On sam mi je povedal! Poslušajte ...!«
In Tribulet je povedal Manfredu prizor, ki se je bil odigral med njim in med Francem I. Manfred ga je poslušal s pozornostjo, ki je bralcu ne bo težko razumeti.
»Ah — ta kralj je vendar najzadnji podlež na svetu!« je vzkliknil, ko je Tribulet končal svojo povest. »On ve, on še sam izjavlja, da je Žileta njegova hči, pa jo hoče posiliti... in jo ugrablja... Oh, prav sem sodil njegovo vedenje tisti večer, ko sem mu iztrgal Zileto! Bilo je vedenje zbeganega ljubimca, ne pa oče-
ta, ki je našel svojega otroka...«
»Takrat inorda še ni vedel!«
»Oh, za tem mora tičati globoka tajnost.«
»Razjasnili jo bomo z združenimi močmi.«
»Pa ona, kaj pravi ona? Ali ni zavest, da je kraljevska hči, nič izpremenila njenega srca?«
»Slabo jo poznate. Groza jo je kralja ...«
»In vendar, njen oče je...«
»Da, toda tu stojimo pred drugo zagonetko, ki se da razložiti samo z zmedenjem pameti... Franc je Žiletin oče... a ljubezni, ki jo čuti do nje, ta gotovost ni izpremenila...«
Manfred je prebledel.
»Potem,« je dejal počasi, »je preganjal Zileto v Luvru ravno tako, kakor jo je preganjal ob Trahoar-skem zidu.«
»Ona se ga je že znala ubraniti,« je rekel Tribulet s ponosom. —«
Manfred ni spal celo noč. Preveč ga je presenetilo, kar se je bilo zgodilo. Tisoč in tisoč nasprotujočih si misli se je borilo v njegovi glavi. Ljubljen od Žilete, se je čutil dovolj močnega, da bi vzdignil svet. Kdo jo je ugrabil? In zakaj? Dolgo so ga mučila ta nerazrešljiva vprašanja, in bleda zarja tistega zimskega jutra ga je že našla, ko je hodil razburjenih korakov po sobi semtertja.
XL.
Kneginja Beatrice.
Tisto dopoldne je kralj sprejel Ragastana v avdi-
jeci.
Jahal je v Luver v paradni obleki florentinskih vc-likašev, ki so jo krasile še posebej nekatere bojevit« posameznosti njegove oprave.
Kralj je vedel, da je vitez zelo vplivna oseba pri poslanstvu iz Italije, ki se je nahajalo ta čas v Parizu.
Sprejel ga je torej preljubeznjivo, razvijaje na* pram njemu vso tisto priljudnost, ki mu je zagotavljala simpatijo vseh, ki niso vedeli, kako je hinavska in na-videzna.
»Vaše^ ime, gospod vitez, je francosko,« mu je. dejal: »kar žal mi je, da vas ne smem prištevati med viteze tega dvora, kjer velja pogum od nekdaj za najvišjo krepost.«
Vitez se je naklonil.
»Sir,« je dejal smehljaje, » v tem sem pač podoben Cezarju, ki je bil rajši prvi na vasi kakor drugi v Rimu.«
»Kaj pomeni to?« je izprašal Franc I., začuden nad lahkotnostjo vitezovega nastopa in visokomernostjo njegovih besed.
»To, da sem tam doli v knježevini Alma, ki jo vla* dam bolj po svojem srcu kakor po običajni politiki, prv| v vseh rečeh, celo kar se tiče poguma, dočim bi prišd šele za Vašim Veličanstvom, po stanu kakor po hrabrosti.«
Poklon, ki se je skrival v teh besedah, je bil pral po okusu Franca I. Bilo pa je v njih tudi čustvo ne! izrekljivega ponosa.
(Nadaljevanje
(olesarji pozor!
Sezona za vožnjo s kolesi je končana. Sedaj je treba skrbeti za bližnjo pom-•ad. Pustite Vaša kolesa z malimi stroški čez zimo temeljito popraviti in bo spomladi kakor novo. Kolo VZaIuf P°P°'noma narazen, emajlira, ponikla, vse ležaje temeljito očisti, zbrusi.ter na novo z najboljšo vazelino namaze in zopet sestavi, tako, da ste M p.nl??Pn^e leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, največja specijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma. Shramba koles in motorjev čez zimo. Brezkonkurenčne cene. Točna in solidna postrežba!
Lepo, čisto, mirno sobo
z 1—2 posteljama, takoj oddam. Gosposka ul. 58 I, duri 2.	503
Zasebna kuhinja,
Slovenska ulica 28 nudi najboljšo domačo hrano. Abonenti Din 10.—, 12.50 in 15.50.	490
Oddam opremljeno soinčno
suho in čisto sobo. Trdinova ul. 9.
494
Iščem pošteno žensko,
katera ima obrt za mešano trgovino in nekaj kapitala. Naslov v upravi.
495
Knligarna Tiskovne za-drag© podruž. Maribor
Aleksandrova cesta 13 priporoča cenjenemu občinstvu bogato izbiro najnovejših znanstvenih in leposlovnih knjig in revij v slovenskem, nemšken in francoskem jeziku. Poleg tega izvršuje na« roilla na vse inozemske knjigarne, ker je žnjimi v direktni poslovni zvezi.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, parketom in elektriko oddam takoj ali s 1. marcem. Sodna ulica 16 III, Jarec.	504
Prodamo
spalnico in jedilnico skoraj novo, ogle dalo in perzisko preprogo. Špedicija Balkan, Maribor, Aleksandrova 35. _____________________________________ 507
Pletilni stroj za jopce in nogavice, proda Javornik; Vojašniška 2, Maribor.
499
Kupim takoj hišo,
pripravno za mesarsko obfrt po srednji ceni. Ponudbe pod »Plačam v gotovini« na upravo »Večernika«.	500
Učenko za Šivanje sprejme Vilma Ambrožič, Grajska ul.
št. 3.	487
Zahtevajte povsod „Večernik“!
Čevlji za gospode od Din 220a- naprej
KARO
Damski čevlji
od Din 190a ■ naprej
Sistem izdelave
»»■
KOROŠKA C. 19
ike roino dalo“
Gambrlnova dvorana
V nedeljo, dne 22. februarja 1931
velika pojedina klobas s koncertom
Svira priljubljena godba „Richter"
Začetek ob 19. uri. — Pivovrstna domača vina. — Tscheligijevo Bock-pivo.
Za obilen obisk se priporoča
A. in J. Račič.
Stran o-
Marffiffrsin V F C F K V T K Mfa
V Maribora, dne 21. IT, 1931.
Najboljša pralnica ovratnikov je „9deat“ Podružnica: Vetrinjska 7
Sobo In črkosllkanle,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno
»Astoria«._______________________________X
Spalne sobe, politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48.	3106
Lep lokal se odda takoj Uprava hiš Pok. zavoda, Maribor, Kralja Petra trg.________________________471
Premog iz Belokrajine
prodam 100 kg Din 30.—, Meljska cesta 41.	480
ZASTOPNIKU, kateri je v papirni stroki dobro vpeljan, nudim lep zaslužek. Rudolf Smolej, »Papir«, Maribor, Ruška cesta 2. 485	Izjava. Podpisana Bizjak Slavica izjavlja tem potom, da ni !mela nikakega povoda žaliti gosp. Albina Orešnika, Maribor, Ob brodu 5 in obžaluje žalitve, ki jih je izrekla dne 13. januarja ter se mu zahvaljuje, da ie odstopil od tožbe. — Bizjak Slavica. 477
Opremljeno sobo oddam s 1. marcem. Tomšičev drevored, Sernčeva ulica 122, Vila Pavla. 496	
	Stanovanje sobo in kuhinjo v občinski hiši oddam. Betnavska cesta 76. 470
Sprejmem enega ali dva gospoda na stanovanje v lepo opremljeno sobo z dvema posteljama, separatni vhod. Maistrova ulica 16, pritličje, desno. 493	
	Oddam osebno pravico za gostilniško in kavarniško obrt. Naslov v upravi »Večernika«. 475
Oddam dve sobi in kuhinjo
z velikim vrtom v mestu pod ugodnimi pogoji. Vprašati v nedeljo od 8. do 10. ure Koroška cesta 114.	116
Prodam ceneno lepo vilo
in majhno hišo, posestvo 10 oralov, dve veliki hiši za 120.000.— in gostilno z 9 orali za 80.000.—. Nizka odkupnina trgovin. — Posredovalnica Ra-pid, Maribor, Gosposka ul. 28.	501
Solnčno stanovanje
blizu parka v novi vili, dve sobi, kabinet in veranda, kopalnica, (plin, elek trika), oddam s 1. aprilom. Naslov v upravi lista.	492
Izgubila s« |e mlada
psica
Foxterrier s črno liso.
Sporočilo proti nagradi, Trdinova ulica 7, Melje.
KroSači
ki žele prevzeti delo vojaških oblek, naj se osebno obrnejo na skladiščnika 45. peš. polka v kasarni Kralja Aleksandra v Melju.
Večjo množino
rcaknlainoa ppia
prodamo
Uprava „Jutra" in »Večernika
Maribor, Aleksandrova cesta 13
<«
Sanatorij v Mariboru
Gosposka ul. 49. Telefon 2358. Lastnik in vodja
primarij dr. Černič, specijalist za kirurgijo
Sanatorij Je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; toniza-torjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiga-nje:	žarnico »hala« za revmatična in
druga boleča vnetja:	»enterocleaner«-
jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Cene zmerne! 1117
♦
CRNI PREMOG
5242 KALORIJ
Kosov! Od 40 cfli naprej frank o na dom, po 360.— Din 1000 k«, za domačo kurjavo na drobno po 40.—* Din 100 kg; premog zgori popolnoma in je brez smradu!
Z A L O G A rudnika Sv. N E Ž E:
Za Maribor - Frančiškanska 19 in Birgmaier, Aleksandrova c. 71
Inseriraite
v
Veterniku*'
M
WCH&/
od
Papirnice,
mkoMVL
©
Z 9600 rastavllalci
od 1600 blagovnih skupin
a««—iiMi—ui .n i ... —....... i ■ i	.....
iz 24 de2el
ie
pomladni velesejm 1931
za vsakega prevdarnega trgovca
edina v poštev prlhaJaloia
priložnost za orijentacijo in nakupi
Zatetek veleseima 1. marca
Vsa pojasnila daje Častni zastopnik: Dr. Leo Schelchenbauer,  Kam. laboratorij, Maribor, Trg svobode 3.
Telefon 21-03
Balkanska trgov, poslovalnica tipskega vele-solinskega urada, Beograd, KnezMlha|iova?3
...j
Najcenejši nakup
OTROŠKE NOGAVICE od Din 5,- naprej; NOGAVICE Z OBROBKOM (Haferl-socken) od Din 10.— naprej; MOŠKE NOGAVICE od Din 4.50 naprej; DAMSKE NOGAVICE od Din 7,— naprej; DAMSKE FLOR-NOGAVICE od Din 12.- naprej: DAMSKE VOLNENE NOGAVICE od Din 18- naprej; SVILENE NOGAVICE in NOGAVICE iz UMETNE SVILE v vseh barvah in cenah: SPODNJE MAJICE od Din 15.- do 25,— po velikosti: SPODNJE HLAČE od Din 15,— naprej; SVETERJI ZA OTROKE od dinarjev 35- naprej; SVETERJJ ZA DAME od dinarjev 60- naprej; PLETENE DAMSKE OBLEKE od dinarjev 200,— naprej; DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14,- naprej: MOŠKE ROKAVICE od Din 16,— naprei itd. — Vrhu tega največja izbira trikotaž, pletenin. perila, kravat, ovratnikov, vezenin, čipk. svilenih trakov, toaletnih potrebščin, parfumerije po zelo nizkih cenah GaloSe od.Din 110.— naprej, snežne čevlje od Din 95.— naprej. — Lastna pietama in predtlskarija! — Prevzame entlanje. ažuriranje )n vezenje!
Eksporlna Mia LUNA, Maribor, Aleksandrova c. 10
Opravilna številka: E IX 3898/30
—
Dne 13. aprila 1931 ob 10. Uri.dftp. bo -pri - podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepre-'	mičnin.
Zemljiška knjiga: _
a) k. o.	Sv. Lovrenc	na	Poh	vi. št,	243.
b) k. o.	Sv. Lovrenc	na	Poh.	vi. št.	9.
c) k. o.	Recenjak	vi.	št.	10.
Cenilna vrednošt,
a) Din 264.636, b) Din 399.366, c) Din 155.707 Vrednost pritikline: a) Din 5315, b) Din 23.390, c) Din 2515 Najmanjši ponudek:	Din	525 666'66
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru odd. IX.
Okraino sodiiže v Mari om odd. IX.,
dne 9. februarja 1931.
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdalatelja i*1 urednik; PRAN BRO 20VIČ	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	<L	predstavnik	STANKO	DETELA
v M»rlbor