and most POPULAR sloyiwan newspaper IN UNITED STATES OF AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.*! — GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE* V JOLIETU, - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI __IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ! PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DR2AVAH AMERIŠKIH. §TEV. (No.) 164. CHICAGO, ILL., TOREK, 20. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 20, 1925. LETNIK XXXIV. Mussollini hladno sprejet v Locarno. KONFERENCA JE KONČANA V POPOLNO ZADOVOLJ NOST ZBOROVALCEV. — MUSSOLINI JE BIL IGNO-RIRAN. Locarno, Švica. — V potok je padla odločilna kocka, varnostni pakt mod zapadnimi državami Evropo jo podpisan. NTa konferoneo je tudi prišel italijanski diktator Mussolini, kateri je pa le delo konference zadrževal. Fašizem je mogoče dober za Italijo, katera je na robu komunizma, a evropej-ski politikarji gledajo na fašizem ravno skozi tisto steklo, VELIKA TATVINA. Šest banditov je napadlo Inter* national Harvester kompa-nijo, odnesli so $40,000. — Nagrada razpisana kdor izsledi tatove. 'COLLEGE OF THE AIR" JE ZADNJE NA POLJU IZOBRAZBE. Chicago, 111. — Chicago je pač gnezdo zločincev. Na papirju se velikokrat bero o čišče-kakor na komunizem. Oni sma-jnju po mestu sumljivih olemen-trajo fašizem, ki zatira svobo- tov. a kaj pomaga ko ostane le! ^o govora in osebno svobodo na papirju, kateri je potrpež-j sploh, kot zapreko nvodernizi- Ijiv in prenese vse. ran j a Evrope. Mussolini je bil j V soboto jutro je prišlo v kaj hladno sprejet v krog zbo-1 prostore West Pullman Inter-ro val cev. Belgijski vnanji mi-i national Harvester kompanijo nister Emile Vandervelde, mu šest oboroženih banditov. Z reje obrnil hrbet, ko je Mussoli- jvolverji so vstrahovali kakih ni pomolil roko v pozdrav. Mr. 120 pri delu se nahajajočih u-Vandervelde je socijalist in je'službencev in superintendenta,I bil intimni prijatelj italijanske- ter ugrabili $10,000, znesek ki, ga poslanca Matteottija, kate- je bil pripravljen za splačilo rega so fašisti umorili, ker je delavcev. bil njih nasprotnik. Celo tako i " Gčividno so bili skriti celo daleč je sel Mr. Vandervelde. noč v notranjih prostorih, da da ni hotel tudi pri konferenci so potem zjutraj imeli dostop Razpošiljalna postaja WSUI ima sedaj na svojem programu tudi predavanja članov "College of the Air" iz vseučilišča države Iowa. Slušatelji tega tečaja imajo isto priznanje kakor oni, ki obiskujejo pol leta univerzo; dijaka stane ta tečaj le $58.00. Gorenja slika n&m kaže predavatelje. Iz Jugoslavije. POMENLJIVA SLAVNOST V ZAVODU SV. STANISLAVA V ŠENT VIDU. — SLOVESNO SV. MAŠO JE DAROVAL PREVZV. G. KNEZOŠKOF. — DRUGE VESTI. Zavod sv. Stanislava. ga sluge, 8 dni. — Josip Zupančič, dninar, 42 let. — Gašper Repič, bivši mestni delavec, 66 let. -o- SMRT OD GLADU. KRIŽEM SVETA LETALSKA NESREČA. Romunski terorist Max Gold- — Washington. — Obrežni stein je končal svojo gladov- stražniki so v teku sedem meno stavko; umrl je ko že ni secev zajeli 238 tihotapskih Zavod sv. Stanislava je 21. sept. t. 1. tiho in skromno praznoval dvajsetletni jubilej svojega obstoja. Kakor je tiho delo vestnih profesorjev in skrbnih vzgojiteljev, tako naj . bi bilo tudi tiho praznovanje; . , .. . dveh desetletij. Prva slovenska tem zIomil, le^ gimnazija je poslala med narod že 12 letnikov abiturijen-tov, kateri zavzemajo danes že važna mesta v vseh poklicih sirom Slovenije. Prvič je zavod, kot velika družina poklical svoje sinove pod streho one hiše, kjer so preživeli cvet mladostnih let. Na ta prvi klic se je .odzvalo veliko število gojencev. Kaka radost, kakšno veselje je žarelo na licih gospodov, ki so V bližini kjer je bil uničen vo- kot mladeniči zapustili hišo, Nesreča. Vovk Josip, posestnika sin iz Police je padel s konja in si roko. — Zdravi se v bolnici v Ljubljani. -o- Umrl je v četrtek, dne 24. m. m. u-gleden mariborski meščan, mesar in hišni posestnik Ivan So-lak. -o- Živ promet na Sušaku. S Sušaka poročajo, da je bi-^ lo pristanišče zadnje dni tako' polno ladij, da je moral neki zavžil 25 dni ničesar. Bukarešt, Romunija. parnikov in aretirali 400 oseb. Zaplenjeno žganje je cenjeno angleški parobrod, ki je pridihu zrakoplov Shenandoah, pa se po letih vračajo v ta dom Peli^ P^mog, dolgo čakati iz- se je ponesrečilo letalo, trije — možje. Najveselejši trenutki so našli žalostno smrt. I so pač srečanja sošolcev, soto- —o— ; v a riše v, sobratov ! Z mladeniš- Wheeling, W. Va. — Stra- ko živahnostjo je prevzvišeni avil slovesno Le- na $10,000,000. Ta rezultat še šanska nevihta in neurje je za- g. knezoškof opravi im,eti kaj opravka z Mussolini-|do onih vrat. katere so odprte ta 1019' J> komunist Max Gold" ie dosegel z izgubo štirih par-jlotila v petek 44 letal ko so se sv. mašo v kapeli. Nekaj poseb- ven luke, preden je prišel na vrsto, da izkrca svoje blago. Največ ladij, ki pristajajo v susaškem pristanišču, plove pod našo državno zastavo, a jem. dasi si je angleški mini-|le na plačilni dan. Štiri streli so stein' ?oložiI Peklenski stroj v nikov last vlade ster prizadeval ju pripraviti i padli za bežečimi tatovi, ki so do sprave. zbežali skozi okno. katero so Krepko zaušnico je pa tudi razbili. Nobeden strelov ni za-dobil italijanski diktator od del. Na West 110. cesti in Vin-ča.sniških poročevalcev, kateri eennes ave. so se zgubili zašle-1 poslopje romunskega senata, ob življenje so prišli trije ob- ru. Kakih 100 milj od prosto-kateri se je pa razpočil prera- režni stražniki. ra kjer je bilo konec ponosne- tudi število tujih ladij stalno Zdr. držav, J nahajali na poletu proti seve- nega je cerkveno petje'mladih ya*te' N*Jveč nakladaj° tuJe dijakov. Pozna se zboru, da ga vodi spretna roka g. prof. Hy- ladje naš les. no. a vendar sta postala žrtvi — Seattle. Wash. — Mrs. zarote dva knezoškofa in dva Harry Fair iz San Francisco je senatorja. Po storjenem zloči- ženska, katero zavida marsika- so. glede na to, ker zatira svo-Idovalcem izpred oči in io po- iml ->e Pobegnil preko meje, a teri lovec. V Alaski 'in Yukon bodo tiska v Italiji, nfega boj-(pihali na varno. Ieta 1921 R0 Je zoPet Povrnil vjpokrajini je ustrelila dva med- kotirali s tem, da se niso od-j Kampanija je razpisalajHortiuiiijo in nadaljeval s svo-,Veda, eden je meril 11 čevljev, zvali vabilu na sejo časniških $1,000 nagrade za vsakega od 1imi živinskimi načrti, pri ka-j enega musa in več druge div-poročevalcev. katero je aran- tatov, dasi je škoda krita z za- terih J*e bil zračen in vržen v jati ne. žira I a italijanska delegacija.1 varovalnino. |zapor. kamor je bil obsojen za| — Canton. Kitajsko. — Rde- ga Shenandoah, pri čemer je baška. Zelo spretno je bila a-prišlo ob življenje 14 oseb, je ranžirana nato žalna sloves-tudi pri tej priliki neko letalo nost ob odkritju spominske j v dežju in gosti megli treščilo plošče padlim gojencem zavo-na zemljo, letalo je uničeno in da. trije letalci so prišli ob živi je- -o- nje. 1 l letal je bilo tudi prisiljeno se spustiti na zemljo, kei Samomor zaradi 1 dinarja. V vasi Rakovo na Popovem polju se je obesil mladi Ljuba Ratkovič, ker so ga starši obdolžili, da je ukradel iz mizni-ce 1 dinar. -o- Savinjska dolina. ..... Vzdržujejo se vesti, da je to-L . loipo tatinsklh ciganov, niso več mogli kljubovati varna za lesne izdelke na Pol-:kl 80 J0 vodlli P°£lavarji Joska Frank II. Harison, L r i sebe so aretirali in veliko množino ponarejenih bankovcev po $10.00 zaplenjenih ko so detektivi vdrli v tiskarno Emil Wolker-ja na 2946 Lincoln ave. Le tam so tudi našli več priprave za Oni, ki piše šaljive povesti, izdeljavo denarja,- glavni kri- se na šaljiv način preživi. in Francija je uvidela, da je Nemčija polna vseh drugih skrbi, kakor pa da misli na maščevanje. vec in kolovodja je lastnik tiskarne Wolker. En migljaj o pravem času je več vreden kakor tisoč nasvetov. priskočil na pomoč, tatova sta pobegnila. — John Koval, ruski imi-grant, kateri je z nožem zabodel do smrti Marto Egelski, je v Michigan City plačal zločin s smrtjo na električnem stolu. —Chicago, 111. — Morilec svoje žene, Frank Lanciamo je bil v petek zjutraj v okrajni jetnlšnici obešen. Pred smrtjo se je spravil z Bogom in se ke-sal svojega čina. -o- Brezpomembno je za človeka iskati stalno delo, ako sam ni stalen. čolne, katerih dva sta se prekucnila in kakih 40 oseb je pa- —2 Din. — Tudi cena pri živini je nekoliko poskočila. Sejmi, dlo v vodo, katere so pa rešili, na katere prihajajo mnogokrat Kako je ogenj nastal ni po- jasnjeno. tudi laški in nemški kupci, so dobro obiskani. Umrli so v Ljubljani: Leopoldina Koc- JOHN C. COOLIDGE BOLAN. Plymouth, Vt. — Mr. John Coolidge, oče našega predsed-j jan, žena čevlj. pomočnika, 24 nika leži bolan, njegovo stanje let. — Ranzinger Zofija, spe-je opasno. Muči ga trganje po diterjeva vdova, 75 let. — Ga-živcih. Že začetkom minulega! briela Eckert, strojevodjeva tedna je tožil o otrpnenju vra-;hči, 23 let. — Frančiška Lin-tu, čemer pa ni pripisoval no- dič, krojačeva žena, 32 let. — bene važnosti, a v soboto je po-| Karolina Kremžar, ključavni-stal toliko slabši, da je moral,carjeva žena, 45 let. — Marjan ostati v postelji. Ovsenek, novorojenček davčne-; $ 18.75 $ 46.7S $ 93.00 $185.00 $ 4.80 $ 9.25 $ 22.25 $ 43.25 Naie cene sa poiQjke ▼ dinarjih ta » rab to bile včeraj sledeče: S krmno ■ poitnino 500 — Din. ______________ $ 9.55 1,000 — Din........ 2,500 — Din......... 5,000 — Din. _________ 10,000 — Din. _________ 100 — Lir ............. 200 — Lir__________ 500 — Lir ___________ 1,000 Lir —__________ Pri poiiljatrab nad 10.000 Din. al nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja cesto krat m* nja. dostikrat docela nepričakora* je absolutno nemogoče določiti emš ▼naprej. Zato se posiljatre nakaftaj* po cenah onega dne. ko ml tprej»» mo denar. dolarje pošiljamo MI TOTI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO poŠti kakor tudi brzojav-no. Vse poVljatre naslovne na—slo VENSKO BANKO zakrajSek * ceSarkk 455 W. 42nd ST., NEW YORK CITY ■i , alfriifti-rfrit •AMERIKANSEI SEOVKNK^ Amerikanski Slovenec PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Ithaja vsaki torek, sredo. Četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday. . w 1 — PUBLISHED BY — Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal 0098 Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rale* on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države *a celo leto..................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00 For United States per half year...................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 __*_For Chicago, Canada and Europe per half year... .$2.50 Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan._ Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi Številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. "Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." Indianapolis, Ind. Te dni se je podvrgla operaciji soproga našega organista Mr. F. Urajnarja. Mrs. Uraj-nar je jako izvrstna pevka in je vedno bila ena najboljših moči pri našem cerkvenem in narodnem petju. Zato ji prav iz srca vsi želimo, da bi skoraj okrevala in se vrnila nazaj med nas. Poročevalec. Joliet, 111. Dne 5. oktobra je zopet za-tisnil mladi mož svoje trudne oči Frank Šupka star 38 let previden s sv. zakramenti, ltanjki je bil rodom Poljak, a za ženo je imel Slovenko hčer našega starega pijonirja Štefana Štamfel na North Chicago Delavsko vprašanje. -o- Da je delavsko vprašanje eno izmed najnujnejših perečih Street. Ranjki zapušča ženo in vprašanj v današnji človeški družbi, ni treba nobenemu pose- !dva otroka. — Ranjki je bole-bej povdarjati. Zakaj vsak vidi, kako je na svetu vedno več jbai dal-> časa na fušici« katerc revežev in da se reveži pojavljajo ravno med delovnimi sloji od ,'e dobiI v tovarni pri nezdra-leta do leta bolj. - j vem delu. Tri mesece pred -m rt j o ni mogel več iz postelje. Za rešitev delavskega vprašanja, ki naj bi bilo-rešeno ta- Spadal je k Western Catholic ko, da bi tudi reveži dobili svoj kos kruha, in svoj del udobne- TJiiion. Sprevod je bil s peto sv.1 ga življenja se trudijo že leta in leta najboljši socijologi, po-znavatelji človeške družbe, pa tudi poznavatelji možnosti in razmer, pod katerimi bi bilo to izpeljivo. mo, da bi zdrava in zadovoljna dočakala še zlatega in demant-nega jubileja! Pozdrav vsem naročnikom ir\ čitateljem tega lista! J. Mantel. o- Chicago, 111. Nesreča nikdar ne počiva. AVSTRIJA IN NJENA BODOČNOST. Med tistimi, ki z ukrepi sedanjega zasedanje sveta Zveze narodov niso zadovoljni, se tudi nahaja Avstrija. Ta država je podobna človeku, ki ni nikdar zadovoljen, marveč vedno slabo razpoložen in čmeri-kav. Iz njegovih ust prihajajo samo besede nezadovoljstva, kritiziranja, obsojanja, tarnanja in zahtevanja. Priznati je treba, da gospodarski položaj Avstrije ni najboljši. Ako sodimo objektivno, moramo obenem priznati, da se Zadnji teden je auto truk za- nobena evropejska država po svetovni vojni ne nahaja v rožnatem položaju. Povsod je polno bodečega trnja, ki prizadeva sedanjemu rodu veliko težav in bolečin. Ako bi bili spričo teh splošnih težav vsi narodi tako občutljivi in nepotr pežljivi, kakor so avstrijski del malo 5 letno hčerko Agnes družine Mr. in Mrs. Leon Mladič, našega potovalnega zastopnika. Poškodbe ravno niso nevarne in kakor je izpovedal zdravnik bo kmalu zdrava. Te dni se je .preselila znana Mr. in Mrs. Ivan Kušarjeva družina z 22. .ceste v Berwyn, 111. v svojo novo hišo, ki so jo to poletje zgradili. Hiša je narejena po novem modernem načinu in je tudi na jako prijaznem priravnem kraju. Obiskal je nas Mr. Leo Za-krajšek iz New Yorka, ki se mudi po opravkih v Milwaukee in Chicago. -o- ftetoe V New Yorškem mestu živi tudi neki Šabec. Tudi temu "duševnemu velikanu" gre precej na engavo. . . Kot čujem, je zasposljen v liberalni ropotarnici. Pred leti pa je baje ure- „ . jeval najbolj bogokletni list Gl. Newyorski Pe-Terček Zgaga gv Ta «duševni velikan" je je nam te dni pojasnil, kako čevalec 2erjavovega Ju-newyorski Italijani delajo vino. fcra In y njegovem tretjem Njegovo pojasnilo se glasi v newyorškem pismu Jutru, je štev. 239 newyorskega Narobe najvažnejši za poročati o Basa: , ... 'avantgardi ameriških romar- "Italijan kupi najfinejše^ go potovali y Rim ter ^ grozdje, kar ga je na marketu., biskaH tudi 2alo3tno goro. Kaj Zmelje, namoči in »P^'-po^a 0z. mažfe Itaka taka ža^ Spravi v sod, pusti vreti in za- ,ostna kreatura kot je gabec je ljije* . . _T nam malo man A značilno je. To vino je edinole zanj. Ne ^ je newyorški dneVnik začel da ga niti svojim prijateljem:zbirati y svoj krQg tako sodrgo niti svoji ženi niti svojim otro- kot go ftU TrčJd> gabci dru_ kom. Na tropine nalije vode in jih gi. To je znamenje, da liberal- HB m ni list rine na nivo slovenskih debro ocukra. Spresa, spravi v svobodomiseiCev in da se že na-sod in pusti vreti. haja y igtem umazanem gtadi- To drugo vino je za njegove v .. . „ ju, kakor najumazanejši list prijatelje, za njegovo zeno, za Q] gy Tq pa yeljaj da sloven_ . ___________ otr°ke in ŽIahto' a . . !ska javnost vzame na znanje. Nemci, bi vsa Evropa bila po-, Potem, nasuje ,na troPl"e ^Hpredno se okuži. . . dobna Jeremiju, jokajocemu!vega cukra' prillJe Po1 kvarta ' ~ J na razvalinah slave, časti inlcrne barve ter z°Pet dotoči vo" sreče jeruzalemskega mesta. lde" Avstrijci še vedno živijo v spominu na nekdanjo srečo. Zato jih zadeva ono gorje, ki pusti vreti. mu je dal izraza slavni itali- To je tretje vino. In to tretje Molek, ki si baje predstavlja v svoji domišljiji, da je sloven-Po štirinajstih dneh odlije ski Goethe — pojema, kakor in izpreša, spravi v sode ter, oljna leščerba, v kateri zman- Ijanski pesnik Dante: kuje olja. — Kaj pa je bil Goethe ? — Univerzalen ženij, ki vino prodaja downtownskim je znal vse izborno, česar se je mašo v cerkvi sv. Jožefa z obilnem številom sorodnikov, pri-. Pueblo, Colo. "Najhujša vseh je bolečin j Slovencem po dolar kvart." | lotil. Za takega se predstavlja v nesreči srečnih dni spo- Kdor je prečital to pojasnilo j Molek. V resnici seveda je po-min." mora biti popolnoma na jas-( doben tisti živalci, ki se je na- V nekdanji Avstriji so bili nem, zakaj, je trapasti Peter penjala in hotela bitr enaka vo- Vsak vidi, ki hoče, da na eni strani se zbirajo bogatini, na j drugi reveži. Prvi so vpregli svoje možgane in vse svoje skuš- jv miru počiva in sveti mu nje za špekulacijo, v kateri ne proučujejo drugega, kakor, kako Uci ! bi več nagrabili, kako naj bi postali absolutni gospodarji položaja. V špekuiativnem boju ali tekmi gre vsak zase, vsak gleda, če le more, da svojega tekmeca spoti spravi, vse se peha in dela samo za bogastvo. Pri tem tekmovanju pa plačujejo oni. k Naša slovenska naselbina je' ^ nem, /.anaj, je irapasu reier penjaia in noieia diu enana vo- I i velika* pa je iz'nje n-\jnrinj |Nemci gospodujoč narod. Oni Zgaga tolikrat, na tako čudno'lu.V svoji polemiki z g. Trun- in tel je v. kateri so ga spremili! d j y . giovek no ve ' ki/ jc' ° vodili Politiko in gospodar- vižo okajen. Bogami, kdor uži-ikom se je silno osmešil. Lastni na pokopališče sv. Jožefa. Naj več- Te dni je tudi nevarno zbo-' lei Mr. Josip Zalar gl. tajnik KSK.r. V postelj ga je potisnila influenza in zraven še za- temu vzrok. Vendar je toliko . , imeli novic, a vse molči. Z del že zadnjih par mesecov, Steel Works jako počasi obratuje. Pišejo, da bodo sedaj ta i proizvajajo. Delodajalec tovarnar sedi v svojem- uradu, na- lupljenje krvi. 1'pamo, da bo j mesec zaceli o jratovali s polno reducirana na priraeroma ma jeteima še posebne eksperte in dan za dnem računajo, kako bi 'bolezen kmalu pojenjala in da Paro/ Cas Je Ztj. da 1\ lo ozemjje. So države, ki imajo se dali ti in oni izdelki proizvajati na tak način, da bi jih lažje |se bo z°Pet zdrav vrnil v svojj vsaJ ime'1. SV°J ZaS'UZJ:' "/ še manjše teritorije, pa vendar prodajali za nižjo ceno kot nasprotni tekmec. Kadar treba urad &SKJ.! ^^^^^^ I^Nas slov^ski zdravnik i i.jživiio in nrnsnpvain Ti-ah« i<* Od tega so sami va tako brozgo kot jo n. pr. sodrugi se mu baje že vpričo največjo korist. Dunaj Peter, ne more biti drugače, j njega muzajo in posmehujejo. Z delom je šlo precej počasi jf "T10'. kam°ur f ,je S^eka" kak^r ,da nosi na sv°i! "lahter- In kadar je ta slovenski Goethe — j..:ri_ ______ ________ ker bogastvo iz vseh delov drza- m" bakreni nos. In ta italijan-!v polemiki pritisnjen ob steno, ve. Fuimus Troes (bili smo ska brozga mora biti tisti; tedaj navadno zapiše: ''Kram-ilrojanci..! vzrok, da je v kolonah ostare-i parska sezona je končana. Nekdanja Avstrija je sedaj lega newyorskega Narobe Ba-; Trunk ne hodi več-med borov- - sa dnevno toliko kozlarije! Ice." — Evo slovenskega Goe-* * * j the-a! pritisnejo na delavce, jim znižajo plačo, samo da jim je omogo cena konkurenca na trgu. In tako naredi zopet nasprotni tek- - mec in borba gre dalje. Delavec, ki je opravičen do poštenega življenja pa trpi. Vsi drugi dobijo kar mu gre. a on pa ne dobi število kar mu gre. Vsled tega postaja revnejši kot drugi in kajpada Predzadnjo opravičeno ozlovoljen. M. Bluth, zastopnik. Snedec se je podal zadnjo so- boto v Rochester Minn v IVlail ^ ___ Brose Hospital, kjer bo ostal rjjjvosti gu pa v Avstriji stran- SG Je JaviJaI° v reduciranju pa ne more priznat^ Hda ima za mesec dni. Prakticiral bo na',n ,—i iz zaupanja v sebe, treba delo- storil konec. Začelo se je ra- si a vi j a ima proti sebi tudi iz-cionelno državno gospodarstvo, polnjevati dolžnosti, nikakor Ely, Minn. Elycanov je nedeljo na Chisholm. Tudi iz drugih našel-, .bin jih je prišlo mnogo, namreč Nekatere evropske države so pred vojno imele in imajo še na srebrno poroko vrle dobro-sedaj urejene te zadeve na način, da je država podržaviia ne- znane slovenske družine Mr in katere industrije, železifice, itd. Država je nato skrbela za de-,Mrs. John Lamut Več kot sto lavce, da so imeli stalne plače, da so delavci bili povišani po za- prijateljev je posetilo to jubi-slugi in po gotovih letih službe so imeli pokojnino. Toda ti sis- lejno družinsko slavnost. Go- laznih operacijah. Pozdravljam vse naročnike , ke, ki nimajo smisla za te dan- ^ -V po:ecan^ edino-le nalogo pomožne akci- I današnje velepotrebne last- hn J-fSe Jef ^boljšala m je za Avstrijo, nosti. Dokler so te stranke v itablhzirala. avstrijska ^valuta. | Kakor so Avstrijci morali in čitatelje ter prihodnjič zopet Avstriji imele -prvo"besedo"ter Ti\k° 'SC Je dose^elo ravnotežje popustiti od svoje prvotne zah- kaj. Naročnik. krmilo države v svojih rokah, • v državnem proračunu. teve po donavski federaciji (po . HO smatrale kot svojo dolžnost, JJL^T ,'pe"?U n]aPredk" J« gospodarski zvezi vseh ob Do-Steelton, Pa. dokazati svetu> da je Avstrija ve'lk del dopnnesla medna- navj se nahajajoeih držav) ter i .. \______ 01 „ J rnnn,1 L-nntrn -J L-, m J t./« --------i___- i- i i Ker sem čital v Amer. Slo- rodna kontrola, ki jo vrši nad so to zahtevo reducirali do zah- ■ ■■ za življenje nezmožna država, A„^ j » vencu nekaj o Floridi zato tu dokaz ili svetu da je mrtvoro- z,veza narodov v ose- teve prednostnih carinskih ta- temi se iuai niso povsod obnesli. Prvič ne zato, ker so druge stovanje se> ie vršilo na najb«lj Vam pošiljam izrezek iz Har-|jeno dete MeJ tomi strankami ^ niednarodnega komisarja dr. rifov, tako bodo tudi morali države tekmovale z drugimi načini s takimi državami. Nekatere prijazni način. Ker je ta druži- nsburg Evening News. Vidim. zavzamejo s^ialni demokrat- ^imerm-aiina- Te^a moža bi popustiti od drugega dela svo-države imajo se take sisteme v gotovih slučajih, druge ne. jna dobro znana, zato je kakor Vi st« edini, ki se brigate za je prvo niesto Avstrijci sedaj radi poslal: do- je znane dileme (dvojnega pri_ interese delavcev ter iste potom posledica te politike je bila da Je postal nepotre- razsodka) : ali donavska fede- V Ameriki n. pr. kjer je industrija najbolj razvita in pro- že 'omenjeno prišlo nebroj . izvanjanje največje je svobodni sistem v tem oziru. Deloda-|jateljev (ic) od blizu in daleč ^a»ega uglednega lista ob ves- da je Avstrija s svojim gospo- jalci najemajo delavce, jih plačujejo kakor vidijo primerno in |c'astitati jubilarjema in se nji- -ate- da ne nasedajo na.razne darstvom prišla čisto do roba odslavljajo v času brezposlenosti, itd. Vendar so bili doslej ma poveseliti na ta dan. Z Ely vade raznih agentov. Kar «tejpropada Mesto upanja, da bo kljub vsej svobodni trgovinski tekmi ameriških industrijalcev smo se udeležili jaz in moja Vi v Vašem članku zad- Avstrija iz propada dvignjena ameriški delavci daleč na boljem, kakor evropski istovrstni de- s°Pr°£a' Mr. in Mrs. Terezija "Ji teden se popolnoma strinja v materino okrilje Velike Nem- vropski lavci. V tem gre zasluga ugledni delavski uniji ameriških delavcev, kjer so organizirane vse stroke ameriškega delavstva. Vendar popolnoma rešeno delavsko vprašanje še tudi v Ameriki ni. Od popolne rešitve so delavci v Ameriki še daleč. Da Ivec, katera je mati od Mrs. s piscem članka Harold Iveats čije> se je Vedno bolj uveljav- , . . , Lamut; Mr. in Mrs. Fr. Lind- '.v HarrisGiirg Evening News, ki, ijala bojazen, da bo Avstrija . S° °S,"e nekako leto dni, niso na green; Mr. in Mrs. John Zu- Piše nied drugim tudi tole: *azdeljena med sosede. Plaš- P1? striJskl nai*°dni banki pa imajo v pancich in hčerka Miss Ange-fŠel sem osebno v Fiorido, da ]jivci so že videli ob meiah av_ triJeta' , misli. i o je en povod — ben. Zato so zahtevali od Zve- racija ali priključitev Nemčiji, ze narodov, da se naj menarod- j Zedinjenje z Nemčijo je za-na kontrola Avstrije ukine, deva, ki se ne bo dala uresniči-Zveza narodov pa je bila dru- jti ali vsaj ne dovršiti v dogled-gega mnenja. Na zahtevo An- nem času. O načinu tega z^di-gležev se je določilo, da kon- njenja si tudi Avstrijci sami čistem. Razne stranke tem oziru razne za- ne rečemo Socialna demokracija hoče* je to resnica potrjujejo številne vedne stavke in neprestane l'Ia; Mr" in Mra* Anton Mikolič; preiščem, če je res kaj resnice,!strijske republike stati čeho-™ 1 _ borbe delavcev proti kapitalistom, kateri od druge strani ne- Mr" in Mrs- Frank Veranth in kar govorijo svetu razni agent- siovaške, jugoslovanske in ita- ^ Pezadovoljstvoda bi se iz Nemčije in Avstrije prestano računajo, kako bi se okoristili ma rovaš delavskih mo- >inova Frank in Joseph; Mrs. ie. Našel sem res lepe kraje, a či. Poglejmo med premogarje, komaj se nekoliko opomorejo iAna Kočevar in hčerke Annie |ti niso revežom naprodaj, ker po eni stavki, je že druga na programu in čaka jih ista usoda. j. Nemški spisala E. Handel-Mazzeti. rešena Razsipnosti socialde- ti svojih ne samo novih, mar- žavno bar^o črno-belo-rdeCo" mokratskega gospodarstva je več tudi starih industrij. Jugo-! (Dalje na 3. strani ) " Zvonovi vabijo v cerkev. "Pojdi," pravi Mina, "Marija, pojdi v cerkev! Moli, žalostna Mati božja te bo potolažila." "Potolažila? Zame ni tolažbe! Vse je proč ! On se ne bo več zbudil." Zvečer, ko regljajo žabe in se prikaže luna izza hriba, gre vdova vedno po isti poti, po ozki poti za cerkvijo, ki vodi ob zidu, v katerem so železna vratica. Preko poti plešejo strahotne sence križev. V zapuščenem- kotu stanuje mrtvi Jože; vse dni, kar jih da Bog, ga obišče. Toda ona ne moli in ne škropi na grob blagoslovljene vode. Sede v vlažno travo in strmi v črni na- ^IHI grobni križ, dokler je ne polijejo solze, od-ljeniu Jožetu, dokler ne bom videla Roito I ganja z ruto netopirje, ki prh utajo okoli in izpuli, skoraj divje/ plevel, ki se bohotno razrašča med dvema revnima rožnima grmoma. In včasih se vrže preko gomile, izdolbe malo jamico in skrivnostno šepeta noter: "Ježe, pridi! Danes ponoči te bom čakala!" — A ne pride, se ne oglasi! Cemu sploh še živi? Ne more umreti kot on? . Dvoje jo veže na svet. Prvo je ljubezen do otroka. Ljubka kakor angelj je deklica, in inui očetove oči, usta in njegov hudomušen nasmeh. Večkrat jo vzame v naročje in jo stiska k sebi, dokler ne zaječi: "Mamica, mene boli!" Tako silno ljubi otroka. In drugo, radi česar ne more umreti, je njeno sovraštvo napram staremu Roiti. "Ta človek je prost in svoboden in potuje po svetu; in moj Jože, ki ga je on po-gubil, leži mrtev v zemlji! Ali ni več Boga? Ali se ne more zemlja odpreti, da bi ga živega požrl pekel ? Ne, ne grem prej k svo- v črni krsti. Ne, nočem umreti prej !" Šest let po smrti svojega Jožeta je doživela Marija Lene prvo veselo uro no toliko žalostnih. Tedaj je povedala Mina, da je gospod ^>1. Iioita bolan. "Tone mi jc povedal, — veš, oni z grada ; srečal me je, ko sem nesla v župnišče novo albo. Bolan je menda na umu, mi-lostlivi gospod. Eno leto je bil sedaj v sana-toriju, mlada gospa ga je dala noter. In sedaj ga je zopet vzela ven in pripeljali ga bodo sem na grad. Te dni bo prišel. — Moj Bog, ubogi gospod! Tako bogat, pa vse nič ne pomaga!" Marija je vrgla delo proč in je skoraj z očmi požrla Mino, ko je tako pripovedovala. "Umobolen, praviš? Ti — sedaj verujem, da je Bog." "Toda, lepo te prosim!" je pomirljivo rekla Mina. , "Da, seveda, ti me ne moreš razumeti. Ti nisi imela nikdar moža; ne veš, kako je to, če živita dva tako skupaj kot dva go-lobčka, in nato" — stisnila je roke na va-1 ova j oče prsi — "pride kuna in ugrabi tvojega golobčka. — Bolan je sedaj: hahaha ! Privoščim mu. Umre naj !" "Marija! Marija!" je zavpila prestrašeno pobožna Mina. Bilo je prvič, da je trpeča Marija govorila tako pred njo. — "Marija, ne smeš govoriti tako ! To je greh, smrtni greh !" "Kaj greh — ne moreni drugače —" "Za božjo voljo, bodi pametna! Tu prihaja kočija — jo j, gospoda! Bel konj in moder kočijaž." Bleda žena je vstala, šla k oknu in gledala preko Mininih ram. Kočija se je pomikala počasi. Lepa dama, s peresom na klobuku in v baržunastem plašču je sedela zadaj na desni, poleg nje star, upognjen mož, težko trpeč, kakor se je zdelo, obema nasproti, na prednjem sedežu drugi gospod, očividno zdravnik.* Marija Lene je gledala samo starega moža. "To je on," je mrmljala. — "Kakšen je! Kakor smrt! To me veseli! Mina, ko bo umrl, potem bom šla zopet v cerkev." "Moj Gospod in Bog, rečem ti, da to ni prav! Tvoj mož nima v večnosti ničesar od tega, če tako grdo govoriš. — Pojdi, Marija, ne glej tako, bojim se te." "Da?" Vdova se je histerično zasmeia-la. Ni se ti treba bati. Tebi ne bom storila me zalega. Toda, ko bi imela sedaj pištolo — ta tukaj" — pokazala je na sključenega moza na zadnjem sedežu kočije, ki se je pomikala v smeri proti gradu — "ta bi se že moral bati — morilec!" Voz je zapeljal skozi grajski vhod; Man-hart, vrtnar in še dva ali trije služabniki so gospodo spoštljivo pozdravili. "Vse sobe so pripravljene, imeli smo dovolj dela" je rekel vrtnar, niča za gospodo _" 'Zelena spal- BTvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley. TEDENSKI KOLEDAR. 21. po bink. — O trdosrčnem hlapcu. Mat. 18. Ž5 Nedelja — Krizant in Darij muč. je zapovedi. AVSTRIJA IN NJENA BODOČNOST. (Nadaljevanje 2. strani.) Ker bi taka država bila milita-rističnega in izzivalnega duha napram drugim državam, krščanski socialisti tako zamisel odločno odklanjajo. Ta stranka DROBNE VESTI IZ STARE DOMOVINE. Umrl je dne 25. sept., zadet od kapi, g. France Dolni-na Nagla smrt. V torek dne 22. tlači na koru meh žbeno mudil 47 nevesta ps letni mkasant mestne plinarne .'ski farani so poročeni par ob- sent sp i* citl4Kfl„ j., ,„\-----—--------- pri orSlall» rodbin, iz Cepina 10 rodbin, iz sept. se je službeno mudil 47 nevesta pa je stara 37 let. Ptuj-letni inkasarit moofno ' *____ . - ~ sosednih krajev pa tudi kakih 30 rodbin. Rodbine so se preživele prej na vneleposestvih, ki pa jih je agrarna reforma raz- Pazite pa: da jeza opraviče- se še najbolj držfv ozadju, kar T .. ' . redno vpstpn 1A nnfrohfl ™ : L_ IjJk:-.. . ZV. _ (Ljubljani se je z octovo kislino reano vesten uslužbenec. g. Ivan Smrekar v poslopju darili z različnimi darovi, čar, restaviater na glavnem!tvrdke I™Pex' na Krekovem/ Izseljevanje iz Srema v Bra- kolodvoru v Ljubljani .Zapušča ^8tal° ™ je »lij«. Iz Ernestinovca se od-' delila '-'tako, da zemljo najpot- soprogo n devet ofrok.^ ^^^f^ez^ Pravlja v Brazilijo okoli 30,'rebnejši ljudje niso dobili. •J6 Pondeljek —; muč Evarist p. 'zapovedi. na, je potreba ne samo, da i-'se tiče združenja Avstrije , , x mamo za njo pravičen vzrok,'Nemčijo. Ako pa bi prišlo do delavčeva zena Ma- Nesreča. Neki dijak se je bi« mora tudi v mejah božjih ;takega združenja, bi se to mo/^ s^^^krodpeljaill!]^ ll?^ S* K' FrH — ralo po njenem mišljenju zgo- , Vidite, ravno v tem pa mno-'diti in izvršiti v federativni ob-| ™ JT \ zapor- morje v Ljubljani v metanju kopja. Pri metanju je po na-! -----' — — * F" uiti lii livislu v leucrauviu uu-1 pi i ... -------J 07 Torek—Frumencij, škof.lgi greše; kadar se jeze, pa sa- liki, ki bi zajamčila vsem nem-! ..Xnovega Mla- kij učju zgrešil cilj in je kopje 28 Sreda — Simon in Juda mi prestopajo božje zapovedi.'škim plemenom obstoj, razvoj T, n* ,°d*Ijevera zadelo Ernesta Junteza v levo j Mnogi v svoji jezi zmerjajo, in napredek. K temu še pride- 86 J® Vr8ll° V ned*lj? d?e 27-'oko, katero so mu morali v! apostola. iivinogi v svoji jezi zmerjajo, in napredek. K temu še pride 1>9 Četrtek — Serafij. (preklinjajo, in tako greše pro-'jo vprašanja: Ali republika ali ;i0 Petek — Alfo na, R. ,ti drugi božji zapovedi, ki pra- 'monarhija ? Ali Hohenzollern- 31 Sobota — \ olbenk. škof. [vi: "Ne imenuj po nemarnem1« ali Wittelsbachi ali Ilabs- božjega imena." Greši proti burgi ? Svetovali bi prej bili EDENINDVAJSETA NEDE LJA PO B1NKOSTIH. sept., po prevzv. škofu dr. Je- javni bolnici odstraniti gliču. 301etnico svojega služnova Iz Ptuja. V sredo, dne 23.; ljubezni do bližnjega: "Ljubi Avstrijcem, da taka vprašanja svojega bližnjega kakor same-odstavijo iz diskuzije kot ne-In gospod se je razsrdil in ga sebe " Taka jeza ni sveta, potrebna in neplodna. Kar se ne ga izročil trinogom. |ta^a J"eza Je grešna. da oživotvoriti sploh nikoli ali Mat. 18. 34. "Jezite se, toda ne grešite!" pa ne tako kmalu, ne more in nja pri Strojnih tovarnah in li-|Sept' ?b petih zjutraj sta se v varnah je obhajal livarski moj-1 ™estni Proštijski cerkvi poro-ster g. Ivan Židan. Bil je 25 let Mihael §ebek in gospo- livar, zadnjih pet let pa livar- dična Uršu,a Sardinšek. Ženin ski mojster. star 72 let in že nad 50 let "In gospod se je razsrdil in nas opominja sv. Pismo. ne sm/e biti predmet političnega ga izročil trinogom." Tako je ' cesarJa Teodozija je bil razmotrivanja. Prvo in nadvse napisano v današnjem evange- un}orJei\v mestu Solunu cesar- potrebno je: s pametnim gospo-, lju. dvorJan. Ko je cesar to zve- Idarstvom ohraniti lastno državo Gospod je imel gotovo vzro- da1, dal Je naenkrat v mestu Iter ji utrditi bodočnost. ŠIRITE AMER. SLOVENCA. NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez! las, ko bi vsaki ob pravim času rabil \Vahčičevo Alpen Tinkturo, katera je najboljša in uspešna na na svetu za proti izpadanju in za rast las. Rruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na-! • turni. Dalje imam najbolj uspešna' I zdravila, kot za rane, opekline, bu!e,i j turove, kraste, grinte, lišaje, solnčatc ka dovolj, da se je tako razsr- jPomori* sedem tisoč meščanov, dil; odpustil je hlapcu deset ne ,da bl se bl1 Prepričal, kdo tisoč talentov, ta hlapec pa ni le in kdo Je nedolžen, htfel odpustiti svojemu sohlap- lImeAfJe vzfok za Jezo'toda Pre-cu niti sto vinarjev. |?fesi1 se Je Proti ljubezni do Gospod se je razsrdil, iMb-'g, ",?*al ~ *rešil je težko' čil ga je trinogom. Gospod, ka-1 , Ambr°z Je kaznoval s kor veste, je Bog. hlapci smo cerkvenimi-kaznimi, za celo le-mi vsi. In kakor se je zgodiloito ™u Je Prepovedal vstop v neusmiljenemu, trdosrčnemu 1dokler ni Te°dozil do- hlapcu, tako se bo zgodilo tudi Vrs^ P°kore; vsakemu izmed nas, če ne bo-l r°dobno Jezo pogosto mo odpustili svojemu bližnje-i5™81' ko »raJaJ°' gvare svoje mu, ki je nas razžalil. ,otroke; namesto da bi se otroci V današnjem premišljevanju V , , kazm poboljšali' Jih Je 1,1 Prahute na s1™, za revmati-i hočem pa vašo pozornost Gbr-iPl^kbnjanje še le veliko bolj trganj, kurje oči, bradovicc.| niti na nekaj drugega: "gospod se je razsrdil," nam pravi evan- ..Dabo .Jeza °Pravičena, mora gelij. Ali je to z Gospodovimi bui obrRJfna na greh, nikoli pa besedami: "Kdor se jezi na 116 "aosebo-svojega brata, bo kriv sodbe?"? ^ak®r hltro Poneha greh, In še več; tako se je razsrdil, * 1 katerega se jezimo, mora da ga je izročil trinogom. Kr- ?™"^} tudi naša Jeza, sicer ko se, vprašam zopet, strinjaj1 blla Jeza spojena s sovra§-to z Gospodovimi besedami, da