B. Koroušič*1, A. Rozman*2, F. Tehovnik*3 ASM/SLA: 669.046.517-982:669.187,26 UDK: D8m, U4k, D9s Modeliranje in procesna kontrola VAD-postopka Modelling and Process Control of VAD Treatment VAD-proces (vacuum are degassing) predstavlja danes standardno tehnologijo za izdelavo kvalitetnih jekel. Po podatkih iz literature v svetu deluje že okrog 80 naprav, kapacitete 20 t (Rathy Ailoys and Steel) do 180 t (Fabrigue de Fer). Železarna Ravne je inštalirala prvo 50-tonsko VAD-napravo že leta 1983 v novo jeklarno in danes je več kot 80 % celotne proizvodnje vezano na tehnološko Unijo: EOP+ VAD+ LITJE. _ VAD-naprava v Železarni Ravne ima 8 MVA transformator, ki omogoča ogrevanje taline do 4° C/min pri vakuumu ca. 500 mbar. Vakuumski sistem črpalk in injektorjev omogoča doseg nizkih vrednosti vakuuma (pod 1 mbar) pri maks. porabi pare 5000 kg/h in tlaku 12 barov. Praktične izkušnje z VAD-napravo so pokazale, da je za optimalno delovanje celotne tehnološke linije potrebno temeljito poznavanje vseh tehnoloških faz. upoštevajoč proizvodni program in nadaljno obdelavo jekla (valjarna + kovačnica). V članku so zbrani rezultati dosedanjih raziskav VAD-procesa. in sicer modeliranje termičnega in metalurškega procesa s ciljem razvoja računalniško podprtega sistema vodenja VAD-tehnologije v Železarni Ravne. 1. TEHNIČNE KARAKTERISTIKE VAD-NAPRAVE V ŽELEZARNI RAVNE VAD-naprava v Železarni Ravne je sestavljena iz naslednjih elementov: — vakuumska ponev, kapacitete ca. 45 ton (dimenzije: D = 2500 mm, H = 3210 mm) z vgrajenim drsnim zapiralom in argonskim kamnom za vpihovanje plinov. Vakuumska ponev ima več funkcij in služi kot: transportna posoda, peč za ogrevanje taline in v zadnji fazi služi kot livna ponev; — pokrov za tesnjenje z odprtinami za elektrode, priključek na dozirni sistem, naprava za legiranje in jemanje vzorcev, prirobnica za nošenje zaščitnega pokrova, odprtina za opazovanje procesa in naprava za vpihovanje prašnih materialov; — regulacijski transformator, moči 8 MVA, z možnostjo izbire napetosti od 120 do 250 V in maks. jakostjo toka 24 kA; *' Dr. Blaženko Koroušič, dipl. ing., SŽ — Metalurški inštitut, Lepi pot 11, 61000 Ljubljana *2 SŽ — Železarna Ravne *3 SŽ — Metalurški inštitut VAD (Vacuum Are Degassing) treatment has become a standard tečhnology for the produetion of high grade steels. To day there are about 80 VAD units operating aH over the vvorld- ranging in capacity from 20 tons (Rathy Alloys and Steel) to. 180 tons (Fabrique de Fer)._ Železarna Ravne ironvvorks commissioned its first 50 ton VAD unit in 1983 aiready in the nevv steelvvork. To day more than 80 % of produetion is related to EAF-VAD-CASTING technologic line. The VAD unit has a 8 MVA transformer, heating is carried out at a rate of 4° K/min at a vacuum of 500 mbar. Vacuum is achieved by the use of pumps and ejectors and the final degassing stage is carried out at a leve/ iess than 1 mbar. Steam consumption amounts to 5000 kg/hr and the steam pressure is 12 bars. Operationai experience has shown that the optimum operation of the whole technologic line requires a profo-unded knovvledge of aH technologic stages taking into account the produetion program and subsequent wor-king of steel (rolling, forging). The vvork presents collected results of investigations of VAD treatment carried out up to now i. e., modelling of thermal and metailurgical process aimed to the development of computer supported process control of VAD technology in Ravne ironvvorks. 1. MAIN TECHNICAL CHARACTERISTICS OF VAD UNIT The VAD unit in Ravne ironvvorks is composed of: — VAD ladle of 45 tons capacity (diameter 2500 mm, height 3210 mm) vvith slide gate and flushing plug. The ladle serves for transfer, reheating and pou-ring: — cover vvith openings for electrodes, alloying hop-per, sampling device, a fiange for the support of protec-tion heat shield, a lance for the injeetion of povvdered materials and observation hole. — 8 MVA transformer vvith voltage seiection ranging from 120 to 250 V and 24 kA maximum current intensity: — vacuum system with pumps and ejectors vvith maximum steam consumption of 5400 kg/h and max. steam pressure of 12 bars. 2. TECHNOLOGIC CHARACTERISTICS OF VAD TREA TMENT IN RA VNE Technologic characteristics of VAD treatment in Ravne ironvvorks have been deseribed previously1 2 3. Therefore, only main stages are given here to facilitate — vakuumski sistem s črpalkami in injektorskimi napravami z maks. pretokom pare 5400 kg/h in maks. pritiskom pare 12 barov. 2. TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI VAD-PROCESA V ŽELEZARNI RAVNE Tehnološke značilnosti izdelave jekel po VAD-pro-cesu v Železarni Ravne bomo opisali le osnovne faze, kar bo olajšalo nadaljnje spremljanje opisa modeliranja VAD-procesa. Na sliki 1 je razvidna tehnološka shema izdelave jekla VCMo140 s spremljajočimi fazami, katere opišemo na kratko takole: — Temperatura taline — T, v peči pred prebodom 1660° C. — Po končanem prebodu temperatura taline pade za ca. 44 ±25° C. v odvisnosti od termičnega stanja ponovce A, v kateri se nahaja celotna talilna skupaj s pečno žlindro. — Nato sledi transport ponovce A, ki se postavi nad VAD-ponovco (z oznako B) in se izvrši prelivanje taline s ciljem, da se zadrži celotna količina pečne žlindre. Pri tem, kot je razvidno s slike 1, pride do močnega padca temperature, ki znaša v povprečju 98 ±32° C. V ponovco B se dodajo tudi potrebne legure. Pred naslednjo opera- further follovving of the decription of VAD process model/ing. Technologic scheme of the production of VCMo 140 is seen in Fig. 1. The technoiogy inc/udes the follovving particu/ar steps: — temperature of melt T, in furnace before tapping: 16600 C. — after tapping the temperature drops by 44 ± 25° C depending on thermal state of ladle A which holds metal and furnace slag together. — transfer of ladle A which is placed above VAD ladle B and reladling the furnace slag remaining in ladle A. Temperature drops by 98± 32° C as seen from fig. 1. Necessary alioys are added to ladle B also. Sam-pling for sample Nr. 5 is followed by temperature measu-rement. — Next step is the start of evacuation down to 450—500 mbars with simuitaneous heating. The temperature is raised to desired ievel. After the heating is stopped melt temperature drops vvith 2° C/min rate on average. — After removing the cover the sampling. temperature measurement. fine alloying (F. LEGI) and reheating by 10—20° C, if necessary i. e. in dependence on the "o? §.§.5:5 O b w >-0 -O CL C C ^ O 2 8" i3*3 ^O) O) _ P>. Ogrevanje + Vakuumir. Heating + Vacuum treatment CD Š=Š .!= a °c 1700 f » 1600 mB 1000 ■• 500 0 1500 5. Proba 5.Probe 6. Proba 6. Probe A J \ B \ 1 / V/ T(°C) / lig. P(mbar) M W -40 -20 0 20 40 60 80 v Cas (min) Time (min) Slika 1 Potek osnovnih parametrov pri izdelavi jekla v. VAD-napravi Fig. 1 Change of basic parameters during VAD treatment 100 20 cijo se vzame tki. 5. vzorec in se pomeri tudi temperatura taline. — Naslednja faza je začetek vakuumiranja taline v območju 450—550 mbarov ob istočasnem ogrevanju taline. Pri tem temperatura naraste na željeno vrednost in po izklopu napetosti transformatorja ponovno pada s povprečno hitrostjo ca. 2° C/min. — Po odpiranju pokrova (zračna atmosfera) vzamemo vzorec taline, pomerimo temperaturo, glede na sestavo taline izvršimo fino legiranje (F. LEGI), in če je potrebno, ponovno ogrevamo za 10—20° C, v odvisnosti od količine potrebnih legur in termičnega stanja taline. — V celotnem tehnološkem ciklusu je izpuščeno opisovanje faze priprave žlindre, preddezoksidacije, dezoksidacije in odžveplanja jekla, ker to obravnava opis modeliranja. 3. MODEL VAD-POSTOPKA Zaradi sestavljenosti procesa VAD in vse bolj pogostega uvajanja osebnih računalniških sistemov za kontrolo industrijskih procesov je naša odločitev šla v smeri postopnega osvajanja matematičnih modelov3. Na sliki 2 je prikazana shema strukture VAD-modela, ki sestoji iz: — termičnega modela, — metalurškega modela. Ciljana sestava Temperatura Čas za procesne poti E0P- računalnik Zadnja analiza jekla Teia taline Temperatura_ LABORATORIJ Kemijske analize Plini r VAD M 0 D E L Vakuumski sistemi Vzorci metala in žlindre Pritisk Mešanje taline TERMIČNI MODEL Izračun časa in potrebne energije Toplotne izgube Dodatna ogrevanja Hitrost raztapljanja legur in žlindrinih dodatkov METALURŠKI MODEL Izračun kouone zlindrmih dodatkov Vakuumsko razogijičen/e in razplinjanje PretJdezoKsidacisa Dezoksidaoja Kisikova sonda Odzveplanie Optimalni stroškovni izračun potrebnih legur Slika 2 Shematska ponazoritev strukture VAD-modela 3.1. Termični model Prva skupina programskih algoritmov zajema odnose in kontrolo termičnega stanja od preboda taline iz EOP-peči v ponovco A in nato vse do priprave taline za litje. Termično stanje taline je pod vplivom številnih parametrov, kar je razvidno s slike 3. Na sliki 3 vidimo za 26 talin gibanje temperature taline v treh ključnih tehnoloških fazah: T(pr) — temperatura taline tik pred prebodom iz EO-peči. T(a) — temperatura taline, merjene v ponovci A (transportna ponovca) po končanem prebodu. T(b) — temperatura taline, merjene v ponovci B, potem ko je dodano ca. 30 kg legur/tono in 8 kg dodatkov/tono za tvorbo nove žlindre. Potrebno energijo QT za ogrevanje taline izračunamo iz toplotne bilance: Qt=Ql + Qs + QTL + QH, ...(1) amount of added a/loys and melt temperature, are car-ried out. — Slag preparat/on, predeoxidation, deoxidation and desulphurizlng are omitted from the whole technoio-gic cycle since these steps will be considered together with mode/ling. 3. MODEL OF VAD TREATMENT Due to the comp/exity of VAD treatment and increa-sing introduction of personne/ computers for industrial process control it has been decided to start vvith a gra-duai development of mathematical models3. The structure of VAD model can be seen in Fig. 2. The model is composed of: — thermal model and — metallurgical model. Aimed composition Temperature Time fcf process routes EAF- computer Last melt analysis Melt *eight Temperature LAB0R Chemical analysis Gases t VAD M 0 D E L Vacuum system Metal and slag samples Pressure Melt stirring THERMAL MODEL Precalculation of tirne and heat ing energy Thermal losses Add heating Rate of allays - and slag additions melting METALLURGICAL MODEL Precalculation of the amount of slag addition Vacuum decarburisation and degassing Predeoxidation Deoxidation Oxygen sonde 3esulphurisation Cost optimized calculation of the alloys Fig. 2 Scheme of the structure of VAD process model 3.1.r Thermal model First group of algorithms deals vvith relevant relationships and control of thermal state from tapping from EAF into ladle A to final preparation of the heat for casting. Thermal state of melt is influenced by a number of parameters vvhich can be seen from Fig. 3. Variations in melt temperature for three main techno-logic stages for 26 heats are seen in fig. 3. T(pr) — temperature before tapping. T(a) — temperature of melt measured in ladle A (transfer ladle) after tapping is finished. T(b) — temperature of melt measured in ladle B after the addition of appr. 30 kg/t alloys and 8 kg/t fluxes for new slag. The energy QT required for reheating the melt is cal-culated from the heat baiance: Qt= Ol+ Os+ Qtl+ Oh ■■■(V vvhere: Qr — tptal energy necessary to attain aimed temperature, Ql — heat used up for melting aloys added to ladle, Qs — heat required for meiting of fluxes Qtl — heat necessary to compensate for heat los-ses, Qh — heat required to raise the temperature from T(B) start to T(B) aim. Since the mode/ is very extensive, Fig. 4 presents only results obtained by the algorithm for the calculation Termični model Thermal model Energija ogrevanja - izkoristek Energy of heating - efficiency T(PR)-temperature before tap T |A)~ temperature in the ladle A T(B)-temperati'~e in the ladle 8 Slika 3 Gibanje temperature taline, in sicer: T(pr) — v EO peči tik pred prebodom, T(a) — v ponovci A po prebodu, T(b) — v ponovci B po prelivanju iz ponovce A in dodatku legur Fig. 3 Variations in tap, ladle A and ladle B (after reladling and a/loy addition) temperature for 24 heats 15 20 25 30 35 40 45 Temperaturna razlika [°CJ Temperature difference l°C) Slika 4 Algoritem za izračun potrebne energije za ogrevanje (xx/kg/T) = teža dodatkov v ponovco B pred začetkom ogrevanja Fig. 4 Aigorithm for the computation of energy required for reheating (xx/kg/t) = weight kg/ton of ailoy added into ladle B before the start of heating pri čemer pomeni: Qt = celotna energija, potrebna za doseganje načrtovane temperature Ql = toplota, potrebna za taljenje legur, dodanih v ponovco Qs = toplota, potrebna za taljenje žlindrnih dodatkov QTL= toplota, potrebna za kompenzacijo toplotnih izgub qH = toplota, potrebna za dvig temperature od T(B)-start do T(B)-cilj Zaradi obsežnosti celotnega modela podajamo le rezultate določevanja algoritma za dvig temperature taline za transformator s parametri: p = 8000 kW, U = 205 V (glej sliko 4). S slike je razvidno, da pri izračunavanju potrebne moči igra pomembno vlogo količina dodanih legur. Na podoben način je potrebno upoštevati tudi vpliv ostalih parametrov, kot je to razvidno iz enačbe 1. 3.2. Metalurški model VAD-proces omogoča zaradi ugodnih pogojev (znižan tlak, mešanje taline, bazična ali nevtralna obloga, bazična žlindra, natančna kontrola kisikovega potenciala) izvajanje številnih reakcij. Osnovna zahteva za doseg teh ciljev je popolna eliminacija vpliva pečne žlindre, ki ima visoko vsebnost oksidov, kot so FeO + MnO + Cr203 + P205. Na sliki 5 je prikazana primerjava kemične sestave žlindre v treh fazah VAD-procesa. 1. Pon-A: sestava žlindre (Chg. 75672, CK-45) v ponovci A. 2. Dodano: 200 kg CaO+ 150 kg sinter-dolomita (približna sestava). 3. Pon-B: sestava žlindre (Chg. 75672, CK-45) v ponovci B po ogrevanju in pred 5. preizkusom). Sestava žlindre v fazi vakuumske obdelave je izredno pomembna, ker direktno vpliva na obrabo obloge v coni žlindre. Kemična analiza žlindre je po ogrevanju pokazala, da je največji del Al-dodanega za dezoksidacijo — reagiral s kisikom in ga zato najdemo v žlindri v obliki Al203. Vsebnost ostalih oksidov v žlindri iz ponovce B je zelo nizka: Fe0 = 0,48%, Mn = 0,12, Cr203 = 0,05. of power required in the čase of transformer characteri-stics: P= 8000 kW, U= 205 V (see fig. 4). It can be seen that the amount of added alloys plays an important role in the computation of required power. Similarly. the influence of other parameters have to be taken into account as seen from eq. (1). 3.2. Metallurgical model Due to favorable conditions (tovvered pressure, good stirring, basic or inert lining. basic slag, accurate control of oxygen potential) VAD process facilitate a number of reactions. Basic conditions required for the achievement of these aims is complete removal of furnace slag with a high content of FeO. MnO, Cr203 and P203. Slag composition in the three stages of VAD treat-ment is presenteed in Fig. 5. Sestava žlinder VAD Chemical composition of the VAD-slags 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 D CaO g MgO O SiO BAI2O3 ■ Cr203 e FeO O MgO Pon - A Dodano Pon - B Ladle-A Added Ladle-B Žlindra Slag Slika 5 Gibanje sestave žlindre za tri ključne tehnološke faze Pon- A: v ponovci A, Dodano: v ponovco B, Pon- B: v ponovci B po končani obdelavi Fig. 5 Slag composition: Ladle A — slag from ladle A. Added — slag to ladle B. Ladle B — at the end of VAD treatment 3.2.1. Kontrola kisika v fazi obdelave taline Analiza aktivnosti kisika v talini po obdelavi taline v vakuumu je pokazala, da je vsebnost kisika v celoti pod kontrolo vsebnosti Al v talini. Na sliki 6 se lepo vidi, da lahko na osnovi meritev kisika v talini dokaj natančno kontroliramo vsebnost aluminija. Analiza kemične sestave žlindre je pokazala, da je aktivnost kisika v talini daleč od ravnotežja z žlindro, kar je pomembno za študij odžveplanja, kot se bo to pokazalo v naslednjem poglavju. Meritve aktivnosti kisika v ponovci B Oxygen activity in the ladle B 300 250 E 200 o. < 150 100 50 n 4 —O— Al (SON) • Al(TOT) i • \ • • • • | O i 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 Q[01 "PPm Slika 6 Odvisnost vsebnosti Al(sonda) oz. Al(celotni) od aktivnosti kisika v talini Fig. 6 Relationship between oxygen activity and Al as determined by EMF (Al son) and total Al content of melt in ladle B 3.2.2. Kontrola žvepla v fazi obdelave jekla Kontrola žvepla postaja vse bolj pomembna zaradi dejstva, da se za številne kvalitete zahteva predpisana sestava žvepla. Vodenje procesa prenosa žvepla iz taline v žlindro ima torej ekonomski pomen, zato je napovedovanje končne vsebnosti žvepla pomembna naloga. Kine-tiko odžveplanja lahko definiramo z enačbo: — ks (S — SE) dt (2) Cqc — (% FeO) kjer pomeni: ks — konstanta odžveplanja (min-1) S — trenutna vsebnost žvepla v talini SE — ravnotežna vsebnost žvepla (talina-žlindra) Pri analizi kinetike prenosa žvepla smo vpeljali pojem »kapaciteta žvepla v žlindri« in jo označili z oznako: (%S) %S Za VAD-napravo smo uporabili kriterij prostih baz po Jacquemont4 PB = (CaO + MgO) - (Si02 + Al203), ki omogoča izpeljavo analitične funkcije za Css n = 11 r2 = 99 C _(%S) vcc —- %S Naslednji korak je izpeljava algoritma za napoved ravnotežne vsebnosti žvepla: ...(3) (4) (%FeO) = 0,99 ■ exp (0,1 ■ PB) (5) 1. Ladle A — Heat Nr. 75672, steel grade CK-45. 2. Added — CaO 200 kg. burned dolomite 150 kg (appr. composition). 3. Ladle B — slag composition in ladle B after rehea-ting and before 5th sampling. Heat Nr. 75672, grade CK-45. The composition of slag in degassing stage is very important since it direct/y infiuences the lining life in slag line. Chemical composition of slag after reheating indica-tes that a major amount of aluminium added for deoxida-tion has reacted vvith oxygen. Therefore. it has been found in slag in the form of Al203. The content of other oxides in slag of ladle B is very lovv: FeO 0.48 %, MnO 0.12 %, Cr203 0,05 %. 3.2.1 Oxygen control Analysis of the oxygen activity in the me i t after degassing as seen from Fig. 6 clearly shows that the oxygen is controlled by the aluminium content of melt. It can be seen that the measurement of oxygen activity may be used for determination of the aluminium content of melt. Based on chemical composition of the slag it can be concluded that the activity of oxygen in the melt is far from equilibrium vvith slag. vvhich is important for the fol-lovving study of desulphurization. 3.2.2. Sulphur control The control of sulphur is becoming more important because of an increasing number of grades vvith very precisely specified sulphur content. The control of sulfur transfer from melt to slag has therefore economic signi-ficance. Consequently. the prediction of final sulfur content is an important task. Kinetics of desulphurizing can be defined by equa-tion: ^=-ks(S-SE) ...(2) dt vvhere: ks — kinetics constant for desulphurizing (min' ') S — sulphur content of melt SE — equilibrium sulphur content (slag-melt equil.) In the analysis of kinetics of desulphurizing we have introduced the term "suiphur capacity of slag" Css: os,-m.l%FeOI (3) The criterion of free bases according to Jacque-mont4 has also been used for VAD: PB= (CaO+ MgO)- (Si02+ Al203), (4) vvhich makes it possible to derive anaiytic function for Css: Ccc— (%S) n= 11 t1— 99 (%FeO)= 0.99 ■ exp (0.1 ■ PB) (5) Next step is derivation of the algorithm for prediction of the eguiiibrium sulphur content: J ■ ( 1 + m„ m, ■ FeO' SE=(S°+ sa/10/ vvhere: S° — initial sulfur content Sa,o — sulphur brought by alloy and slag addition ms — vveight of slag (kg) m j — vveight of steel (kg) SE = (S° + Sa„o) ■ (1 + — m, (6) FeO kjer pomeni: go — vsebnost žvepla v talini pred začetkom obdelave S.,«, — vsebnost žvepla, ki ga prinese žlindra in zlitine ms — teža žlindre (kg) m, — teža taline (kg) Na osnovi enačb (2), (3) in (6) lahko izpeljemo končno enačbo za napoved žvepla; katere rezultate vidimo na sliki 7. Na osnovi teh rezultatov lahko za izbrane pogoje (teža jekla, sestava žlindre, vsebnost FeO v žlindri) izračunamo potrebno količino žlindre, ki zagotavlja željeno vsebnost žvepla. 4. ZAKLJUČKI VAD- postopek predstavlja danes ključni tehnološki postopek za ekonomično in tehnološko dognano proizvodnjo kvalitetnih jekel. V kombinaciji z visoko produktivnimi talilnimi agregati (konvertor, UHP-EBT ali UHP-OBT) predstavlja idealno tehnološko linijo4. Toda, optimalne učinke je mogoče doseži le pri pravilni izbiri tehnoloških parametrov, pri čemer sta pomembna tako termični kot tudi metalurški model. Ogrevanje taline mora biti izvedeno na najbolj ekonomičen način, zato je zelo pomembno poznavanje potrebne moči in časa ogrevanja, da bi se tako izognili večkratnim ponavljanjem ogrevanja in maks. izkoristili prednosti obločnega ogrevanja taline. Zelo pomembna je pravilna izbira sestave žlindre, ki ima največji vpliv na obrabo obloge ponovce, s tem pa so direktno povezani proizvodni stroški. Modeliranje posameznih tehnoloških faz se je pokazalo kot zelo uporabno orodje, ki omogoča poleg boljšega razumevanja procesa tudi zaokrožitev znanja v obliki uporabne programske opreme. Na ta način postane lastno znanje uporaben know-how, kar je pogoj za procesno vodenje procesov. ks (min ') 6.48 ■ 10"3 - ' 1.62 • 10"2 3,24 ■ 10"2 - 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Čas (min) Time (min) Slika 7 Kinetika odstranjevanja žvepla v pogojih VAD-postopka Fig. 7 Kinetics of desuiphurizing in VAD treatment Fina/ equation the results of which can be seen in Fig. 7 is derived from (2), (3) and (6). In this way the amount of slag required to obtain aimed sulphur content can be calculated for selected conditions (weight of melt. slag composition. FeO content of slag). 4. CONCLUSIONS VAD represents to day a key technologic process for economic and successful production of high grade steel. Combined with high productivity units such as convertor. UHP-EBT or UHP-OBT eiectric are furnace it represents the ideal production line4. However, optimum results can be achieved only by seleetion of proper technologic parameters. Therefore the thermal as well as metallurgical model are important. Reheating of melt has to be carried out in the most economic way vvhich means that the povver and heating tirne required must be knovvn in order to make maxium utilization of vacuum are reheating and to eliminate the need for additionai reheating. The seleetion of proper slag is very important in respect to lining life and associated production costs. The modelling of particular technologic stages is very usefui tool for better understanding of the process and for the transformation of knovvledge into usefui application softvvare. In this way the available knovvledge becomes a usefui know-how vvhich is precondition for successful process control. LITERATURA/ REFERENCES 1. S. Petrovar, A. Rozman, A. Lesnik: Opis, zagon in tehnološki rezultati VAD naprave v jeklarni II., Železarne Ravne, Železarski zbornik, 18, 1984, 2, 45—49 2. B. Koroušič, A. Rozman, F. Tehovnik, A. Jagodic: Matematično modeliranje fizikalnih in kemičnih procesov v fazi obdelave jekla po VAD-procesu, Poročila Metalurškega inštituta v Ljubljani, decembra 1987, (I. del), decembra 1988 (II. del) 3. B. Koroušič, A. Rozman, F. Tehovnik: Metalurške i tehnološke mogučnosti izrade kvalitetnih čelika po postopku VAD, IV. Jugoslovensko savetovanje čeličanaca, Bled 1988 4. F. VVolfdietrich, W. Lascher, H. E. Wiemer: Functions of secondary t. tallurgy in the making of micro alloyd high-strength pipe dteels vvith very lovv C, S, and N contents, Inter. Conf. Second. Metallurgy, Aachen 1987 1. S. Petovar. A. Rozman. A. Lesnik: Commissioning and first results of VAD in steelvvorks 2 of Železarna Ravne. Železarski zbornik, 18. 1985, 2. 45—49. 2. B. Koroušič. A. Rozman. F. Tehovnik. A. Jagodic: Mathemati-cal modelling of physical and chemical processes in VAD. Report of Metallurgical institute, Ljubljana, December 1987 (Part 1), December 1988, (Part 2). 3. B. Koroušič, A. Rozman. F. Tehovnik: Metallurgical and tech-nological potentials of VAD for the production of high grade steel, 4th Conference of Yugosiav Steeimakers, Bled 1988. 4. F. VVolfdietrich, W. Lascher, H. E. Wiemer: Functions of secondary metaliurgy in the making of micro aiioyed high strength pipe steeis vvith very lovv C, S and N contents, inter. Conf. Second Metailurgy, Aachen 1987.