olfni urad Celovec 2 — Verlogvpoilamt Klogenfurl 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsorl Ktageofurt Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 liltngov Letnik XXI. Celovec, petek, 7. januar 1966 Štev. 1 (1232) Koroški deželni glavar Hans Sima O ODNOSIH MED KOROŠKO IN SLOVENIJO Ob novoletnih praznikih je dal korovski deželni glavar Hans Sima poseben intervju za ljubljanski radio in televizijo, ki ga ponatiskujemo v našem listu. 9 V odnosih med Slovenijo in Koroško pomeni leto 1965 brez dvoma velik korak naprej. Ali se po Vašem mnenju s tem odpirajo nove možnosti medsebojnega sodelovanja! .... Od leta 1945 si je Koroška prizadevala, da bi se iz preteklosti nekaj taučila in na osnovi svojih izkušenj ustvarila dobre sosedske odnose s Slovenijo. Pri tem smo morali premostiti velike težave, ker so se ostanki nračnjaške preteklosti temu upirali in jih je bilo treba šele odstraniti. Menim pa, da to velja za razmere na obeh straneh Karavank. Zato je bilo treba vzpostaviti osebne stike med ljudmi z obeh strani meje in jih medsebojno zbližati. Po mojem mnenju se je to lepo posrečilo na področju kulturne izmenjave. Pri tem se je zelo pozitivno in učinkovito uveljavila skupna tradicija, ki končno vendarle zgodovinsko veže obe deželi. Vse, kar nas je ločilo, se je umaknilo v ozadje, a vse kar nas druži, se je vedno bolj krepilo. Razvoj Avstrije v suvereno državo je ustvaril učinkovito podlago, pripomogla pa je k temu tudi vse večja politična sproščenost Jugoslavije do zahodnih držav in tudi do Avstrije, da so naša prizadevanja dosegla otipljive rezultate. Vedno smo želeli, da se v okviru zakonitih možnosti poleg kulturnih okrepijo tudi gospodarski stiki. Spoštovanje značilnosti obeh partnerjev je uresničilo sodelovanje in obeta v bodoče konkretne rezultate. Zaradi tega sem z veseljem sprejel povabilo predsednika Izvršnega sveta Slovenije Janka Smoleta, da bi, ob prevzemu svoje funkcije deželnega glavarja, navezal stike, ki so potrebni za boljše medsebojno razumevanje tudi pri teh razgovorih v Ljubljani. Lahko bi dejal, da so me obojestranska čustva spodbudila, da sem po vrnitvi v svojo deželo izrabil vse možnosti in posredoval skupne namene in spodbude čim večjemu številu organov, instanc in širokemu krogu prebivalstva. Stiki, ki sem jih imel z ministrstvi in tudi z gospodarskimi, ustanovami v AvstriVi, kažejo, da jo bile te misli pozitivno sprejete. Predvsem opozarjam, da carinsko-pooblastilni postopek, v katerega je vključena tudi Jugoslavija, omogoča intenzivnejši trgovinski promet. Poleg tega je že sklenjeni kompenzacijski dogovor, ki se ' zelo učinkovito uveljavil na Koroškem sejmu, ena od podlag za okrepitev gospodarskih odnosov. £ Zaradi gospodarske reforme mora Jugoslavija v večji meri sodelovati na mednarodnem gospodarskem področju. Avstrija ima podobne želje in potrebe. Kaj bi morali po vašem mnenju Koroška in Slovenija storiti, da bi izrobili vse možnosti, ki jih nudi sosedstvo in da bi intenzivneje sodelovali! Prepričan sem, da so gospodarske reforme, ki so se v preteklem letu uveljavile v Jugoslaviji, povečale možnosti medsebojnega sodelovanja, htaši gospodarstveniki pa so mi zatrjevali, da so na področju plačilnih tokov velike težave, ki jih bo treba še premostiti. Poudarjam, da je sestava naših gospodarskih organizacij in zakonitih možnosti močno centralizirana, kar pa je pri malem gospodarskem področju Avstrije edino mogoče. Zaradi tega lahko v prvi vrsti nastopimo kot posredovalci in na Ounaju posredujemo regionalne potrebe Koroške in naša stališča v odnosih do Slovenije. To smo v veliki meri že storili, posebno pa bomo to storili še na gospodarskem področju, kar bo končno dalo konkretne rezultate. Prepričan sem, da borno z , ustanovitvijo pogodbenih 'odborov upoštevali ta prizadevanja in s tem nakazali pot k intenzivnejšemu sodelovanju. # Sodelovanje med Koroško, Slovenijo in avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino je v preteklem letu pokazalo nove aspekte. Za katere od njih obstojajo po Vašem mnenju nojboljši pogoji v obmejnem prostoru Avstrije, Italije in Ju- goslavije! V zvezi z našimi razgovori v Ljubljani lahko omenim, da so bili ukrepi za kulturno izmenjavo v deželi Furlanija-Julijska krajina zelo učinkoviti in so dosegli plodne rezultate. Zaradi tega menim, da moramo kulturni izmenjavi slej ko prej posvetiti posebno pozornost. Zelo prav bi kilo organizirati razne skupne prireditve teh treh dežel, kar bi imelo 'relik odmev pri prebivalstvu. Na podlagi naših razgovorov na gospodarsko-političnem področju s° se v Ljubljani sestali strokovnjaki cestne uprave, ki so razpravljali o Problemih. To je pravilna pot, ki jo je treba nadaljevati. Važna se mi zdi *oordinacija prizadevanj turizma, ki pokrajinsko vsebuje iste interese. 1 °da strokovnjake in funkcionarje, ki se v teh treh deželah bavijo s to Pahogo, bo treba šele izbrati. Kar zadeva alpinistiko, menim, da bi bilo Cref>a ustanoviti skupno gorsko reševalno službo. Prosim pa naše slovenske Pr‘ktelje, naj se še naprej trudijo in odstranjujejo obžalovanja vredne obroke incidente, ki kvarijo medsebojno vzdušje. Ravno tako menim, da 1 ‘ niorali na podlagi lanskoletnih izkušenj izdelati skupni načrt za po-°c pri elementarnih nesrečah. Omogočiti si moramo pomoč tudi preko ^eie, kadar nas ogrožajo naravne sile. Ob tej priložnosti se zahvaljujem ***‘m jugoslovanskih partnerjem za njihove pobude in za solidarno po-‘ ki so jo nam nudili v septembrskih dneh. Koroška jim je za to zelo j. Sicer pa menim, da moramo kot šefi vlad nadaljevati naše stike. ^ o bomo lahko učinkovito še naprej gradili most v interesu evropske . ružitve, nadaljevali politični koncept naših dežel, ki ga popolnoma spre-. rn.arrl, in kljub različnim političnim in gospodarskim stališčem vodili otlt‘ko sosedstva in s tem služili mednarodnemu sporazumevanju. TA TEDEN V NEW YORKU: Stavka ohromila milijonsko mesto Za milijonsko mesfo Nev/ York se je novo leto začelo s pravo »Katastrofo": sindikat transportnih delavcev je razglasil sfavko, da bi tako podprl svoje zahteve po zvišanju plač. Zaradi stavke je bil ukinjen celotni promet mestnih podjetij, ustavila se je podzemska železnica, ustavili so se mestni avtobusi. Sedem in pol milijona ljudi, ki se sicer vsak dan vozijo na delo in po opravkih, je ostalo brez prometne zveze. Nev/ York se je spremenil v »mrtvo" mesto. Izpolnitev zahtev, ki jih je stavil sindikat prometnih delavcev, bi mestno upravo stala okoli 680 milijonov dolarjev v naslednjih dveh letih. Toda škoda, ki jo stavka povzroča mestnemu gospodarstvu, znaša dnevno blizu 100 milijonov dolarjev. Kljub femu pa pristojni oinitelji niso pripravljeni ugoditi zahtevam delavcev, marveč so stavko proglasili za ilegalno, voditelje sindikata pa aretirali. Prvi je bil aretiran bojeviti predsednik sindikata Quill, ki pa je kratko po aretaciji utrpel srčni napad in so ga morali iz zapora prepeljati v bolnišnico. Stavka v Nev/ Yorku ima nedvomno tudi svoje politično ozadje. Začela se je namreč istega dne, ko je prevzel oblast novi newyor-ški župan Linsay, ki je po desetletjih prvi predsednik občine iz republikanske stranke. Kot pred-Slavnik tako imenovane »desnice* za zahteve delavcev seveda ni pokazal pravega razumevanja. NOVOLETNA POSLANICA ZVEZNEGA PREZIDENTA JONASA Ob vstopu v novo leto )e zvezni prezidenl Jonas naslovil na avstrijsko ljudstvo posebno poslanico, v kateri je med drugim dejal: Leto, ki se je poslovilo od nas, je prineslo človeštvu občudovanja vreden tehnični napredek. Toda to leto je bilo polno nemirov; vojna, lakota in pomanjkanje so vladali v velikih predelih našega planeta. Ni lahko z mirnim in zavestnim delom zagotoviti napredek dežele, če je svet okoli nje poln napetosti in ko tu in tam vzplameni žarišče vojne. Toda če bomo ostali razsodni, če bomo imeli kot cilj pred očmi srečno Avstrijo, potem bomo tudi letos živeli v miru. Posebej je zvezni prezident govoril o letošnjih državnozborskih volitvah in poudaril, da Avstrija nikdar več ne sme zaiti v čase državljanske vojne, brezposelnosti, lakote in brezupnosti. Zato je vse volilne stranke pozval, naj vodijo volilni boj tako, da se ga ne bo treba sramovati, kajti »avstrijsko ljudstvo mora tudi v političnem boju obvarovati svoj ugled kulturnega naroda*. V Zahodni Nemčiji: »Koalicijska vojna" med Lubkejem in Erhardom Ob novaleinem sprejemu v Bonnu je prišlo med državnim predsednikom Lubkejem in kanclerjem Erhardom do odkritega nesoglasja glede vladne koalicije v Zahodni Nemčiji. Medtem ko je kancler Er-hard vztraja! pri svojem stališču, da pride v poštev le »mala* koalicija, ki jo tvorila CDU in FDP, pa je predsednik Lubke podvomil, da bi bita ta koalicija sposobna reševali bodoče velike naloge in bi morali po njegovem mnenju v vlado pritegnili tudi socialne demokrate. Za tako rešitev se zdaj poteguje celo bivši kancler Adenauer, ki je te dni obhajal svojo devetdesetletnico. Priprave na letošnje volitve Čeprav nas od letošnjih državnozborskih volitev ločijo še trije meseci, se začenjajo politične stranke že resno pripravljati na volilni boj, ki ne bo samo časovno razmeroma dolg, marveč po vsej verjetnosti tudi precej oster. Zvezni prezident Jonas je v svoji novoletni poslanici sicer dovolj jasno in odločno svaril pred Spet nov proces PROTI JUŽNOTIROLSKIM ATENTATORJEM Pred porotnim sodiščem v Milanu se bo prihodnjo sredo začel nav proces preti skupini južnotirol-skih atentatorjev. Skupno je obtoženih 59 oseb, od katerih pa se je ena, namreč Kurt Welser iz Innsbrucka, medtem smrtno ponesrečila. Od obtoženih jih je deset v zaporu, 16 jih je na svobodi, proti ostalim 32 pa bo sodišče razpravljalo v odsotnosti. Po večini so obtoženci italijanski državljani iz Južne Tirolske, poleg njih pa bo na zatožni klopi tudi 13 avstrijskih in 9 nemških državljanov. Tako v Italiji kakor tudi v Avstriji bo proces z zanimanjem spremljala široka javnost in je pričakovati, da bo znova sprožil polemiko, ki lahko še bolj zaostri odnose med obema državama zaradi Južne Tirolske. zaostritvijo političnega ozračja, toda spričo napetih odnosov med velikima strankama po polomu, ki sta ga doživeli v vladni koaliciji, je tre-iba računati s tem, da volilna propaganda ne bo vedno in povsod ostala v »kulturnih« mejah. O tem so nas prepričali že minuli tedni, ko je bilo slišati marsikatero izjavo vodilnih političnih funkcionarjev, katere vsebina in oblika, predvsem na njen namen gotovo niso bili taki, da bi zgladili pot za boljše sodelovanje po volitvah. Prva skupina, ki bo razpravljala in sklepala o svojem nastopu pri volitvah, je KPO. Njeno vodstvo bo na zasedanju v soboto in nedeljo dokončno odločilo, ali bodo komunisti spet samostojno kandidirali, ali pa bodo tokrat podprli socialiste, kar je po dosedanjih glasovih iz njihovih vodilnih krogov še najbolj verjetno. Kmalu zatem, namreč 19. januarja, pa bo o volitvah razpravljal partijski svet SPO, ki bo imenoval socialistične kandidate za državni in zvezni zbor, hkrati pa sklepal tudi o »Programu za Avstrijo«, katerega predosnutek je bil več mesecev predmet živahne razprave. Ta program vsebuje naloge, ki naj bi jih uresničila zvezna vlada pod socialističnim vodstvom v letih 1966—1970, zato je razumljivo, da o njem niso razpravljali le v stranki sami, marveč tudi v široki javnosti. V bližnji bodočnosti pa bodo svoje sklepe glede volitev sprejele tudi ostale stranke in potem se bo volilni boj razživel na vseh področjih. Mednarodna javnost ne veruje v iskrenost ,.mirovne ofenzive" Amerike v zvezi z Vietnamom Med novoletnimi prazniki je Amerika razvila obsežno diplomatsko dejavnost. VVashingfonski krogi so jo imenovali »mirovno ofenzivo", njen namen pa naj bi bil v tem, da bi mednarodno javnost prepričali o pripravljenosti Amerike na miroljubno rešitev vietnamskega vprašanja. Visoki vladni funkcionarji in drugi predstavniki ameriškega političnega življenja so potovali širom po svetu: ameriški podpredsednik Humphrey je obiskal nekatere azijske države. »Leteči" poslanik Harriman je bil na Poljskem, v Jugoslaviji in v Indiji, vodja ameriške delegacije v Združenih narodih Goldberg pa je razgovarjal v Rimu, Parizu in Londonu. O pogajanjih, ki so jih vodili ameriški odposlanci z najvišjimi predstavniki teh držav, ni bilo objavljenih nobenih podrobnosti, marveč so se poročila omejevala na ugotovitev, da so tuje državnike seznanili z ameriškim stališčem v vietnamskem vprašanju. Kljub temu pa so politični opazovalci morali zvedeti tudi nekaj skrbno čuvanih »tajnosti", kajti v mednarodni javnosti prevladuje mnenje, da ameriška »mirovna ofenziva” ni bila nič drugega kot manever, ki naj bi ameriškim vladnim krogom ustvaril povod za nadaljnjo razširitev vietnamske vojne, če ne bi uspelo doseči tako rešitev, ki bi bila po volji VVas-hingtonu. Tako mnenje ne zastopajo le na Vzhodu, kjer je razumljivo, da precej skeptično ocenjujejo nenadno željo Amerike po miru v Vietnamu. Tudi v zahodnih državah resno dvomijo v iskrenost sedanje diplomatske akcije in skoraj brez izjeme poudarjajo, da bi morala Amerika najprej načelno spremeniti svoje stališče v vietnamskem vprašanju, če bi res hotela s pogajanji doseči konec vojne. Vodilni angleški, francoski in nemški listi se v dolgih člankih sprašujejo, kaj je pravo ozadje ameriške »mirovne ofenzive". Prihajajo do zaključka, da je odgovor treba iskati v treh smereh: predsednik Johnson stoji pred novimi težkimi odločitvami, da bi ugodil zahtevam vojaških krogov po razširitvi vojne; hkrati hoče v mednarodni javnosti demonstrirati verodostojnost ameriške želje po miru; končno pa želi ameriška vlada napraviti dober vtis pri članih kongresa, od katerih bo v zvezi z državnim proračunom v kratkem zahtevala še znatno večja sredstva za vojsko. va U * Hi M v*xvc/n>G* ZAHODNA EVROPA NA PRAGU 1966: Gospodarska rast popušča Inozemski kapital vdira v avstrijsko trgovino Veleblagavnics v rokah inozemskih kapitalnih družb Osnovna značilnost v gospodarstvu Zahoda v letu 1965 je bilo popuščanje gospodarske rasti. Na podlagi razpoložljivega gradiva ugotavlja institut za gospodarska raziskovanja, da je lani bruto-narodni produkt v povprečju narasel le se za 4,5 odstotka, medtem ko je leta 1964 narasel še za 6 odstotkov. Pn tem je bilo značilno, da je gospodarska rast najbolj popuščala v industrijsko razvitih državah zahodne Evrope. Te države so skupno zabeležile le še 3,5-odstotni porast narodnega produkta in s tem komaj dosegle dolgoletno povprečje. Boljše so odrezale Združene države Amerike in Kanada, katerih narodni produkt je narasel za 4,5 oz. 6 odstotkov. Zahodnoevropska konjunktura je bila sicer še vedno dokaj neenotna, vendar razlike med državami niso bile več tako očitne kot v prejšnjih letih. Konjunkturo v Angliji so hromili stabilizacijski ukrepi, Francija in Italija sta se kolikor toliko opomogli, v Zahodni Nemčiji pa je bilo opaziti popuščanje konjunkture. Bolje kot velike so letos zaključile male države, katerih rast narodnega produkta je nihala med 3 in 6 odstotki. Industrijska proizvodnja zahodne Evrope je zaostajala za industrijsko proizvodnjo severne Amerike. Do občutnega zastoja je prišlo v rudarstvu ter v tekstilni in oblačilni industriji, ki niso dosegle predlanske proizvodnje, uspešen pa je bil razvoj proizvodnje v kovinarstvu in predelavi kovin ter v kemični industriji. Posebno poslabšal se je položaj v proizvodnji jekla. Izjema sta le Italija in Nizozemska, katerih industrija jekla je še razmeroma mlada. Z rastjo proizvodnje je pričel pojemati tudi dosedanji vzpon svetovne trgovine, kar so najbolj občutile države v razvoju, ki so mogle spraviti svoje surovine le po zelo nizkih cenah v denar. Svoj uvoz so lahko plačale le z rezervami iz prejšnjih let. Po zahodnoevropskih državah je izvoz narasel in je bil večji od uvoza. Ta razvoj je prišel zlasti v prid Franciji, ki je s tem po daljšem času odpravila deficit v plačilni bilanci. Popuščajočo gospodarsko rast v Evropi je sprerrdjalo znatno zvišanje cen. Škarje cen so se zlasti odprle zaradi podražitve živil kot posledice slabe letine. Njihovo nadaljnje odpiranje utegne povzročiti evropskim državam velike težave, medtem ko bi severni Ameriki, kjer cene niso tako narasle, samo koristilo. Za letos sicer inštitut računa z nadaljnjim naraščanjem svetovnega gospodarstva in trgovine, vendar utegne biti to naraščanje še počasnejše od lanskega. V Evropi se bo konjunktura rasti še naprej izenačevala, pri čemer pa ni računati, da bi bila rast večja od 3,5 do 4,5 odstotka. Najbolj počasna bo v Angliji, male zahodnoevropske industrijske države pa tudi letos lahko računajo, da bodo na gospodarski rasti sorazmerno bolje udeležene kot velike industrijske države. Z novim letom sta dunajski veleblagovnici Gerngross in Herzmansky menjati lastnike. Dosedanji lastnik, Hertie-koncern iz Hamburga, jih je prodal švicarsko-avstrijski finančni skupini, ki jo sestavljajo Turicum S. A. Zurich, General Shopping S. A. Luxemburg in Creditanstait-Bankverein Dunaj. V sklop teh veleblagovnic spadata tudi Passage-irgov-ska hiša v Linzu in veleblagovnica Geka na Dunaju. Skupno računajo, da ustvarijo te veleblagovnice okoli 1,5 milijarde šilingov letnega prometa. Ta vest, ki jo je potrdila tudi Creditanstait-Bankverein, je samo primer, kako v procesu prepletanja mednarodnega kapila-la prehajajo pomembne trgovine v naši državi v roke in v odvisnost od inozemskih kapitalnih družb. Prenos lastništva imenovanih štirih veleblagovnic v roke imenova- OD 1. JANUARJA NAPREJ: Nadaljnje olajšave pri uvozu spominčkov Finančno ministrstvo je koncem leta z odlokom zvišalo vrednost spominčkov, ki jih smejo potniki iz inozemstva brez carine prinesti v Avstrijo, in sicer od 300 na 650 šilingov. Hkrati je razširilo tudi obseg blaga, ki sodi v tem prometu pod skupino spominčki. Za spominčke velja praktično vse inozemsko blago z izjemo cigaret in cigar, špi-r.ituoz, vina in goriva za motorna vozila ter surovin in gradbenega materiala. Če vrednost uvoženih spominčkov presega vrednost 650 šilingov, so spominčki podvrženi carini. V maloobmejnem prometu te olajšave ne veljajo. ne finančne skupine namreč ni edini, ki kaže, kako inozemske kapitalne družbe osvajajo našo trgovino blaga široke potrošnje. Samo skupina „Quelle" vzdržuje v Avstriji poleg svoje odpravne trgovine devet nadaljnjih trgovskih hiš, poleg nje pa poskuša tudi največja nemška blagovnica Necker-mann ustanoviti v državi svoje trgovske hiše. Jugoslavija bo postala redna članica GATT Zadnje tedne so bila v Ženevi pogajanja med GATT in Jugoslavijo. Pri teh pogajanjih je šlo za to, da bi se jugoslovansko provizorično članstvo v tem carinskem in trgovinskem združenju spremenilo v redno članstvo. Pogajanja so se uspešno zaključila. Posebna delovna skupina je ugotovila, da je jugoslovanski gospodarski sistem ter zunanjetrgovinski in devizni režim v skladu s splošnim sporazumom o carinah in trgovini in da ni več ovir, da postane Jugoslavija enakopravna članica tega sporazuma. Redno članstvo Jugoslavije v GATT je samo še stvar procedure. Jugoslavija je stopila v pogajanja tudi z EFTA, s katero hoče urediti vprašanja, ki so se pojavila pri izvozu jugoslovanskega blaga v države, ki so članice tega združenja za svobodno trgovino. Kakor je s tem v zvezi izjavil generalni sekretar EFTA John Coulson, je Svet ministrov EFTA pozitivno odgovoril na Industrijske investicije v letu 1965: Racionalizacija obratovanja osnovna potreba Prvič po lefu 1961 je lani investicijska dejavnost avstrijske industrije spet narasla. Pri anketiranih podjetjih, na katere je odpadla ena tretjina vseh bruto-investicij v državi, so lanske investicije narasle povprečno zo 6 c/o na 10 milijard šilingov. Najbolj so narasle v industriji investicijskega blaga, in sicer za 16 %, medtem ko je industrija osnovnega blaga investirala za 9 % več kot leta 1964. Najmanj, in sicer samo za 2 %, so narasle investicije industrije konzumnega blaga. Lanske investicije so bile predvsem uporabljene za racionalizacijo obratovanja. 70 odstotkov anketiranih podjetij je svoje investicije namenilo pocenitvi proizvodnje in znižanja stroškov, le 21 % podjetij pa je svoje investicije porabilo za povečanje proizvodnih kapacitet. V ta namen je bilo porabljenih le 4,5 % vseh investicij. Ker je tekom leta pričela rast proizvodnje 'in produktivnosti upadati, stroški pa naraščati, utegne letos investicijska dejavnost spet popustiti. Vsekakor anketirana podjetja menijo, da bodo letošnje investicije povprečno za 3 % skrčila. Industrija investicijskega blaga bo sicer spet največ investirala, vendar bodo njene investicije le za 8 odstotkov višje, kot so bile lani. Temu nasproti bo industrija osnovnega blaga omejila svoje investicije za 5 %, industrija konzumnega blaga pa celo za 11 %. Največ bo letos investiralo elektrogospodarstvo in sicer za 30 °/o več kot lani. V AVSTRIJI IN SOSEDNIH DRŽAVAH: Nevarnost slinavke in parkljevke Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je koncem leta opozorilo na akutno nevarnost, da se slinavka in parkljevka razširi po vsej državi. Ta goveja kužna bolezen je že tedne razširjena po Gradiščanskem, Štajerskem in Nižjem Avstrijskem. Nevarnost je toliko akutnejša, ker so tudi po sosednih državah goveje črede okužene s to boleznijo. Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v svojem opozorilu zlasti naglaša, da je treba vsak sum, da gre pri obolenju goved morebiti za slinavko in parkljevko, takoj javiti pristojni občini, ker je le tako mogoče bolezen pravočasno zajeziti. Doslej je slinavka in parkljevka povzročila državi že blizu 5 milijonov šilingov stroškov. Zadnji val te kužne bolezni je šel preko države leta 1953 in je povzročil okoli 200 milijonov šilingov škode. Na poti pospeševanja zunanje trgovine: Sodelovanje na 85 inozemskih sejmih Ugodna trgovina z Angolo Avstrijska trgovina z Angolo je lani močno narasla. Že v prvih treh četrtletjih je Avstrija v Angolo izvozila blaga v vrednosti 11,8 milijona šilingov, kar je skoraj za 5 milijonov več kot v istem razdobju 1964. Lani je narasel tudi avstrijski uvoz iz Angole. Po vrednosti je znašal 34,1 milijona šilingov in je bil za 2 milijona višji kot v letu 1964. Kakor pravi avstrijski trgovinski de’egat v Angoli, pa je bil dejanski avstrijski izvoz višji, ker je bila vrsta blaga iz carinskotehničnih vzrokov zajeta v trgovini s Portugalsko. Prezidij zvezne gospodarske zbornice je sklenil, da bo avstrijsko gospodarstvo v lelu 1966 uradno sodelovalo na 85 mednarodnih sejmih v inozemstvu. Skrb za organizacijo sodelovanja je prevzel inštitut za pospeševanje gospodarstva zvezne gospodarske zbornice. Kakor že v preteklih letih, ima zvezna gospodarska zbornica največji interes na evropskih sejmih, med njimi predvsem na sejmih v Zahodni Nemčiji, kjer bo sodelovala na 10 prireditvah. V Italiji se bo udeležila 7 sejmov, poleg tega pa bo sodelovala zlasti še na sejmih Leipzig, Plovdiv, Kopenhagen, Trade Fair, Helsinki, Solun, London, Zagreb, Poznan, Goteborg, Basel, Barcelona, Budimpešta, Grenoble, Beograd, Varšava, Utrecht, Lyon, Lille, Marseille, Moskva, Brno in Pariz. Izven Evrope se bo udeležila sejmov Tripoli, Johannesburg, Los Angeles, Chicago, New York, Tel Aviv, Osaka, Bankok, Ka-rachi-Pakistan, Izmir, Melbourne, Calablan- 5 sejmov v Ljubljani \k osi imeo) svetu Po teh primerih je videti, da se inozemske kapitalne družbe zelo prizadevajo, da bi prišle do vpliva v avstrijski trgovini in da bi ga povečale in razširile. Te družbe so spoznale, da so pri nas tla za ustanavljanje veleblagovnic zelo plodna, ker je domačih premalo in ker je zaradi tega mogoče zaslužiti lepe denarje. V tem razvoju prihaja do dveh si nasprotujočih stališč, na eni strani stališče širokega kroga potrošnikov, na drugi pa stališče predstavnikov trgovine. Prvi skupini gre v glavnem za to, da pridejo v trenju konkurence cenejšim potom do blaga, drugi, v njenih vrstah pa posebno drobna trgovina, pa se čuti od te konkurence ogrožena. Zato še vedno odklanja koncentracijo domače trgovine v veleblagovnice. Stvarno gledano dela s tem slabo uslugo tako domači trgovini kot pa širokim slojem potrošnikov. predloge jugoslovanske vlade, ker članice tega združenja v svetovni trgovini ne morejo zadostiti same sebi, ampak se morajo povezati s svetovno trgovino in utrditi trgovinske stike z državami, ki niso članice tega združenja. Pogajanja so še v teku. ca, Bulawayo, Tunis, Zambia-Ndola in Nai-robi. Tako imenovan Avstrijski teden bo letos priredila v Španiji, v Hamburgu in v Bukarešti. Ljubljansko Gospodarsko razstavišče bo letos prizorišče 5 sejmov in gospodarskih razstav. Prvi sejem in sicer „Moda 1966” se bo pričel že v soboto prihodnjega tedna in bo trajal do 23. januarja. Pomladi bo v času od 12. do 22. maja sledil osti mednarodni sejem blagovne izmenjave „Alpe-Adra’, navrh pa bo v času od 4. do 12. junija sedmi mednarodni sejem pohištva in opreme. Za jesenski čas sta napovedana dva sejma m sicer 12. mednarodni vinski sejem v času od 26. avgusta do 4. septembra in 13. razstava elektronike, ki bo v času od 4. do 9. oktobra. DUNAJ. — Avstrijska tiskovna agencija APA Je ti Beograda poročala, da je jugoslovanska vlada izra žila željo, naj bi za mesec februar predvideni ofcisi predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita v Avstriji preložili na poznejši čas. Dokončni termir obiska bo določen po diplomatski poti. Pravilno*! tega poročila so potrdili tudi na pristojnem o vitri J sle e m mestu. GORICA. — GoriSki župan Michele Martina je i svoji novoletni poslanici izrazil željo, da bi Gorice tudi v novem letu prispevala svoj delež k razvoju politike in sodelovanja med narodi. VoSčila naSegc mesta — je med drugim dejal — veljajo vsej držav in tudi sosednim državam, z željo, da bi prevladali mir, zadovoljstvo in napredek in da bi bile meji dejansko stičiSče sožitja, ki naj pripomore k bolj* Semu medsebojnemu spoznavanju in zbiižanju narodov. BERLIN. — Vzhodna Nemčija je v povojnih letih izdala velike vsote za obnovo in ohranitev kulturno* zgodovinskih objektov. Samo v mestu Dresden je bile v te namene porabljenih okoli 50 milijonov mark. i sredstvi 4,2 milijona mark je bila obnovljena med zadnjo vojno močno poškodovana Deželna hiSa, kjef bo letos spomladi urejen muzej za zgodovino mesta. V mestu Weimar bodo v Goethejevi hiSi odprti nov! prostori, obnova pa bo zaključena tudi na Schillerjevi hiši v Bouerbachu. ADIS ABEBA. — V srediSču razprav mednarodne konference Pugurash, ki je bila v Adis Abebi v navzočnosti 90 znanstvenikov iz vseh delov sveta, sfl bila vprašanja prehrane svetovnega prebivalstva AmeriSki biolog Revelle je izjavil, da v neraiviJili predelih sveta trenutno manjka letno okoli 30 milijonov ton živil, vendar bodo potrebe kmalu narasle na 50 milijonov ton, če ne bodo provočasno pod* vzeti ustrezni ukrepi. Po mnenju omeriikega znan* stvenika bi problem lahko reSili, če bi v prihodnjih 15 letih investirali vsoto 80 milijard dolarjev. Ce pomislimo, da predstavlja ta vsota le majhen del denarja, ki ga danaSnji svet vsako leto porabi za oboroževanje, potem res ne bi smelo biti težav, da bi vsem ljudem zagotovili potrebno prehrano. MOSKVA. — V kraterju ugaslega ognjenika v Ka* sahstanu so odkrili obsežen naravni »zaklad”, ki obsega velike zaloge zlata in srebra, njegovo starosl pa cenijo na kakih 400 milijonov let. BIELEFELD. — BivSj visoki oficir nacistične policije, 54-1etn i pravnik Herbert Zimmermann iz Bielefeida 1 Nemčiji, je v svojem stanovanju napraivil samomor. Med vojno je bil Zimmermann Sef tajne policije nd Poljskem ter bi se moral meseca marca pred sodiščem zagovarjati zaradi umora 20.000 ljudi. Očitno \i strahu pred roko pravice pa je raje Sel v prostovoljno smrt. DUNAJ. — Avstrijske železnice so ob novoletnih praznikih zabeležile nove rekorde pri prevozu potnikov. Samo na dunajskih postajah so v času od 31. decembra do 2. januarja naSteli 235.000 potnikov, kar je za 12 odstotkov več kot v istem času prejšnjega leta. V deželnih glavnih mestih je Število potnikov znaSalo 250.000, to je 6 odstotkov več kot v prejšnjem letu. število potnikov, ki so jih ugotovili na obmejnih postajah, pa je znaSalo 135.000 ali 10 odstotkov vel kot v istih dneh prejšnjega leta. i l NEV/ YORK. — Prebivalci New Yorka so bili ItftoJ deležni posebnega novoletnega darila: narava jim jv poklonila pravo pomladansko vreme s 17 stopinjam toplote. Zato tudi ni čudno, da je več stotisočet ljudi pričakalo novo leto na cesti. Vendar pa so b*l dobro obiskani tudi Številni nočni lokali, čeprav s< take .zabave” stale od 700 do 2500 avstrijskih Šilingov. V Washingtonu pa so 11. decembra zabeležil celo 19 stopinj nad ničlo in je bil s tem dosedanji rekord iz leta 1884 presežen za eno stopinjo toplote RIM. — Po nedavnem odstopu italijanskega zunanjega ministra Fanfanija se je rimska vlada znaSla v novi krizi. Socialistični člani vlade so zagrozili, d* bodo zapustili sedanjo vladno koalicijo, če ne bod< uresničene njihove zahteve po reformah v gospodar* stvu In socialni upravi. I MOSKVA. — Sovjetski znanstveniki so napovedali da bo pet umetnih satelitov tipa .Spulnik”, ki so jil izstrelili na 1500 kilometrov od Zemlje oddaljeni krožno pot, več kot tisoč let krožilo okoli naSegc planeta. Prvi sovjetski astronavt Jurij Gagarin pa j< v svoji novoletni izjavi povedal, da so naslednje na loge pri osvajanju vesolja srečanja in povezava ve soijskih ladij v vesolju, montaža večjih vesoljskd postaj ter izvedba daljših vesoljskih poletov. OSLO. — Skandinavske države je ob novolefnil praznikih pokrila do dva metra debela snežena ode ja. Na Norveškem in švedskem je padlo toliko snega kot ga niti najstarejii ljudje ne pomnijo. Celotn promet je skoraj popolnoma obstal, zaradi mraza i Stockholmu pa je morala začasno ukiniti promet ceh podzemska železnica. Tudi Oslo je bil globoko zasnežen in bi potrebovali kakih 8 milijonov tovornjakov, če bi hoteli odpeljali ves sneg, ki leži ni cestah in ulicah mesta. NEV/ YORK. — Po dvajsetih letih je v Nev Yorks spet .zavladal” župan, ki pripada repubiikansk' stranki. Toda .vladavina” Johna Lindsaya se je začela v zelo neprijetnih okoliščinah, kajti že pet u po prevzemu oblasti so uslužbenci mestnih promet nih ustanov začeli s stavko, da bi si priborili po viSanje zaslužkov. Zaradi stavke je moralo več ko' 6 milijonov meščanov, ki se sicer vozijo z mestnim prometnimi sredstvi, peS na delovno mesto in po drugih opravkih. BUKAREŠTA. — Prejšnji teden so v Romuniji sla* vili 18-letnico razglasitve republike. Romunski listi s< temu dogodku posvetili veliko pozornost in so poU darjali, da je bila Romunija v 18. letu svojega r«-publikanskega režima progialena za socialistično r* publiko. Hkrati so opozorili na veliki gospodarski S| kulturni vzpon, ki ga je država doživela v povojni) letih. RIO DE JANEIRO. — Hudo tropsko deževje |e po^ zročilo katastrofalne poplave v mnogih predelih Ar gentine, Paragvaja in Brazilije. Na stotine družin je moralo izseliti iz svojih domov, uniienjh je bl,tf veliko Jlevilo poslopij in prekinjenih mnogo prom*1' nih zvez. O višini nastale (kode doslej |a n| p0' datkov. s '■* Kulturno sožitje |S]aši študentje na obisku pri mladini Slovenije VlVrtflTlflf Mn h » i v/1 W i trn I O V zvezi z nedavno prosvetno prireditvijo v Bilčovsu, o kateri poročamo na četrti strani današnje številke, nam je bralec našega lista poslal dopis, iz katerega povzemamo naslednje misli: Ob bilčovski prireditvi moramo žal ugotoviti, da so bile poleg resnega kulturnega ustvarjanja na delu tudi še druge sile. Vprašujemo se, zakaj je morala tako imenovana »nemška* Sangerrunde napovedati svoj koncert ravno za isti dan, čeprav je dobro vedela, da je dohodek od slovenske prireditve namenjen popravilu domače farne cerkve. Obnova starega kulturnega spomenika, kot je bd-čovska cerkev, bi morala vendar biti zadeva vseh, zato je toliko bolj čudno, da so vstop-11 niče za »nemško* prireditev prodajali celo *' po hišah. Ie i Vsekakor je zelo dvomljivo, če je kultura, :< venske gimnazije, čakamo na dvojezične na-piše in slovensko uradovanje, čakamo na pra-£ vično ureditev šolstva itd. Kaj bi zgubila Koti roška, če bi imela dvojezične napise, če bi v '* uradih spregovorili tudi slovensko, če bi bili vsi slovenski otroci deležni pouka v materi->*i nem jeziku? S tem, da se nam vsako leto po-e ve, da smo obogatitev za državo, je za nas dejansko zelo malo storjenega. ’ Ravno zaradi tega je želja nas vseh, da bi a tudi na Koroškem dosegli tisto kulturno ra- ii ven, ki je potrebna za mir in prijateljsko so-žit je! V dneh od 20. do 22. decembra minulega leta je je veččlanska delegacija Kluba slovenskih študentov na Dunaju na povabilo Zveze mladine Slovenije mudila na obisku v Sloveniji. Ob tej priložnosti so si zastopniki naših študentov ogledali razne zanimivosti slovenske prestolnice, predvsem tamkajšnje kulturno in umetniško življenje. Navezali so stike z mladino Slovenije in z ljubljanskimi študenti, s katerimi so razpravljali o skupnih interesih in o možnostih čim tesnejšega sodelovanja. Medsebojno so se seznanili z razmerami, v kakršnih živijo slovenski študentje v Sloveniji oziroma na Koroškem in na avstrijskih univerzah. Na obeh straneh je bila izražena želja in pripravljenost po še tesnejših stikih. Eden izmed udeležencev nam je o obisku poslal naslednje poročilo: Med 20. in 22. decembrom 1965 se je delegacija Kluba slovenskih študentov na Dunaju pod vodstvom predsednice Marije Er-lachove na povabilo Zveze mladine Slovenije mudila na obisku v Ljubljani. S predstavniki slovenske mladine in ljubljanskih študentov so člani delegacije razgovarjali o problemih kluba ter življenju in predvsem kulturnem udejstvovanju ljubljanskih študentov. Razgovori so potekali v domačem prijateljskem vzdušju ter so bistveno doprinesli k utrditvi medsebojnega razumevanja. Zanimivi in koristni so bili razgovori s predstavniki Študentskega kulturno-umetni-škega društva »Akademik", ki združuje pet V ZAHODNI NEMČIJI: Knjige spet na grmadi Pred nedavnim je skupina mladincev evangeličanske cerkve »za odločno krščanstvo v zahodnonemškem mestu Dusseldorf javno sežgala zbirko knjig, in sicer dela Gunterja Grassa, Francoise Saganove, Alberta Camusa in Ericha Kastnerja. Ni znano, ali se je kateri izmed prebivalcev Dusseldorfa, ki so mirno opazovali ta čudni »ognjemet", povrnil v spominu za nekaj desetletij nazaj, ko so v Nemčiji prav tako gorele knjige. Mladih dusseldorfskin »kulturnikov" pa tokrat nista vodila Goring ali Gobbels, temveč dve bogaboječi nuni, ki sta se — kakor kaže — zelo odločno oprijeli dela, da bi »očistili življenje hudičevega strupa". V drugi polovici dvajsetega stoletja goreče knjige res niso ravno najboljše kulturno spričevalo. Toda v Zahodni Nemčiji se dogajajo tudi take stvari, saj je znano, da v tej državi še na mnogih področjih očitno ne morejo pogrešati nacističnih metod. Akcija za Gregorčičev spominski muzej Že v eni zadnjih številk našega lista smo kratko poročali, da bodo letos ob 60-letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča v njegovem rojstnem kraju odprli spominski muzej. S pripravami se bavi Goriški muzej v Novi Gorici, ki je na slovensko javnost naslovil poseben razglas, kjer med drugim pravi: Letos obhajamo 60-letnico smrti pesnika Simona Gregorčiča. Ob tej priložnosti naj bi se uresničila že davna želja slovenske kulturne javnosti, da se Gregorčičeva spominska zbirka, ki trenutno pesnika skromno predstavlja v njegovem rojstnem domu na Vršnem, spremeni v pravi pesnikov muzej. Potrebno pa je hišo odkupiti od sedanjih lastnikov ter jo notranje primerno urediti po muzejski in pesniško-varstveni plati. Priprave so organizacijsko dozorele in začelo se je uresničevanje zamisli, katere nujnost mora ob Gregorčičevem pesniškem liku čutiti sleherni Slovenec, saj je Gregorčič bard naroda, njegova dela pa ljudsko premoženje. Organizatorji so že zbrali nekaj sredstev, ki naj bi se uporabila za odkup stavbe in za njeno preureditev. Vendar vse to ni dovolj, potreba je večja. Odkup in obnova Gregorčičeve rojstne hiše ter pesnikov spominski muzej mora postati vseslovenska potreba. Zato se združimo vsi v tej skupni kulturni akciji, ki bo obenem tudi spomenik prizadetosti in našega odnosa do človeka, čigar ime je simbol našega narodnega življenjal pravili tudi to pomanjkljivost, so bili člani Kluba slovenskih študentov na Dunaju povabljeni k sodelovanju pri študentskem listu »Tribuna". Ker vsakega študenta zanima, kako živijo njegovi sovrstniki drugod, so člani delegacije obiskali tudi ljubljansko Študentsko naselje, kjer so si ogledali nekaj stanovanjskih blokov. V razgovoru z upravnikom naselja ter stanovalci-študenti so dobili zanimiv vpogled v razmere, ki jih nudi Slovenija svoji študentski mladini. Pri predsedniku Zveze mladine Slovenije Tonetu Florjančiču je bilo govora o možnostih večje udeležbe članov Kluba slovenskih študentov na Dunaju pri mednarodnih seminarjih, ki jih prireja Zveza mladine Slovenije, prav tako pa tudi o počitniških bivanjih v mladinskih domovih v Ankaranu in Rovinju ter o sodelovanju pri smučarskih tečajih v Sloveniji. S strani predstavnikov Kluba slovenskih študentov na Dunaju je b;la izražena želja, naj bi se slovenski univerzitetni profesorji in študentje, kadar pridejo na Dunaj, oglasili tudi v klubu, kar bi uspešno prispevalo k boljšemu spoznavanju in utrjevanju prijateljskih stikov. Veliko razumevanje za svoje težnje so naši študentje našli tudi pri predsedniku komisije za manjšinska in izseljenska vpraša- nja ter mednarodne zveze pri izvršnem svetu SR Slovenije Bojanu Lubeju, ki se je podrobno zanimal za probleme slovenske koroške mladine, katera študira na dunajski univerzi, posebej pa tudi za potek gradnje visokošolskega doma »Korotan". Med razgovorom o življenju v klubu je bilo nagla-šeno, da je v njem treba videti zastopstvo vseh slovenskih študentov na Dunaju, saj je v njem zaradi njegovega nadstrankarskega značaja prostora za vsakega slovenskega študenta avstrijskega državljanstva. Svoje bivanje v Ljubljani so člani Kluba slovenskih študentov izkoristili tudi za obisk in ogled raznih kulturno-umetniških ustanov. V Slovenskem narodnem gledališču so si ogledali predstavo Cankarjeve komedije »Pohujšanje v dolini šentflorjanski", prav tako pa so obiskali tudi Muzej narodnoosvobodilne borbe ter novo športno dvorano v Tivoliju, kjer se bo letos marca odvijalo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Z obiska v Ljubljani so se naši študentje vrnili polni lepih vtisov, zlasti pa s prepričanjem, da mladina v Sloveniji živo spremlja življenje in delo slovenske mladine na Koroškem ter slovenskih študentov na Dunaju. Klubu slovenskih študentov, v katerem tudi predstavniki mladinskih organizacij in drugih ustanov Slovenije gledajo edinega predstavnika slovenskih študentov na Dunaju, so želeli mnogo uspehov pri bodočem delu, člani delegacije pa so izrazili svoje prepričanje, da bodo klubu in slovenskim študentom najbolj koristili dobri uspehi in skupni nastopi. Obisk je bil vsekakor uspešen korak v navezovanju prijateljskih odnosov in utrjevanju medsebojnega spoznavanja ter je samo želeti, da bi mu sledili še nadaljnji stiki na širši podlagi. »Mavrica” dunajske revije na ledu različnih skupin: znani pevski zbor »Tone Tomšič”, folklorno skupino »France Marolt", gledališko skupino, študentski plesni orkester in jazz ansambel „ad hoc". Naši študentje so zvedeli, da se pevski zbor »Tone Tomšič” in folklorna skupina »France Marolt" pravkar pripravljata za turnejo po Koroškem. V uredništvu glasila slovenskih študentov »Tribuna" se je delegacija seznanila z delom in problemi študentskega lista. Ugotovljeno je bilo, da slovenski tisk v zadnjem času sicer v večji meri poroča tudi o slovenski manjšini na Koroškem, vendar pa slovenske javnosti še vse premalo seznanja s problematiko študirajoče mladine na Koroškem in na avstrijskih univerzah. Da bi od- Po svojem tradicionalnem gostovanju v Zi-hodni Nemčiji se je svetovno znana dunajska Revija na ledu spet vrnila domov, da za božične in novoletne praznike razveseli s svojim programom domače občinstvo. V mnogih nemških mestih je ansambel doživel velik uspeh, posebno prisrčno pa je bil razumljivo sprejet na Dunaju, kamor je vodstvo revije prejšnji teden povabilo tudi novinarje iz Koroške, Slovenije in Italije, kajti v dneh od 3. do 20. februarja bo Revija na ledu znova gostovala v Celovcu, ki bo skozi tri tedne spet v središču zanimanja mnogih desettisočev ljubiteljev in občudovalcev edinstvene umetnosti na ledu. Za svoj letošnji spored si je revija izbrala veliko obetajoč naslov »Mavrica«. Odvija se v dveh delih, od katerih prvi je mednarodno pobarvan, medtem ko je drugi povsem dunajski. V uvodnem prizoru, iki ga spremlja venček melodij iz znanih operet in musiklov, nastopijo poleg celotnega baleta znani solisti: Nicole Ardant s svojim francoskim temperamentom, bivša češkoslovaška prvakinja Milena (znana kot »sexJbomba« na ledu) s svojim plesalcem Paulom Si'bleyem iz Amerike, večkratni avstrijski prvak in drugoplasirani v evropskem prvenstvu Peter Jonas, večkratna belgijska prvakinja Yvette Busieau z nemškim partnerjem Manfredom Wollscblagerjem, po vsej Evropi znani komik na ledu Anglež Duncan Whaley, komični par lise Pelikan m Troy Andersen, škotska brata Harvard kot komična akrobata ter »Miss 01ympia« na olimpijskih igrah leta 1960 Joan Haanappel iz Nizozemske, ki velja za eno najboljših plesalk na ledu sploh. Naslednji prizor — »Holandski tulipani« — zlasti pritegne s krasnimi kostumi, da ima človek vtis, kakor da bi se celotna ledeua ploskev spremenila v cvetočo gredo tulipanov. Med solisti nastopi tudi večkratni avstrijski prvak in drugoplasirani na evropskem prvenstvu Norbert Felsinger. Prvi del sporeda zaključijo »Vragolije«, pri katerih spoznamo solistko Mileno kot zapeljivo hudičevko Sera-fino, ki v družbi celotnega baleta spravi v pekel celo lordskega sodnika. V drugem — dunajskem delu sporeda sledi uverturi »Dunajska slikanica« prizor Pozdrav z Dunaja, pri katerem nastopi balet na paradi z zastavami, kot drsalni solist Norbert Felsinger, za humor na ledu pa skrbita Rusti Kile in Duncan Whaley. V Svečanosti na ledu doživimo priljubljeno zabavo starega Dunaja s solisti in baletom, Dunajski porcelan pa nam pove, da je porcelan z Dunaja prav tako znan sirom po svetu kot glasba Franza Schuberta. Za zaključek bogatega sporeda smo priča veseli ljubezenski zgodbi iz starega Dunaja, ki izzveni v neminljivem dunajskem valčku z nastopom celotnega ansambla. Seveda bi o »mavričnem« programu lahko še mnogo govorili, vendar besede ne zmorejo povedati vsega tistega, kar se v pičlih treh urah zvrsti pred gledalcem. To je treba videti, predvsem čudovito igro barv in edinstveno umetnost plesalcev ter slišati lepe melodije, kar vse se na prostrani ledeni ploskvi zliva v nepozabno »Mavrico«. Povsem zasluženo velja dunajska Revija na ledu za enega najboljših ansamblov na svetu, saj je doslej navdušila s svojimi nastopi že okoli 45 milijonov ljudi v številnih državah, kjer povsod je vedno spet dobrodošla. Za letošnje gostovanje v Celovcu, o katerem bomo še posebej poročali, vlada že zdaj veliko zanimanje; samo iz sosedne Slovenije in Hrvatske je prijavljenih okoli 40.000 obiskovalcev, katerim se bodo pridružili mnogi desettisoči iz Italije in seveda iz Koroške. KUKURDeDROBCine © Novo odrsko delo Friedricha DOrrenmatta .Meteor* bo doživelo krstno predstavo 20. januarja v z&riškem gledališču, kjer so bila prvič uprizorjena tudi vsa ostala dela sodobnega švicarskega pisatelja. Prve nemške uprizoritve tega dela bodo sledile 9. februarja hkrati v trdi nemških gledališčih. O Sodobni nemški pisatelj Nans Hellmut Kirst, avtov znanih romanov proti vojni in nacizmu, je napisal od-sko delo »Upor”, ki obravnava atentat na Hitlerja 20. julija 1944. Prva uprizoritev bo 15. februarja v beraškem ljudskem gledališču. 0 Svetovno znani ruski klovn Oleg Popov je v Leningradu ustanovil poseben muzej cirkuške umetnosti. Ta edinstveni muzej obsega okoli 80.000 eksponatov, med katerimi je tudi 21 risb francoskega slikarja Toulouse-Lautrcca, slavnega portretista plesalk In gledaliških tel cirkuških umetnikov. 0 Na seji mednarodnega sveta muzejskih ravnateljev, ki je bila v Now Torku, so kakih 709 muzejskih ravnateljev iz vseh držav vprašali, za kateri muzej bi se odločili, če bi imeli na razpolago samo en dan za obisk enega samega muzeja. Pretežna večina se je odločila za pariški Louvre, nato so sledili madridski Prado, londonska Nacionalna galerija, leningrajska Eremitaža in mali samostanski muzej v Manhattanu. Zanimivo pa jo, da med vsemi muzeji ni bil omenjen niti eden iz Avstrije. 0 Neka Cezannova pokrajinska slika je bila na nov-yorški dražbi prodana za bajno vsoto 800.000 dolarjev, to je približno 20 milijonov šilingov. Celotni Izkupiček dražbe je dosegel več kot 3,3 milijona dolarjev oziroma nad 85 milijonov šilingov. 0 Pri letošnjih slavnostnih igrah v Eayreutfiu, kl bodo v času od 24. julija do 28. avgusta, bodo uprizorjeno naslednje Wagnerjeve opere; Tannhduser (3-krat), Partl-fal (5-kraf), Tristan in Izolda (3-krat) in Venec Nibelun-gov, ki obsega štiri predstave (po 3-krat). Zadnji teden festivala bo zaporedoma uprizorjenih vseh sedem opernih del. 0 V Izraelskem mestu Haifa so začeli graditi novo univerzo, za katero je izdelal gradbene načrte znani arhitekt avstrijskega porekla Oskar Niemeyer, ki sedaj Živi v Braziliji. Doslej je imel Izrael le eno tehnično visoko šolo in majhno univerzo s 1500 slušatelji. f--------------------------------—-----------------------------------\ KULTURNA IZMENJAVA KOROŠKA — SLOVENIJA: V letu 1965 nadaljnji lepi uspehi Kulturna izmenjava med Korovsko in Slovenijo sega že nazaj v prva povojna leta, čeprav je šele lani uradno slavila svojo lile tnico. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu je namreč že pred tem pričela graditi mostove za to izmenjavo, ki se je pričela razvijati tekom leta 1950. Že pomladi 1947 je na povabilo odposlala svoj centralni pevski zbor na 'štirinajstdnevno turnejo po Jugoslaviji, leta 1949 pa so njeni pevci ustvarili tudi prve vezi s Trstom. Leta 1948 je prispel na Koroško prvi knjižni dar Mohorjeve družbe iz Celja po drugi svetovni vojni. Pravi prodor na poti tega sodelovanja in izmenjave je Slovenska prosvetna zveza v Celovcu napravila leta 1950, ko je povabila opero Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani na gostovanje v celovškem Mestnem gledališču, kjer se je njen ansambel predstavil z opero »Ero z onega sveta* in z baletom »Ohridska legenda«, s katerima je osvojil srca vseh koroških ljubiteljev odrske umetnosti. S tem prvim obiskom ljubljanske Opere je bil prebit dotedanji led na Koroškem, s čemer je bila odprta pot živahnejši kulturni z-menjavi med Koroško in Slovenijo, hi je iz leta v leto naraščala in pričela zajemati takorekoč vsa področja kulturne dejavnosti in umetniškega ustvarjanja. V letu 1965 sta kulturna izmenjava in sodelovanje med Koroško in Slovenijo zabeležila nadaljnje lepe uspehe. Če štejemo vsa lanska srečanja kulturnikov, umetnikov in prosvetnih delavcev Koroške in Slovenije, pridemo na več kot 40 prireditev »kulturnega dajanja in sprejemanja*, medsebojnega spoznavanja in plemenitega izpolnjevanja na poti utrjevanja prijateljstva na meji, katera prav na področju kulturne izmenjave in sodelovanja vedno bolj izginja in odpira možnosti tudi nadaljnjim oblikam sodelovanja med obema deželama. To »kulturno dajanje in sprejemanje« je postalo lani še bolj pestro in je zajelo še več kulturnih organizacij in ustanov obeh dežel. S tem pa je zajelo tudi nove ljudi in ustvarilo nove mostove srečavanja v službi plemenitega cilja mirnega in prijateljskega sožitja med obema narodoma. Če podrobneje pogledamo razvoj kulturne izmenjave in sodelovanja v letu 1965, potem vidimo, da je po uradni poti prišlo spet do viškov te izmenjave, hkrati pa je splošna kulturna izmenjava doživljala nov razmah in pokazala nove možnosti nadaljnega razvoja. Viške kulturnega užitka je predstavljala tradicionalna izmenjava gostovanj celovškega Mestnega gledališča v Ljubljani 2. in 3. aprila in opere Slovenskega narodnega gledališča v Celovcu 9. in 10. aprila. Celovški gledališki ansambel se je v Ljubljani tokrat predstavil z operama »Čarobna piščal« in »Čarostrelec«, ljubljanski operni ansambel pa v Celovcu s »Knezom Igorjem«. S tradicionalnim gostovanjem Slovenske filharmonije v Celovcu 31. maja je sledil prav tako edinstven kulturni užitek; orkester Slovenske filharmonije je tokrat prišel v Celovec s čelistom Cirilom Škerjancem. Na področju splošne kulturne izmenjave smo v letu 1965 lahko zabeležili pomembne nove prireditve. Najpomembnejši sta bili gotovo razstavi »Ljudska umetnost na Gorenjskem«, ki jo je na povabilo mesta Beljak za 10-letnico prijateljskega sodelovanja s Kranjem avgusta v Beljaku priredil Gorenjski muzej, in razstava »Gore v podobah«, ki jo je novembra na povabilo Umetnostnega društva za Koroško priredil v celovškem Domu umetnikov Umetnostni paviljon Slovenj Gradec v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije. S tema razstavama je bil pravzaprav vrnjen obisk koroškim umetnikom, ki so zadnja leta razstavljali v Kranju in v Slovenjem Gradcu. Poleg tega je prišlo leta 1965 še do razstav Dušana Džamonje in Janeza Bernika v celovški Galeriji 61 in do razstave Valentina Omana v Ljubljani. Avstrijsko-jugoslovansko društvo v Celovcu je 24. marca priredilo predavanje »Baročna umetnost v Sloveniji«, ki ga je imel prof. dr. Sergej Vrižer iz Maribora, 21. junija pa je predvajalo slovenski film »Samorastniki« in ga s tem prvič posredovalo koroški javnosti, ža 20-letnico Združenih narodov 23. oktobra je povabilo k proslavi v Celovcu Slovenski oktet, ki je ob tej priložnosti na povabilo Slovenske prosvetne zveze v Celovcu imel koncerte še v Dobrli vasi, Borovljah in Ločah nad Baškim jezerom. Če k tem srečanjem še dodamo koncert Višje glasbene šole iz Ljubljane v Celovcu 22. aprila, poletno srečanje koroških književnikov v Mariboru, literarni večer Kajetana Koviča v celovški »gruft« 14. novembra ter nastop Kvinteta bratov Avsenik 12. decembra v Celovcu in če ne prezremo, da je na prireditve »Svet pleše« dunajske Revije na ledu v času od 24. februarja do 3. marca prišlo nad 24.000 obiskovalcev iz Slovenije in Hrvatske, potem vidimo, kako plodna in mnogostranska je bila 1965 splošna kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo. Posebej je v tem okviru treba omeniti kulturno izmenjavo obmejnih občin Borovlje in Tržič ter Železna Kapla-Bela in Kranj. V izmenjavi med Borovljami in Tržičem, ki traja že pet let, so Borovlje Tržičane povabile na proslavo 70-letnice boroveljske požarne hrambe 17. julija, na 60-letnico društva »Prijatelji narave« 1. avgusta in na 20-letnico delavske godbe »Stahlklang« 20. novembra. Izredno plodna pa je bila 24. aprila začeta kulturna izmenjava med Železno Kaplo-Belo in Kranjem. Po gostovanju jezerskih igralcev z igro »Svetli plameni« v Lepeni je bil 29. maja literarni večer z našim pesnikom Valentinom Polanškom na Jezerskem, godbi na pihala obeh občin pa sta svoje obiske in koncerte izmenjali 11. julija in 12. septembra. Podobno lepo sta se razvijali tudi sodelovanje in izmenjava obiskov med prosvetnimi društvi, ki so včlanjena v Slovensko prosvetno zvezo, in prosvetnimi društvi v Sloveniji. Poleg srečanja s kulturnimi ansambli iz Slovenije na tradicionalnem Slovenskem plesu v Celovcu 16. januarja, poleg koncertov naših pevskih zborov 1. in 2. maja v Novi Gorici in Trstu in poleg že omenjenih koncertov Slovenskega okteta po naših krajih so to sodelovanje zlasti gojila slovenska prosvetna društva v Logi vasi, Škofičah, Hodišah, Bil-čovsu, Radišah in Pliberku, v Sloveniji pa prosvetne organizacije na Jesenicah, v Tržiču, Kropi, Dupljah, Škofji Loki, Virmašah, na Vranskem in v Rogaški Slatini ter v Ravnah in na Prevaljah. Njihove skupine smo na Koroškem lahko pozdravili devetkrat, medtem ko so dala naša prosvetna društva v Sloveniji S prireditev. Skupno gledano je torej razvoj kulturne izmenjave in sodelovanja med Koroško in Slovenijo v letu 1965 v resnici razveseljiv. Ta razvoj kaže, da sc spoznanje potrebe po takem sodelovanju za-korcninja med vedno širšimi sloji prebivalstva. Vedno bolj si na obeh stnmeh meje utira pot spoznanje, da je tako sodelovanje najpomembnejši prispevek k pospeševanju izmenjave in sodelovanja na ostalih področjih družbenega življenja in k utrjevanju prijateljstva med Koroško in Slovenijo ter med Avstrijo in Jugoslavijo, kar ni le obojestranska želja vladnih činiteljev, marveč tudi čedalje širših slojev prebivalstva obeh držav. __________________________________________________J Rešitev vprašanja Rebrce, ki ni rešitev Nadaljnja usoda tovarne celuloze Rebrca je slej ko prej odprto vprašanje. V ponedeljek je sicer obratovanje prevzela posebna najemniška družba, eksponenti te družbe prihajajo vendar iz krogov, ki so v avstrijskem papirnem kartelu zadnje mesece najbolj odločno zastopali stališče, da je treba Arland kot lastnika Rebrce likvidirati. Poslovodji najemniške družbe sta namreč gospodarski pregledovalec dr. Marenzi in pravni konzulenf papirnega kartela dr. Buchta, torej osebi, ki sta Arland, zlasti pa P.ebrcl že zastavili nož v hrbet. Za Rebrco obstoja poleg teh še tretji poslovodja v osebi CtVP-poslanca dr. Weissmanna, tajnika koroške organizacije Zveze industrialcev, ki pa ni strokovnjak na področju papirne industrije. Kaj imajo rebrški delavci in z njimi vred prebivalstvo in gospodarstvo velikovškega okraja pričakovati od takega vodstva in od Sake družbe za Rebrco? Odgovor sla dala že poslovodje sama. ® Gospodarski pregledovalec dr. AAarenzi v svojem izvidu o gospodarskem položaju Arland, ki ga je dal lani oktobra, ni govoril o prekomerni zadolženosti družbe, pač pa je naglašal, da stroji Rebrce predstavljajo le še vrednost starega železa, čeprav so bili v glavnem nabavljeni šele po letu 1968 in čeprav je bila koncem 1964 njihova knjižna vrednost izkazana še s 43 milijoni šilingov. 3 Dr. Buchta, pravni konzulent papirnega kartela, je na prvi seji sosveta upnikov Arland neprikrito priznal, da je delničarjem družbe (to je skupina 14 podjetij papirnega kartela — op. ur.) najmanj na obdržanju njenih podjetij. Po takih stališčih nihče ne more verovati, da bodo podjetji v Rebrci in v Andrifzu do aktivnega poslovanja spravili isti ljudje in krogi, ki so se že v naprej odločili za njuno likvidacijo in ki so doslej delali samo na to, da bi jih spravili na rob propada. Jamstva za uspeš- no obratovanje tudi ne more dati poslanec dr. VVeissmann, ko je pre-ko Dsferreichisches Credit-lnstitutm in tinančnega ministra vendar OVPal tista, ki je v bistvu soodgovorna, I da je Arland propadla. Od lefači 1958 naprej je bil namreč general-o ni direktor tega podržavljenega Hit denarnega zavoda, ki ga nepo-sn sredno kontrolira finančno ministr- s stvo, predsednik nadzornega sve- ] ta Arland AG. a Igra, ki jo okoli Rebrce sedaj ° igra omenjena najemniška družba0! (ki je vrh vsega od papirnega kar-^e tela porojeno dete — op ur.) obiv soglasju 'OVP, meri prej v to, da®s hoče papirni kartel tovarno po tej d poli likvidirati, kakor pa jo sanirati.>ri ih SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA .................ummiimiiinii..........................................m....111111112 uj “ | F |kc Ipl |° |° il»c i -it v soboto 22. januarja 1966 s pričetkom ob 20. uri v prostorih Delavske zbornice v Celovcu. Vabilo tradicionalni 15. (SlovezisM ples Sodelujejo: £§£ Veliki mestni plesni orkester Ljubljana s pevcema Majdo Sape in Rafkom Irgoličem IS Ansambel »Dobri znanci in drugi. Vstopnice po 25 šilingov v predprodaji pri krajevnih SPD in v »Naši knjigi" v Celovcu, Wulfengasse. |,e = >k I V Š;u §it tTl!lllllllllllllllll!lllllll!lllllllllllllllll!!IIIIIIIIIIilllllllllllllllIlllll||||||||||||i|||i|||||||||||||||||||||||||||!||||||||||||||, milili^ Bogata kulturna prireditev bilčovskih prosvetašev Na Štefanovo je Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčovsu imelo spet bogato kulturno prireditev. S čistim dobičkom te prireditve se je vključilo v zbiralno akcijo za popravilo zgodovinsko zanimive biičovske farne cerkve. Odziv prebivalstva «a prireditev je bil edinstven. Dvakrat je napolnilo Miklavževo dvorano do zadnjega kotička. Čeprav so Bilčovščani v pogledu na kulturne prireditve že dokaj zahtevni, ni bilo nobenemu žal, da se je odzval društvenemu vabilu. 'Prireditev je začel mešani pevski zbor »Bilke« pod vodstvom Folttja Kapusa, zapel je vrsto slovenskih narodnih, ki so povsod, kjer zadonijo, navdušeno sprejete. Temu uvodu sta sledili dve 'recitaciji. Tretje-šolka biičovske ljudske šole Anica Ogris je recitirala pesem o zajčku, četrtošolec Franci G a s s er pa je povedal, kako je šlo miški na obisku. Oba sta se mojstrsko odrezala in znova pokazala izreden talent. Svoji pesmici sta podala s tako zvrhano mero mimike, da sta živalci pred poslušalci in gledalci kar zaživeli. V središču prireditve je stala ljudska igra v treh dejanjih »Mati in sin«, s katero so nastopili društveni igralci. Igra Izpričuje materino ljubezen do svojih otrok, njeno skrb in njeno tiho upanje, da jim bo šlo dobro, ko bodo stali sami v življenju. Materino ljubezen je prav posrečeno prikazal naš pisatelj Fran S. Finžgar v svoji planinski idili »Triglav«, ko je dejal: Ljubav nobena ini tako globoka, kot mati ljubi svojega otroka. Ko matere srce preneha biti, ljubezni prve žarek dogori ti. Nobeno te tako ne bo ljubilo, ker eno le je materino bilo. Igra je obravnavala to veliko skrivnost življenja in nas je podobno kot Sofoklejeva »Antigona« konfron-tirala z njim. Ostane za nas skrivnost, zakaj požene mati svojega sina, ki ga ljubi nad sve, od hiše, ker je postal v svoji mladosti tat, in mu da na pot prekletstvo. A človeka vedno boli, če zavrže to, kar mu je drago. Zato tudi Podgornikova mati ni našla miru, preden ni spet za verovala v človeka. Zato je ne more- VABILO Slovensko prosvetno društvo »Danica" v Št. Vidu v Podjuni priredi v nedeljo 9. januarja 1966 ob 1/23. uri popoldne pri Voglu v Št. Primožu v Podjuni PEVSKI KONCERT pri katerem sodelujejo: mešani pevski zbor, moški okfef in trio Korotan z glasbenimi vložki. Vsi prisrčno vabljeni. Občinski regionalni načrt za Globasnico ... mo obsoditi kljub sovraštvu do svo-|° jih^ najbližjih, kljub porazu, ki ga je r* doživela v življenju, ker se končno oba s sinom ponižata v tisti odločilni e: točki življenja, ki jo je pravtako iz-,e povedala Antigona, ko je dejala, da ni za to na svetu, da bi z drugimi vred sovražila, marveč za to, da z* drugimi vred ljubi. f Podgornikovo mater je doživeto prikazala izkušena igralka »Bilke« vi Malči Kropivnik,, njenega sina pa je predstavljal že pravtako pravi« amaterski igralec Rupert G a s s e r . Poleg njiju so tudi ostali igralci od-En igrali svoje vloge dovršeno in je imel1** režiser pri razdelitvi vlog v resnici posrečeno roko. Kot nov igralec in tcj pravi talent se je predstavil na odru p Lori M i s c h k u 1 n i k ; od njega e lahko še marsikaj pričakujemo. Vsem igralcem in režiserju Janku O g r i -tii s u izrekamo tem potom prisrčno za-m hvalo za to prireditev in za kultur-,^ ni užitek, ki smo ga bili z njo deležni. Štefanova prireditev v Bilčovsu je^*' spet pokazala, kako veliko poslan-m stvo v službi človeka vršijo naša prosvetna društva. Z vsako odrsko prireditvijo postane beseda življenje in vsak, ki je bil v Bilčovsu, je to občutil. Odrska dejavnost ni prazno f besedičenje, odrska dejavnost člove- ^ ka obogati, ga postavi v živi svet, kjer postaneta igralec in gledalec enota. Vsaka kulturna prireditev na vasi pa tudi dejansko 'dokaže, da slovenska beseda na Koroškem živi, da jo ljudje razumejo in radi slišijo. Kako bi bilo drugače možno, da bi>0 v majhni občini Bilčovs ljudje istie dan nas Kakor poroča deželni tiskovni urad, je bil za občino Globasnico pripravljen osnutek občinskega regionalnega načrta (Flachenwid-mungsplan). Osnutek leži sedaj v občinski pisarni in ga do 17. januarja 1966 vsak lahko pregleda. Vsak posestnik v občini Globasni- V Globasnici bo 13. januarja 1966 ob 8. uri zvečer pri Šo-šfarju ČETRTKOV VEČER z razgovorom o zadružnih vprašanjih in s prosto zabavo. Bralci Slovenskega vestnika prisrčno vabljeni. ca, ki ga bo občinski regionalni načrf kakorkoli prizadel, ima pravico, da do tega dne proti osnutku napravi ugovor, če misli, da mu bo le-ta prizadejal škodo. Ugovore je treba napraviti v občinski pisarni. ... in za Bistrico nad Pliberkom Tudi za občino Bistrica nad Pliberkom je osnutek občinskega regionalnega načrta zagotovljen in leži v občinski pisarni do 29. Januarja 1966 za javnih vpogled na razpolago. Tudi v občini Bistrica nad Pliberkom so pou gornjimi določili v tem času mogoči ugovori proti načrtu. DOBRLA VAS fc 'c K članku iz Dobrle vasi »Zakajla ni prijav k slovenskemu pouku*in smo dobili od pristojne strani spo-nj ročiio, da učna moč otroka R. iz L. ni dobila njegove prijave k slo-ai venskemu pouku v roke. Na željo popravek radevolje objavljamo. >n ------------- ----------------------|Q KOLEDAR Petek,’ 7. januar: Zdravko ^ Sobota, 8. januar: Severin Nedelja, 9. januar: Julijana 3 Ponedeljek, 10. januar: Pavel | T 1 'K H. januar: Higin Sreda, 12. januar: Alfred četrtek, 13. januar: V&roni-ka Jul -■ — .... - Nova snov kot svetlobni ventil ti i- Znanstvenikom se je posrečilo razviti dnov, ki bo v določeni meri .zrevolucioni-Pala" uporabo v optiki, i# Gre za steklo pri sončnih očalih ali zaščitnih očalih pri varjenju. Snov avtomatično potemni, brž ko pade nanjo svetloba. 3 .im močnejša je svetloba, tembolj snov po-'-smni. Tako snov spreminja svoje lastnosti '- spremembo svetlobe. * To pa še ni vse. Snov ne spreminja samo arve od modre do ulfravioletne valovne ij olžine določene napetosti, temveč postane □ opet prozorna, brž ko pojenja ali prestane ■_/etloba. Pri hitri osvetlitvi nastopi zatemni-b^v v 40 milijoninki sekunde!!! Obratni pro-d as pa je odvisen od izdelave in lahko traja :j d ene sekunde do več minut. Učinek je i. >rej enak svetlobnemu ventilu, ki regulira itenzifeio in barvo svetlobe oz. jo posre-i uje. | Praktično bo uporaba nove snovi res ve-= ka. Stekla pri sončnih očalih bodo pofem-|ela takoj, ko bo padla nanje svetloba. §o prehodu iz osončenega prostora v sen-ali hišo pa bodo spet bolj prozorna. S to, toda še bolj koristno, bo to pri zaletnih očalih za varjenje. Svetlobni oblok |5 bo več nevaren, varilcu ne bo treba več = *emati očal in imel bo prosti tako obe | »ki. | V poštev pa pride še uporaba proti bli-| u jedrske eksplozije, za okna pri vesoljcih ladjah in podobno. Kako daleč vidimo v vesolje ? Zemlja je postala človeku pretesna. Vedno globlje v vesolje pošilja svoje prednje straže in že se pripravlja za naskok na nebesna telesa. Vsak dan slišimo govoriti o satelitih in vesoljskih poletih, vendar pa marsikdo sploh mma prave predstave, kaj je vesolje. Predvsem pa si ne moremo predstavljati vesoljskih razdalj, ki so takšne, da jih sploh ne moremo izmeriti z dolžinskimi merili, marveč jih merimo s »časom«. To »vesoljsko merilo« nam je tudi potrebno, če hočemo dobiti odgovor na zgornje vprašanje: kako daleč vidimo? Torej, kako daleč vidimo: deset kilometrov, tisoč kilometrov? Manj kot deset kilometrov, če gledamo po ravni železniški progi ali če stojimo na morski obali in gledamo proti obzorju in komaj dobre tri km, če na obali sedimo. V jasni noči pa lahko vidimo s prostim očesom nič manj kot 14,5oo.000,000.000,000.000 (14,5 trilijona) kilometrov daleč, prav do meglenice v Andromedi! Če hočemo kak predmet videti, mora priti svetloba od njega do naših oči. Aristotel in drugi filozofi starega veka so bili prepričani, da »gre oko ven in pogleda«, kot so rekli: nekaj naj bi šlo iz oči, »vzelo« predmet in se vrnilo, tako kot gre na primer radarski žarek do oddaljenega predmeta in se kot odmev vrne. Zaradi tega, je razlagal Aristotel, se nam zdi, da zvezde migljajo. So namreč tako daleč, da »moč naših oči« na dolgem potovanju oslabi in zato prinese nazaj migljajočo svetlobo. Edina meja za daljavo, do katere lahko vidimo, je lastna svetloba in absolutna velikost telesa v našem vidnem polju, če imajo svetlobni žarki do našega očesa prosto pot. Navidezna jakost svetlobe pa se spreminja v obratnem sorazmerju s kvadratom oddaljenosti predmeta: če je en vir svetlobe dvakrat tako oddaljen od nas kot drugi, bomo videli bolj oddaljenega samo četrtino tako svetlega kot bližnjega in ne polovico. Geometrija vesoljskega prostora postavlja skrajno mejo, preko katere ne bomo mogli videti nikoli, tudi z najmočnejšimi teleskopi ne. Toda ta meja je približno 10.000-krat dalj kot zanimivo««® Zakaj so žuželke močne Če bi od vsake vrste žuželke vzeli samo eno, bi dobili že celo vojsko. Še večjo at-flado bi lahko zbrali, če bi na primer zbrali vse majske hrošče ali pa kakšno vrslo metuljev. Kobilic je toliko, da postanejo v nekaterih državah prava nadloga. Uničujejo e ravnike in njive tako, da se bojujejo ljudje proti njim celo z letali. o Vprašujemo se, v čem je moč teh malih živalic! Če pogledamo, koliko jajčec izležejo posamezne samice, se kmalu prepričamo, da je njihova moč prav v njihovem " relikem številu — v njihovi rodovitnosti. ii Med posameznimi vrstami pa je zelo velika razlika. Samica rjavega hrošča leže zf enem letu okoli 60 jajčec, samica metulja gobavca 600, samica koloradskega hrošča t dveh letih 1600, travnica pa tudi do 10.000 jajčec. 0 Vse te številke pa ne pomenijo ničesar v primerjavi z maticami čebel in termitov. * gotice skoraj celo življenje ne delajo drugega, kot ležejo jajčeca. Čebelna matica ih zleže na dan *«<*' P® 2500. Ker živi 5 let, jih v vsem življenju zleže okoli milijona, ‘lodnosf termitskih samic pa je še večja. Vsaki dve sekundi zležejo eno jajčece! To Iznese v enem letu 10 milijonov. Ker živijo 10 let, poskrbijo v svojem življenju za 100 ;]rrilijonov novih termitov. n P® Pomembno samo to, koliko jajčec izležejo posamezne samice. Važnejše je, 1 edaj bodo nove mlade samice lahko legle nova jajčeca — kakšna je hitrost razmno-a sevanja. n Pri hišnih muhah se iz jajčec že v 14 dneh razvijejo nove muhe. Vsaka muha v "Oljenju izleže 10 krat po 100 jajčec. Če bi tako računali množenje listnih ušic ene sa-‘ niče, bi v enem letu dobili 31-mestno število potomcev. Vse te uši ne bi mogli spra-‘ riti, {e bi jih polnili v vagone, ki jih imamo v državi. K sreči pa so računi le računi! Cela vrsta sovražnikov preži na zarod. Živi in ne-je * v' sovražniki skrbe, da je v naravi vedno ohranjno ravnotežje. meglenica v Andromedi, najbolj oddaljen predmet, ki ga lahko vidimo s prostim očesom. Razdalja petih do sedmih kilometrov, kolikor lahko vidimo z morske obale, je sicer prav tako odvisna od geometrije, toda v tem primeru preprostejše, namreč od zakrivljenosti zemlje. Ta zakrivljenost ima zanimivo in bistveno zvezo s hitrostjo premikanja teles v orbiti.. Na dolžini osem kilometrov znaša zakrivljenost zemlje slabih pet metrov (točneje 4,82 m). Izstrelek, ki bi ga sprožili vodoravno s hitrostjo 8 kilometrov na sekundo s točke dovolj visoko nad zemeljsko površino, kjer zračni upjar ne bi igral nobene vloge, bi imel zaradi 'težnosti pospešek v smeri proti zemiji. Kot vsak predmet v prostem padu, bi izstrelek izgubil v prvi sekundi poleta na višini slabih pet metrov. Toda na dolžini osmih kilometrov, ^kolikor bi jih preletel v tej sekundi, je površina zemlje ukrivljena točno za teh slabih pet metrov. Izstrelek 'tako ni prav nič bliže zemlji pod seboj kot je bil sekundo prej. To velja^ seveda za vsako -naslednjo sekundo poleta; čeprav ves čas pada, zemeljske površine ne bi dosegel nikoli. Postal bi zemeljski satelit in bi vekomaj krožil v orbiti, če ne bi bilo zračnega upora. Zato je hitrost osem kilometrov na sekundo, kar znese 28.000 km na uro, _ kritična hitrost, potrebna za istrelitev satelitov v zemeljsko orbito. Odgovor na vprašanje: kako daleč vidimo, je torej odvisen od geometrije. Običajno imamo opravka s tremi dimenzijami vsakdanjega življenja, kadar pa govorimo o vesolju, moramo pritegniti v njihovo družbo še čas. S tem pa smo ze na področju relativnostne teorije. Vrnimo se zdaj k najbolj oddaljenemu predmetu, kar jih vidimo s prašnim očesom — k meglenici v Andromedi. .Seveda to -ni posamezen predmet, ampak skupek milijard zvezd. Vendar je to samo ena od milijonov takih meglenic, .raztresenih po vesolju, kamorkoli seže -naše oko s pomočjo teleskopov in kamer. Orjaške meglenice so osnovne enote vesolja, njegovi, pravi prebivalci. Zdi se, da nam je meglenica v Andromedi najbližja, saj je oddaljena »komaj« 14,5 trilijona kilometrov. S poskusi na zemlji so ugotovili, da je hitrost -svetlobe 300.000 kilometrov na sekundo. NKrazloga, da bi mislili, -da je v vesolju drugačna. Če zdaj delimo 14,5oo.ooo,ooo.ooo,ooo.ooo km (oddaljenost meglenice) s 300.000 km na sekundo (hitrost svelobe), bomo ugotovili, koliko časa je potrebovala svetloba do nas. Račun lahko izpeljete sami in pokazalo se bo, da je to milijon in pol let. Če torej nocoj pogledamo v meglenico v Andromedi, bomo videli sverlobo, ki jo je zapustila pred milijonom in pol let. Zato lahko 0 Angleži so izdelali elektronski rentgenski aparat, ki prenaia slike prek običajnega televizorja. Prvi rezultati so sijajni, posebno pri prfeiskavi srčnih koronarnih obolenj. Nova aparatura ima več prednosti pred rentgenskim aparatom: zdravniki in pacienti niso več izpostavljeni žarčenju, preiskave srca so poslej lahko pri dnevni svetlobi, odpade čas, v katerem se mora zdravnik privaditi na popolno temo, svetloba pomirja pacienta, preiskave gredo hitreje od rok, ker so slike na zaslonu čiste, jasne in povečane in končno, s kamero lahko snemajo slike na filmski frak. © NajsfarejSi železni most na svetu se Se vedno spenja nad reko Sevem med krajema Madeley in Proseley v Angliji. Most je zgradil v letih 1777 in 1778 Abraham Darbi, ki je bil lastnik topilnic železa. 2elezno konstrukcijo so postavili v treh mesecih in izročili prometu leta 1779. širina loka znala 30 m, celotna teža uporabljenega železa pa okrog 380 fon. d V Hallu v Angliji so v neki posebej za to urejeni tovarni začeli s proizvodnjo ribjega olja s prijetnim okusom. Zdaj izdelujejo ribje olje z okusom po meti. Ukvarjali so se tudi s poskusi za proizvodnjo ribjega olja okusa čokolade. Vodstvo tovarne pravi, da lahko -ibje olje, ki ima okus po meti, pijemo čisto, lahko pa ga mešamo tudi s sadnimi sokovi in mlekom. $1 Pred nedavnim so pri arheoloških izkopavanjih v bližini južnoifalijanskega mesteca San Pietre Vernotico našli okostje starogrškega vojSčaka nenavadno velike postave. Poleg okostja, ki Je ležalo v dva in pol metra dolgem sarkofagu, so odkrili tudi dobro ohranjen meč. © Dva znanstvenika ameriške univerze Cambridge sta v neki stari knjigi o zdravilstvu naSla recepte, iz katerih sta ugotovila, da so že v času dinastije Ming, pred približno tisoč leti, pridobivali moSke in ženske spolne hormone. Knjiga, ki so jo zdaj prvič prevedli, vsebuje deset receptov. Po enem izmed njih so starokiiajskl farmacevti dobivali iz seči hormonske preparalo visoke čistosti. © Znanstveniki vzhodnonemške raziskovalne ladje »Albrecht Penck" so v Gvinejskem zalivu edkrill podmorski tok, ki teče pod ekvatorjem proti vzhodu v globini od 25 do 300 metrov. Ekspedicija je ugotovila, da je ta tok trikrat hitrejši od površinskega toka, ki teče proti zahodu. rečemo, -da je oddaljena od zemlje milijon In pol svetlobnih let. Svetlobno leto je zelo pripravna enota za opisovanje astronomskih razdalj. Če bi se izražal i v .kilometrih, bi bilo prav isto, kot bi navajali na primer razdaljo med New Yorko;n in Los Angelesom v milimetrih. In milimetrov bi bilo daleč daleč manj kot kilometrov do najbližje zvezde — Proxime Centauri, ki je oddaljena od zemlje štiri in pol svetlobnega leta. Splošna uporaba astronomskega leta za merjenje astronomskih razdalj, čeprav vsebuje časovno enoto (leto), nas neprestano spominja, da je čas dimenzija, s katero moramo računati, kadar imamo opravka z vesoljem. Če gledamo zvezde, jih vidimo take, kot so bile nekoč v preteklosti, tedaj, ko jih je zapustila svetloba. Čim globlje v vesolje -prodiramo, toliko bolj nazaj v preteklost moramo iti. Svetloba, .ki jo opazujemo to noč, je »šla« z Andromede mnogo mnogo prej, preden se je pojavil človek, v pliocenu, ko so gospodarili na zemlji mamuti. S teleskopi vidimo celo meglenice, od katerih je potrebovala svetloba 150 milijonov let; na pot je šla v času, ko so živeli na zemlji dinozavri in podobna bitja. Če torej vprašamo: »Kako daleč vidimo?«, bi bil pravilen odgovor: »Milijon in pol let nazaj!« Muimiuiiiiiiiniuiunuiiiiiiiu .............im.......um..........................................................min.......................................................................................................................................... :o Je VLADO FIRM: °skoška nevesta ■t, 2C 30. NADALJEVANJE ia la ’i, o. .Turške tolpe,' je pričel sel, „ki so se vračale čez ! ui>čevsko in divjale po naši Hrvatski, so se s plenom usta- ■ tše pri Volanskem, da jo po najkrajši poti uberejo proti sji. Bilo jih je veliko. Menda pet tisoč. Seveda je ukazal ,senski paša pred bojem pomoriti vse ujetnike, žene in r°ke. Le malo smo jih mogli rešiti. Ko smo pod poveljem hrvafskega bana in kranjskega deželnega glavarja ajlarili po Turčinih, se je razvnel strašen boj. Čez tisoč • '■rtianov je obležalo na bojišču, kakih štiri sto jih je bilo 3'njenih. Ostali pa so zbežali, kolikor so jih le nesle pete." ‘z Gromki smeh je spremljal njegove zadnje besede. 3'3no je stiskal pesti, se presedal in prikimaval. i° .In Jure, moj namestnik, kako je vodil Uskoke?" je ’rašal Tudor. .Bil je strah in trepet janičarjev, poveljnik. Kjer je ” Qril, se je Turek sesedel ali pa se zvalil s konja. Laže kil ranjen," je odgovoril sel. .Saj sem vedel, vedel sem," je smeje se pristavil Tu-)r- .Železno pest ima in moč za tri." »Z uskoškimi oddelki je že na poti nazaj. Slišali smo, 3 5e je cesar zopet pričel s turškim sultanom pogajati 1 mir.* .Upajmo, da bodo pogajanja uspešna, cesar bo zo- izpraznil blagajno in naše žepe,’ je godel stari Dana se je naslonila na Tudorjeva pleča, mu popravila lase, ki so mu zlezli na čelo, in pripomnila: .Samo, da bo mir, Tudor, da bodo naši otroci varni pred turško malho." Ko ji je Tudor pogledal v obraz, ji je rahla rdečica šinila v lica. .Brano!" ga je poklical Tudor, ko je hotel pravkar iz sobane. .Pojdi in poišči oskrbnika. Odpošlje naj grajskega glasnika k vojvodom. AAoram se pogovoriti z njimi. Sel, ki smo ga poslali k deželnemu glavarju se je že vrnil." Brano je prikimal in odhitel. Po hodnikih je odmeval njegov klic. Deževni oblaki so se že raztepli, ko so drug za drugim prihajali v grad uskoški vojvode. Tokrat je bil med njimi tudi vojvoda — Danin oče. Pogovarjali so se o skorajšnjem odhodu Uskokov. .Vojvode!" je zbrane nagovoril Tudor. .Deželni glavar Vojvodine Kranjske nam sporoča, da vam je cesar dovolil, naseliti se po Štajerskem in Primorskem, a zemljo vam daje v odkup. Tam si ustanovite nove zadruge, izberite si svojega poveljnika in glavarja, ki mu cesar odstopa stanovski strelski dvorec Aichof pri Ptuju. Ptujska polja so bogata, travniki porasli z visoko sočno travo. Postavite si naselja in bodite vedno pripravljeni na obrambo. Sovražnikov je nič koliko!" .Glavar," se je oglasil eden izmed navzočih vojvod in z dlanjo pobobnal po mizi. .Veliko nas je. Travniki ne bodo mogli prehraniti našo številno družino, ki smo jo pripeljali s seboj. Se nam bo treba zemlje. Kaj pa zahteva cesar od nas?" Zaslišalo se je mrmranje. .Vojščake, vedno na konju in v orožju, vojvoda. Da mu preganjate Osmane in obdelujete zemljo. Zemlja v Skokih in Dobravcih, pri Mariboru vas čaka. Postavite na- selja. Drava vas kliče. Polna je sulcev in ščuk. Črno vino na Krasu vas vabi, sončne gorice okoli Postojne in Premca dobro rode.” „ln plača vojščakom?” se je zopet oglasil vojvoda. .Dobili jo bodo za vojsko sposobni vojščaki," je odgovoril stari Vukmir. .Sest let ste prosti vseh davščin in bremen. Z domačim prebivalstvom se pobratite. Dobro je in navezano na svojo slovensko zemljo. Hej, vojvode! Izberite si dobrega glavarja, ki vam bo znal krotiti vašo vročo uskoško kri." „Se sinu ne prizaneseš,” se je s smehom vmešal eden izmed vojvod, ki je sedel najbliže Tudorju. Uskok je, vojvoda, ne pozabi." Sive starčeve oči so se zabliskale. „Na ravninah ob Muri vam bo veter s Pomurske ravnine prašil travnike in drevje," se je zopet oglasil Tudor. .Čebele vam pridelajo obilo medu. Gozdovi so poini divjačine." Zadovoljni obrazi vojvod so zrli zdaj v Tudorja zdaj v starega Vukmira, ki ga je govorjenje utrudilo. Vojvode, zadovoljni z vestmi, ki so jih slišali, so pričeli vstajati in odhajati, da nestrpnim Uskokom iz bližnjih vasi sporoče vesele novice. Potrebno je bilo, da se čim-prej pripravijo za odhod. Zadnji se je poslovil vojvoda, Živin oče. Pri vratih pa se je še enkrat ustavil, se obrnil in dejal: .Vukmir, stari bojni drug, tudi jaz se preselim." Stari Vukmir, oprt na močno grčavko, se je nemalo začudil. „Ti, vojvoda? Seliti se hočeš. Čemu? Ej, takšen vojvoda, malo takšnih! Dana, ki je prisluhnila in ujela zadnje besede, se je zagledala v nepremični Tudorjev obraz. „ln Živa?" je pretrgal molk Vukmir. o — štev. 1 (1232) 7. januar 1966 AVSTRIJSKI KMETJE V LETU 1964: 5 milijard šilingov za nakup in vzdrževanje strojev Izdatki za opremo kmetijstva s potrebnimi stroji se zadnja leta naglo večajo. V letu 1964 je avstrijsko kmetijstvo za nakup traktorjev, priključnega orodja in strojev odštelo 3,7 milijarde šilingov, nadaljnjih 1,2 milijarde šilingov pa je plačalo za njihovo vzdrževanje. Okroglo 85 % vseh v Avstriji produciranih traktorjev in kmetijskih strojev je pokupilo domače kmetijstvo. Te številke najbolj ponazarjajo naraščajoči pomen kmetijstva kot naročnika in konzumenta blaga domače industrije. Gornje številke, ki jih povzemamo po objavi Avstrijskega instituta za gospodarska raziskovanja, kažejo istočasno tudi naraščajoče breme, ki ga kmetje nosimo v času druge etape mehanizacije kmetijstva, ko ne gre več le zato — kakor je šlo v prvi etapi — da s stroji olajšamo delo, marveč moramo z večjimi in kompletnejšimi stroji pri delu v vedno večji meri nadomeščati ljudi, ki so šli v zadnjih desetih letih s kmetij. 1964 smo morali več kot šestino vrednosti svoje proizvodnje odšteti zgolj za nakup in vzdrževanje svoje mehanizacije. S tem pa naše breme mehanizacije, ki je že leta 1962 v državnem merilu predstavljalo vrednost 28,3 milijarde šilingov, ni le naraslo, marveč je preseglo vrednost celokupne kmetijske proizvodnje, ki je znašala 29 milijard šilingov. Iz te primerjave sledi, da kmečka gospodarstva sama od sebe ne morejo več nositi bremen mehanizacije in da morajo vedno bolj iskati drugod kreditov za njeno nabavo. Kako velika je potreba po teh kreditih, vidimo na tem, da je bilo od leta 1959 do 1964 — torej v šestih letih — samo v okviru akcije agrarnih investicijskih kreditov odobrenih 80.000 posojil za nakup strojev v skupni vrednosti 4 milijard šilingov. Skoraj četrtina teh posojil je odpadla na leto 1964. Letos bo tozadevna potreba še večja in se bo večala tudi v prihodnje, če se pariteta med cenami naših pridelkov in cenami naših gospodarskih potrebščin ne bo zboljšala. Kmetje moramo te kredite vrniti, se pravi, da jih moramo prislužiti z delom in z večanjem proizvodnje. Ti krediti torej niso nikakšna miloščina kmetijstvu in kmečkim ljudem, marveč docela normalen posel, kakor so to krediti, ki jih najemata obrt in trgovina. Edina pomoč, ki jo dobimo, je državni prispevek za znižanje obrestne mere na okroglo 4 odstotke. Tako torej kmetje nismo le dokaj pomemben odjemalec in konzumen! blaga domače industrije in trgovine, marveč tudi pomemben faktor na domačem kapitalnem trgu. Avstrijsko kmetijstvo v gospodarskem ogledalu Družba za knjigovodstvo v kmetijstvu in gozdarstvu je zadnja leta pričela vsako četrtletje objavljati tako imenovano kmetijsko paritetno ogledalo, ki kaže razvoj in položaj kmetijstva v celokupnem gospodarskem razvoju v državi. Paritetno ogledalo kmetijstva za tretje četrtletje minulega leta, ki ga imamo pri rokah, kaže, da se je dispariteta v razmerju kmetijskih cen v obdobju od začetka julija do konca septembra do gotove mere zboljšala in da se v tem četrtletju tudi gospodarski pogoji kmetijstva na splošno niso poslabšali. Indeks obratnih dohodkov kmetijstva je v tem času narasel za 7,8 na 129,3 točke, indeks celokupnih izdatkov kmetijstva je konec septembra sicer dosegel 136,7 točke, a je narasel le za 1,6 točke. S tem se je razlika med skupnimi izdatki in obratnimi dohodki kmetijstva — tako imenovane »škarje« — zmanjšala od minus 11,2 na 5,7%. Na strani obratnih dohodkov se je v tretjem četrtletju zaradi podražitve krompirja, pa tudi ječmena, ovsa in krušnega žita indeks obratnih dohodkov iz rastlinske proizvodnje dvignil za 23,5 na 138 točk. Ta dvig, ki je prišel v prvi vrsti v korist kmetom ravninskih pokrajin, bi bil gotovo še višji, če ne bi letina zelenjave in tudi zgodnjega sadja zaostala za lansko. Indeks obratnih dohodkov iz živalske proizvodnje je v imenovanih treh mesecih narasel le za 3,9 na 129,7 točke. Ta dvig je omogočila le podražitev goved, ki so bila nakupljena za pitališča, klavnih telet ter prašičev in jajc. Slabše cene kot v drugem četrtletju pa so bile zabeležene pri plemenskih in klavnih kravah ter pri pujskih in perutnini. Najslabje se je dvignil indeks obratnih dohodkov na področju gozdarstva. Indeks teh dohodkov se je dvignil le za 0,1 na 107,3 točke, čemur je v glavnem kriva stagnacija na trgu z lesom, ki v tem času še ni kazal nobenega znamenja za zboljšanje povpraševanja in cen lesa. Na strani skupnih izdatkov so porast indeksa predvsem sprožili investicijski izdatki. Njihov indeks je med začetkom julija in koncem septembra poskočil za 3,5 na 135,8 točke, ker so se nekateri kmetijski stroji občutno podražili. Indeks obratnih in gospodinjskih izdatkov je ostal v glavnem isti, kot je bil v drugem četrtletju. V obeh primerih se je povišal le za 0,8 točke. BILANCA TRGA Z MESOM PO PRVIH 9 MESECIH Manj govejega in več svinjskega mesa Položaj na avstrijskem trgu z mesom je po podatkih agrarnogospodarskega instituta zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v prvih devetih mesecih minulega leta kazal naslednje tri bistvene značilnosti: • Domača proizvodnja mesa — govejega in svinjskega — je v primerjavi s prvimi devetimi meseci 1964 narasla za 7267 na 238.275 ton. • V isti primerjavi je domača potrošnja mesa narasla za 2289 na 234.145 ton, s čemer je resnični izvozni višek znašal 4120 ton; 1964 smo imeli dejanski primanjkljaj v višini 940 ton. • Domača proizvodnja govejega mesa je bila s 83.851 tonami za 3457 ton nižja kot v prvih 9 mesecih 1964, medlem ko je domača proizvodnja svinjskega mesa narasla za 10.915 na 154.432 ton. Domača proizvodnja govejega mesa je torej lani zaostajala za ono leta 1964. Ker smo z izvozom 10.579 ton izvozili za 50 % več govejega mesa kot 1964 je kljub povečanemu izvozu oskrba zaostajala za 2445 ton za predlansko. Spričo obilne ponudbe svinjskega mesa v prvem polletju je bilo lani mogoče manjšo ponudbo govedine izravnati s svinjskim mesom. Njegov izvoz je lani narasel za 415% na 4072 ton. Ker je bila kljub izvozu domača ponudba še vedno za 7632 ton višja od 1964 in ker smo poleg tega v prvih mesecih in v drugi polovici leta uvozili še 3029 ton svinjskega mesa, je bilo kljub slabši ponudbi govedine splošno večjemu povpraševanju za mesom še vedno zadoščeno. Ta bilanca torej kaže, da Imamo na trgu s klavnimi govedi slej ko prej opravka s stagnacijo in da bomo Imeli z njo opravka tudi še prihodnje leto. Ker bo letos poleg tega ponudba klavnih prašičev zaostajala za lansko, je po gornji bilanci mogoče sklepati, da se bo letos potreba po uvozu mesa povečala, s tem pa je tudi pričakovati, da se bodo klavna goveda In prašiči podražili. PASEMSKO VPRAŠANJE V AVSTRIJI: Simodolsko in sivo rjavo govedo na pohodu Izvoz mlečnih izdelkov narašča Lani je 'izvoz mlečnih .izdelkov iz Avstrije narasel. Dvignil se je za 2% na 17% in dosegel vrednost 700 milijonov šilingov. Od mlečmh izdelkov smo lani izvažali maslo, sir in polno mleko v prahu. Izvoz masla se je dvignil za 1939 ton na 5700 ton, izvoz sira od 9800 na 11.000 ton, izvoz polnega mleka v prahu pa od 14.373 na 18.000 ton. Proizvodnja trpežnega mleka se je v primerjavi z letom 1964 povečala za 102.000 na 450.000 ton. V krogih sklada za gospodarstvo z mlekom računajo, da bo letos ponudba mleka na trgu narasla za 4 % na okroglo 2 milijona ton. Istočasno pričakujejo, da se bo tudi povečal izvoz mlečnih izdelkov. Proizvodnja trpežnega mleka bo predvidoma narasla na 500.000 ton. V zadnjih petih letih se je v naši držal število goved simodolske in sivorjave pasni močno povečalo. Število goved simodolsk pasme je naraslo za 207.000 glav ali za 20 »/' medtem ko je število sivorjavcev naraslo z 29.000 glav ali za 9 %. Do teh ugotovitev j prišel statistični centralni urad, ko je za let 1964 ugotavljal pasemsko pripadnost govej živine. Istočasno je statistični centralni urad ugc tovil, da je število ostalih govejih pasem I naši državi močno nazadovalo. Najbolj je fi teh petih letih nazadovalo število rumeneli goveda, in sicer za 147.000 glav ali za 32 % V to pasmo sodi po novem tudi marijadvorski govedo, ki je bilo svojčas v Podjuni najbo\ udomačeno. Ta pasma praktično povsod, kjt% jo še gojijo, odmira, ker po molznosti in pa rastnosti ni v stanju dosegati intenzivnih s.j modolcev in sivorjavcev, ki imajo odlični kombinirano lastnost visoke molznosti z lasi nostjo naglega priraščanja. i Na odmirajoči veji se nahaja tudi že pink gavsko govedo, katerega število se je v tfV petih letih zmanjšalo za 34.000 glav ali 21 °/o. Vzroki nazadovanja so tudi pri ij' pasmi v bistvu isti, kot smo jih ravnokar m' vedli za rumeno oz. marijadvorsko govedi Preostale pasme, ki več ali manj predstavljal le še otoke v avstrijskih pasemskih območjih so — številčno gledano — nazadovale za tisoč do 34.000 glav, po odstotkih pa za 8 JI 21 %. Simodolski pasmi pripada v naši državi si1 daj že 54 % vseh goved. Njeno število j vseh zveznih deželah izvzemši Vorarlberg n/ rašča. Najbolj je ta pasma zastopana na Zgof, njem in Nižjem Avstrijskem, na Dunaju /j na Štajerskem in Gradiščanskem. Na Tirox skem in v Vorarlbergu prevladuje sivorjat govedo, medtem ko v Salzburgu prevladflf* pinegavsko govedo. Njegovo število se je ver-dar v zadnjih petih letih skrčilo za 4,5 % / 91,5 %. ^ =o Kar tiče Koroško, se je s tem prodiranje simodolcev in sivorjavcev pasemska zmče njava razumljivo še povečala. Še prva leta j drugi svetovni vojni sta bili na Koroškem za stopani le pinegavska in marijadvorska pasrt0 in so bili med njima le posamezni otoki drP gih pasem. S pretapljanjem marijadvorske,. goveda s simodolskim se je medtem števt1 simodolcev močno povečalo in so le-ti že za stopani na večjih strnjenih področjih. Sini® dolci pa prodirajo tudi v območje pinega.' skega goveda, ki ga na drugi strani od zahK da proti vzhodu vse vidneje izpodriva siv * rjavo govedo. Tako je sedaj na Koroškem polnem razvoju proces, ki ga je sprožilo sp r znanje, da kljub svojim določenim kvalitet pinegavsko govedo nikoli več ne bo v stari: dati na leto ono količino mleka in mesa, #£ kor jo dajeta simodolsko in sivorjavo goved0 NAMIG TEDNA: Preglejmo in popravimo stroje! aij ar Na vseh kmelljiltlh strojih je pililo lokom if' lefja do manjiih in vetjih okvar. Da bodo sli*1 v prihodnjem poletju brezhibno delali, jih je *^> ba sedaj oCisfill In pregledati ter poskrbeti 'a popravilo okvar in za zalogo nadomestnih de!> « ki se najčeife pokvarilo. Sedaj je za tako opat vilo najbolj pripraven Cas, zalo ga Izkoristit s ilP»l|{llltill*lž(SIIlllll tllllilll.llllt IIIIIIIlElIIIIIIIIllltlltl! t lllli:il>IIIllIIIIIIIIIII2lllilll!!IIIIIII lltllilf liltf If lllllf lili! lil) lllt:l| II llllllt M||||;||| lil ||!| |^2t IliltlSTIIIIf II lllllllllll 11| II lllllllt El lili t IIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIE JI) imiiiiiiii | iiiifiiiijf || (m iiiiidi f milili im im m | im j um f 11 |||||l||||||||||||li||l||i|i:2|i||tt!Erfll:SM;||f!|l' „Z menoj pojde. Tuji kraji, tuji ljudje. Staram se, Vuk-mir. Sin ti je pripeljal snaho, a mojim zadrugarjem je potreben nov starešina, mlad, odločen in pameten." Vukmir je stopil k njemu, mu pogledal v obraz in ga potrepljal po plečih: „Ej, stari moj vojvoda, skupaj bova pazila na vnučke." Nekaj časa sta molče opazovala Dano, ki je pospravljala mizo. Jesenski veter, ki je rinil skozi polodprto okno, ga je s -treskom zaloputnil. Ob vznožju grajskega hriba so se podile ovce, mulile travo in se prerivale okoli rogatega ovna, ki se je leno pomikal med čredo. V dolini na poljih so kmetovalci zopet s plugi preobračali mastno zemljo. Lesen plug se je zatikal in odskakoval. „Da bi te Turek!" se je jezil črnolasi in sloki uskoški kmetovalec. Po uskoški gmajni so pastirji trobili na rog, da zbero čredo in opravijo večerno molžo. Zateglo mukanje krav se je izgubljalo na obronkih gozdov. Za ogradami so puhali spočiti konji, topotali in se grizli za mlade žrebice. Ob širokem potoku so se sklanjale uskoške žene in dekleta ter ožemale perilo, ki so ga hotele opranega ponesti s seboj v nove kraje preko Soče in Drave. Fantiči, ki se jim je komaj brada golila puha, so posedali po nabrežju in skrivoma opazovali čvrste dekliške noge, okoli katerih se ije vrtinčila mehurčasta voda. Iz kolaric si slišal nabijanje kladiv. Spretni kolarji so obračali težka lesena kolesa vozov, ki bodo zopet zaškripala po cesti. Okovali so počena ojesa in s prekuhanim vrbovim šibjem vezali bukove ročice na vozeh. V zadružni sobi pa so se pomenkovali vojvode, tehtali predloge in se ogrevali za misel, da je treba izbrati najmodrej-šega in najbistrejšega moža, dobrega vojščaka, ki jih popelje v nove kraje in bo vreden časti, postati novi glavar Uskokov na Štajerskem. Vse je delalo in hitelo v nestrpnem pričakovanju. Zima je bila blizu, morali so pohiteti. OOO Jesensko sonce se je nagibalo k zatonu. Prav počasi je zlezlo, kakor da bi razmišljalo, ali naj vendarle še osvetli prašne sablje, ki so udarjale ob znojne boke utrujenih konj. Voj za vojem uskoške konjenice je jezdil po kotanjski cesti. Utrujeni vojščaki so se vračali v zaledje, da se odpočijejo in vnovič naostre orožje, ki se je skrhalo v boju pri Volanskem. Četvoriva poveljnikov z Juretom na čelu je za konjsko dolžino jezdila pred njimi. V zaraščenih obrazih so se izgubljale ostre črte napetih obrazov. Predolgi lasje so jim že padali na tilnik in frfotali v večernem vetru. Umazane in strgane obleke so čakale ženskih rok. „Poveljnik, kje se ustavimo?" je vprašal stari poveljnik malega oddelka deželnih brambovcev in se obrnil v sedlu. „V prvi uskoški vasi prenočimo in nato z jutranjo zoro naprej!" Kdaj pa kdaj je bilo slišati kašno redko besedo, ki se je izgubljala v živahnem topotu konj. Za ovinkom so se vrstili ob cesti visoki stari topoli. Škorci, ki so posedali in se skrivali med vedno nemirnim trepetajočim listjem, so vreščali in se živižgaje zbirali v jate ter zopet odletavali na strehe prvih hiš uskoškega naselja, ki so se mu bližali jezdeci. Ko so umazani vojščaki ugledali pred seboj prve hiše, sta z njihovih obrazov izginila dolgočasje in utrujenost. Vzravnali so se v sedlih in nategovali prej ohlapne vajeti konjem, da so pospešili korak. Konji so zahrzali in strigli z ušesi. Hladna voda v vaškem koritu jih je vabila. Močan konjski topot je privabljal na cesto vedno vi!* radovednih vaščanov. Kmalu so se od vseh strani zasliši1', veseli vzkliki. Vojščaki so se pozdravljali s svojci. Jezdc J niso smeli trgati vrst in so čakali na ukaz poveljnika Jaj reta, da razjašejo in se porazgube po vasi. Bosopeti, iV; pol oblečeni otroci so skakali okoli konj, grabili za vajed in silili v sedla, dokler jih niso prešerni jezdeci pograbiš in si jih posadili na konjska hrbtišča. Dekleta pa so spe0 recanih kril opazovale plečate postave, šepetale in se UC hifale. ite Kot blisk so jezdeci na Juretov ukaz poskakali s ktjt! in se drug za drugim porazgubili po vaških hišah. Kortsn ki so jih na vajetih vlekli za seboj, so brž spravili v hle'. '] jih dobro podrgnili s slamo in jim nasuli zoba. Na miz z.i v hišah pa jih je že čakal sladek ržen kruh in čebule^ kislo smetano. Brhkim gospodinjam se je mudilo znositi mizo še hladne pijače, da jim potešijo žejo. Kljub svoji orjaški postavi je Jure lahkonogo korala proti vojvodovi hiši, ki je stala odmaknjena od ceste mul gosto zaraslim slivovim in češnjevim drevjem. Z dlanjo sil si obrisal umazane znojne kaplje, ki so ga ščegetale pr čelu. Cim bliže je prihajal vojvodi, tem češče si je pog’ * dil lase. Koga bo najprej zagledal, vojvodo ali Živo? Žiim< njene vedno razposajene oči in polno postavo. Rad jo*« imel, čeprav ji tega ni nikoli povedal niti pokazal. 4ri »Hm, prestar sem za njo, prestar,” je mrmral in iK penjal oči. Ozrl se je. M: Jure, le brž za krilo," se je og|asi| Cedc>( |Z, z enako vilikim dvoriščem in >eti takimi stopnicami. Neke stopnice dal* šle v majhno stanovanje Klarine > oratere, ki se je imenovala Dolores r»ti( se je ukvarjala s pomembno obrt-bila je vedeževalka. Imela je toli 45 let in je bila bledega obraza. 0 y;Pod visokega čela so ji sijale črne islis'i- Včasih je bila bogata — vsaj ta-,> fe Pr'Pov'ec^ovala — potem pa je iz Rubila vse, tako da si je moraia Taj služiti kruh s tem, da je prerodi, ivala ljudem z dlani in iz kart. vajed njenimi strankami so bile tudi jrabiske iz drugih četrti. Ciste in dospe0 oblečene. se 'Klara je bila živo nasprotje svoje atere: čista, lepa, mirna. Iz njenih i je sijala vedrina in nežnost. Ime-s k£je majhne, rdeče ustnice, ki so pri Konsmehu pokazale čudovito bele zo-hle*. To so bile ustnice otroka, ki se še miz znal jeziti in se hudobno smejati. buldara je bila nameščena v neki pi-lSjjl fni kot strojepiska in je bila zelo idna. Kadar je njena mati spregala stranke, se je Klara odstra-orala v kuhinjo in tam tipkala ali pa e mučila angleško gramatiko... Rejo s’^ sem, da je bila mirna. Da, iz nje 3Ie prihajala neka čudna mirnost, in pogf sem jo, zaljubljen do ušes, najraje j 2jjtnerjal z bistro vodo. J jo^istega dne sem pripovedoval |_ ari o svojem spopadu z Umber-j Ji. Ona se je milo nasmehnila. »Saj Mar ni vzroka, da si ljubosumen takega mladeniča, kot je Umber-pre* — mi je rekla in me pobožala roki. iil Jiri- Toda tudi on je moški — sem pe5il|ovoril. — Vendar ... 'n ona je odgovorila z otroškim ut jiftuehom: — Ne vem, kaj naj ti rečem... toda že njegov podolgovati, brezizrazni obraz, njegovi lasje kot pri ježu me spominjajo na marionetno figuro. Težko je to pojmiti: človek, ki je zmerom korekten, dostojen, Ki govori zmerom trezno in ve, kaj hoče... ki pripoveduje o rodbinskem življenju, o ženi gospodinji in o plenicah ... Ne, raje bi umrla, kot pa da bi se zabavala s takim človekom! Med temi besedami sem bil navdušen. Umirjen, zaupljiv vase. Velikodušno sem ji dovolil, da se je z njim sprehajala. Ljubosumnost nisem več občutil. Od tistega dne se mi je zdelo, da se nazadnje lahko maščujem za vse tisto, kar sem zaradi Umberta pretrpel. Za vsa tista pripovedovanja moje matere o njegovi vnlosti. Moja mati je postavila Umberta na neki svečan podstavek; Klara pa ga je z njega snela. Nekega dne mi je rekla: — Bila sem z njim v ladjedelnici, kjer je zaposlen. Z delavci je govoril s skrajnim podcenjevanjem, kot da sploh niso ljudje. Kadar pa je prišel direktor, se je od uslužnosti topil. Zdaj sem se na Klaro tako zanesel, da sem ji kmalu rekel, naj se vzameva. Takoj mi je odgovorila: — Mnogokrat sem o tem premišljala. Toda želela bi, da damo vsemu temu neko določeno obliko. Pojdi, prosim te, k materi in dogovori z njo. Sicer pa jo poznaš. Dogovorila sva se, da bom šel k materi še isti večer. Medtem pa se bo Klara sestala z Umbertom zad- njič. Ta sestanek sem odobraval, še več. Do ubogega Umberta sem čutil neko sožalje ... Vrata gospe Dolores so bila odprta. Vstopil sem in se znašel v majhni čakalnici, polni ljudi. Največ je bilo tam žensk in mladih deklet iz naše četrti, ki sem jih poznal po vidu. Bile so tudi neznane dame zelo našminkanih obrazov, z dragocenimi kožuhi. Medtem ko sem sedel za mizo in pregledoval neke ilustrirane časopise, sem premišljeval o zaposlitvi gospe Dolores in o njenem zaslužku, ki vsekakor ni bil majhen. V tem trenutku so se odprla vrata in pojavila se je Klarina mati v japonskem kimonu iz črne svile. Kadila je cigaro in kolobarji gostega dima so ovijali njen bledi obraz. Pogledala me je in rekla: — Samo trenutek, Pepe. Takoj pridete na vrsto. Zdelo se mi je, da nima pojma o mojem namenu, o vzroku mojega obiska. In tedaj sem prišel na miš:!: prosil jo bom, naj mi prerokuje prihodnost med menoj in Klaro. In takoj nato ji bom rekel, zakaj sem prišel. Pri tej misli sem se smehljal in nestrpno čakal, da pridem v njeno sobo. Soba je bila primerno majhna in temna. V enem vogalu sta bili dve postelji, pokriti z neko rumeno tkanino. Mučila me je misel, da spi v tej sobi Klara skupaj z materjo. Na oknu je visela strgana zavesa, poleg okna pa je stala majhna miza. Na njej je ležal zavitek kart in povečevalno steklo. Soba je bila pre- napolnjena z opravo in slikami. Gospa Dolores se je usedla na stolček in me prosila, da se usedem poleg nje. Najprej je z vžigalico vžgala košček črnega papirja; sobo je napolnil vonj močnega parfuma. »To je armenski papir« — mi je rekla. »Opažate, kako diši? Torej, za kaj gre?« Prosil sem jo, da mi pogleda dlan. Položila je na pepelnik cigareto, prijela mojo roko in nastavila nad njo povečevalno steklo in jo dolgo opazovala. Čez nekaj trenutkov je rekla skoraj zgrožena: — Pogovarjam se s poštenim človekom, mar ne? Od presenečenja sem bil ves iz sebe. — Seveda — je nadaljevala gospa Dolores z mirnejšim glasom — to ,e svrha človeka, ki ima preveč rad ženske... Veste, vi ste mladi, jaz to razumem. Toda tudi pri teh stvareh mora biti meja. Vaše srce je kot kak avtobus! Vi ste Don Juan. Vidite črto vašega srca? Podobna je verigi: na vsakem vozlu ženska ... — In ostalo? — Malo sreče pri opravkih, malo uspeha pri delu. Premalo resnosti, pomanjkanje čuta za odgovornost. Začel sem se jeziti in jo vprašal, če ne vidi tudi kaj drugega, ne samo napake? Tedaj je prišel porazni odgovor: — Napake? Tisto, kar vidim, so karakterne lastnosti. Vsekakor bi vam kot mati ne dala svoje hčerke za ženo, če bi jo zahtevali! Imate polne roke pustolovščin, toda na nji ni videti linije zakona. Tedaj sem ji rekel, ne da bi zadržal jezo: — Gospa Dolores, jaz nisem prišel k vam zato, da mi gledate v dlan, temveč zato, ker vam hočem pove- EDGAR W A L L A C E : Sumljiv primer Odstranil je odejo in sedel na posteljo; noge, ki so se medtem dotikale hladnih tal, so iskale copate. Nenadoma je zazvonil teleton in razbil gluho tišino noči. Prižgal je luč, stopil k telefonu in dvignil slušalko. — Tukaj doktor Benson — je dejal hladno. Okrog njegove hiše je zavijal novembrski veter in prinašal mraz tudi v sobo. Doktor se je oblekel. Stopil je k mizi in pogledal na uro, brundal je zaradi dela, ki mu je od sna odtrgalo dve dragoceni uri. Zakaj se morajo otroci roditi prav ob tako nepravem času? S sabo je vzel dve torbi, eno manjšo „s tabletami", kakor so jo imenovali meščani, in drugo večjo, babiško. Imel je težave, preden je prižgal avto. Kašljal je in brehal, nazadnje pa je le zapeljal po osamljeni cesti. Gospa Sorly, ki jo je moral obiskati, je imela dvanajst otrok, toda zdravniku se je zdelo, da nobenega ni rodila v lepem vremenu ali podnevi. Sorlyjeva farma je bila precej oddaljena. Zdravnik je z zadovoljstvom opazil silhueto nekega človeka, ki se je težko prebijal skozi veter in nosil pod pazduho nek zavitek. Zmanjšal je hitrost in povabil človeka, naj vstopi v avto, ta pa je to takoj storil. Zdravnik je obstal za trenutek, si prižgal cigareto, potem jih pa potisnil v žep. Odšel je ven in s sklonjeno glavo stekel proti garaži. Veter mu je kot kirurški nož rezal v obraz. — Greste daleč? — je vprašal zdravnik. — V Detroit — odgovori suhljati človek, ki je imel zaradi vetra polne oči solz. — Imate morda cigareto? Zdravnik je odpel plašč, takrat pa se je spomnil, da je cigarete potisnil v zunanji žep. Vzel je zavitek in mu ponudil, medtem ko je sopotnik iskal po žepih vžigalnik. Ko je prižgal cigareto, je človek držal zavitek še nekaj časa v roki, nato pa vprašal: — Lahko vzamem še eno cigareto. Za pozneje! Ne da bi čakal na odgovor, je vzel še eno. Doktor Benson je občutil, kako neznanec potiska roko v njegov žep. — Dal vam bom cigarete v žep — je dejal neznanec. Doktor je hotel naglo vzeti cigarete, te pa so že bile v žepu. Nekaj časa sta se peljala molče, nato pa je doktor vprašal: — Torej v Detroit greste? — Grem iskat delo v tovarno avtomobilov. — Vi ste najbrž mehanik? — Nekaj podobnega. Vozil sem kamione do konca vojne. Pred enim mesecem sem ostal brez dela. — Ste bili med vojno v vojski? — Da, vozil sem štiri leta bolniški avto. — Tako?! Jaz sem zdravnik, doktor Benson. — Takoj pomislil na to, avto diši po zdravilih — se je nasmehnil človek, nato pa resno dodal: — Ime mi je Ewans. Spet sta nekaj časa molčala; prišlek se je nekaj časa prekladal na svojem sedežu, potem pa postavil ovitek na tla. Zdravnik je naglo pogledal njegov mačji obraz. Opazil je, da ima na obrazu globoko rdečo brazgotino, novejšega datuma. Potem je pomislil na gospo Sorly, potisnil roko v žep, da bi pogledal na uro. Prsti so zaman iskali. Ure ni bilo. Doktor Benson je previdno potipal prostor pod sedežem in pazljivo potegnil pištolo človeku pod rebra. — Takoj vrnite mojo uro v moj žep! — je jezno zakričal. Človek je preplašeno poskočil in dvignil obe roki. — Bog moj, je zašepetal — mislil sem, da ste vi... Doktor je še močneje potiskal pištolo pod njegova rebra in hladno ponovil: — Dajte uro v moj žep, dokler nisem ustrelil! S tresočo roko je Ewans vzel iz žepa na telovniku doktorjevo uro in mu jo potisnil v žep. S prosto roko je zdravnik potisnil uro še globlje v žep, odprl vrata in sunil človeka iz avtomobila. — Danes moram rešiti življenje ženski, tukaj pa gubim čas z vami, v želji da vam pomagam! — je besno kričal zdravnik na njega. Pot čez hrib do Sorlyjeve hiše ni bila tako težavna kot je predvideval. — Spotoma sem vzel v avto nekega človeka in me je poskušal oropati — je dejal zdravnik ponosno. — Vzel mi je uro. Ko sem mu pokazal pištolo, mi jo je takoj vrnil. Sorly se je tako napeti zgodbi nasmehnil. — Vesel sem, da je vrnil uro, sicer ne bi vedeli, kdaj se je otrok rodil. Koliko je bila takrat ura, zdravnik? — vpraša Sorly. Zdravnik je vzel uro iz žepa. — Od rojstva je gotovo že minilo pol ure, zdaj pa je natančno ... — Pristopil je k svetilki. Gledal in gledal je v uro. Steklo je bilo razbito. Pogledal je hrbtno stran ure in se še bolj približal svetilki. S težavo je prebral napis: „T. Ewansu iz bolniškega sektorja, ki je s svojo hrabrostjo rešil naša življenja v noči 3. novembra 1943. leta v bližini italijanske meje. Bolničarke Nes-bit, Johns in Wingeith." dati, da se imava z vašo hčerko rada in da sva se odločila, da se vzameva. Ona je z zelo mirno kretnjo položila povečevalno steklo na svoje oko in odgovorila: — Ubogi moj mladenič! Roka je povedala resnico. Vi se ne boste oženili, vsaj ne zdaj. Vi mislite, da sla se s Klaro sporazumela o zaroki, toda Klara ne misli tako, zakaj ona je že zaročena. Pred enim tednom je prosil za njeno roko Umberto Pom-pei. Klara ni imela poguma, da bi vam bila to povedala, ker je sramežljivo dekle, poleg tega pa je tudi dobra in bilo bi ji žal, če bi vas prizadela bolest. Glede mene pa moram priznati, da mi Umberto ugaja. Mislim, da bo dober mož. Klara ga je prosila, naj ji dovoli, da se z vami še kdaj sreča, dokler vam stvari ne pojasni in ne prizna resnice. Ne vem, če bi kak drug moški pristal na kaj takega. Zmanjkalo mi je sape. Ona pa je nadaljevala: — No, poglejmo, kaj pravijo karte. Stavim, da boste srečali druge ženske, ki vas bodo imele rade. Iz žepa sem potegnil tisoč lir, jih položil na mizo in zapustil sobo brez besede. Počutil sem se slabo. V glavi mi je bilo motno, oči so mi ovlažile solze. Nato sem začel razmišljati o vsem. To pomeni, dokler sem verjel, da me Klara ljubi, dokler sem ji »dopuščal«, da se z njim shaja, sem bil perpri-čan, da dokazujem svojo velikodušnost, medtem ko sem užival, da sem govoril Klari o Umbertu z nekim omalovaževanjem, se je ona na enak način pogovarjala z Umbertom o meni, Bil sem igračka v njenih rokah. Gredoč skozi predsobo, kjer je bilo polno ljudi, ki so čakali, da zvedo nekaj o svoji usodi, sem opazil ljubko, mlado dekle. Ona me je najprej nagovorila: — Strašne stvari ste morali slišati, ker imate tako mračen obraž? Ne, ne grem k vedeževalki. Izgubila sem pogum. Na ulico sva šla skupaj. Ko sem jo bolje pogledal, sem opazil, da ima vitko telo, tanke noge in kratke, pristrižene lase. Usta je imela vlažna in na pol odprta. Ugotovil sem, da je bila ljubka. — Vi me ne poznate, toda jaz vas poznam — mi je reklo dekle. — Mi stanujemo v isti hiši. Nenadoma sem izpred hiše, v kateri smo stanovali, zaslišal dobro znani zveneč glas. Istočasno pa sem spoznal sonoren Umbertov glas. V tistem trenutku sem se približal dekletu, ga objel in vprašal: — Kako se imenuješ? — Imenujem se Angela — mi je odgovorila z ljubkim pogledom. Medtem ko sva se midva gledala, sta Klara in Umberto šla mimo naju, jaz pa sem čutil, da je Klara opazila najino objemanje in da je takoj okre-nila glavo. Tako je tudi prav, ne jezi se, sem si mislil ogorčen. Onadva sta šla navzgor po stopnicah. Rekel sem Angeli: — Pojdiva nekaj popit, da proslaviva najino srečanje. Prijela me je pod pazduho in odšla sva veselo po ulici. Za dobro voljo Novi podnajemnik pride s prazno steklenico h gospodinji. »Oprostite, gospa. V tej steklenici je bilo se danes zjutraj najmanj tri-četrt konjaka, zdaj pa je prazna. Ali veste morda, kdo ga je spil?* »Vem,* strogo odvrne gospodinja, »to sem bila jaz. Ne trpim alkohola v hiši, zapomnite si to za vselej!* * Moj prijatelj je presenetil šestletnega sinka z veselo novico, da mu je štorklja prinesla sestrico. »Ojoj,* je zastokal fant, »jaz bi pa vendar rad imel velikega brata!* Starček je stopil v prenapolnjen avtobus in pokazal sprevodniku otroško vozovnico: »Tako dolgo sem moral čakati na vas,* je rekel očitajoče. * Plah zakonski mož je vprašal svojo ženo pred sprejemom v porodnišnico: »Dragica, ali si ne bi stvar še malo premislila?* 'Nagrade se razdeljene Prazniki so mimo in spet gre življenje svojo normalno pot naprej. Za vse tiste, ki so nam poslali rešitve nagradnih križank, so zadnji dnevi razumljivo v težkem pričakovanju: aii je bila rešitev pravilna, ali sem med nagrajenci! To so bila vprašanja, ki so zaposlovala številne bralce našega lista, saj smo tokrat prejeli naravnost rekordno število rešitev. Bilo je precej dela, da smo vse pregledal) in izločili tiste, ki niso bile povsem pravilne (tudi takih je bilo precejšen kup) in iz preostalih izžrebali srečne nagrajence, katerim bomo v teh dneh poslali kot nagrado lepe slovenske knjige. Preden objavimo .razsodbo", katero je izrekel muhasti žreb, pa bi povedali še nekaj besed o napakah, ki smo jih najbolj pogosto zasledili. Pri križanki za odrasle je bila to nedvomno japonska dolžinska mera .ri’ (61 navpično), ki so jo mnogi spremenili v grškega boga „Ra", tako da je iz tujega ženskega imena .Anita" (64 vodoravno) nastalo tudi pri nas precej razširjeno ime .Agata". To napako je zagrešilo zelo veliko reševalcev in smo jih žal morali izločiti. — Pri križanki za otroke pa je bila očitno usodna beseda pod 15 vodoravno (ovitek), katere pravilna rešitev v tem primeru more biti samo .omot" (čeprav bi bila sicer pravilna tudi beseda .ovoj"), ker je povezana z besedo pod 8 navpično, kjer je kot naprava v pristanišču seveda pravilen le .pomol". Ugotovili smo tudi še razne druge napake, ki pa niso bile tako pogoste in zato o njih tudi ne bi posebej govorili. Pač pa bi omenili, da .družinsko" reševanje križank ni vedno najboljše, ker se po- RADIO CELOVEC I. PROGRAM PoroClla: 5.45 , 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Po-»drav nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni iport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 8. 1.; 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika, roman — 16.30 Govorimo o znanstvenih knjigah — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20.15 Zlati hrošč, pripovedka — 20.45 Koncert dunajskih filharmonikov — 22.20 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 9. 1.; 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Venček lepih melodij — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — •13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Samo veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Žrtev Helena, slušna igra — 21.15 Sfaror.emška viteška igra. Ponedeljek, 10. 1: 8.15 Most čez Drino, roman — 8 45 Ljudska glasba tujih dežel — 16.16 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladina in film — 20.15 Umetnost hvali, usmerja in troši — 20.30 Staroavstrijske podobe — 71.15 Za mesto in podeželje. Torek, 11. 1.; 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 12.55 Smučarske tekme v Grindelvvaldu — 15.30 Moj oče je majhen kmetič — 15.45 Koroško pesništvo — 18.00 Koro-ška avto- in motorevija — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Aktualna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Velika stiska, slušna igra — 21.30 Ansambel Willi Fantel. Sreda, 12. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Koroški visokošolski tedni — 15.30 Dunajski akademski pevski zbor — 18.00 Aktualna reportaža — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstvena govorilna u*a — 20.15 Bacchanitine, opera. četrtek, 13. 1.; 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 4 5.15 Ura pesmi — 15.45 Ljudske pesmi in plesi iz Lotringije — 18.00 Koroška kulturna poročila — 18.20 Gospodarski komentar — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Spomini na Franca Franzlercha — 21.00 Radijski poštni nabiralnik — 21.00 Pripovedujemo in prepeva- mo o deželi Drave. Petek, 14. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 12.55 Smučarske tekme v Grindelwaldu — 15.15 Komorna glasba — 18.00 Koroške pihalne godbe — 18.35 Kaj pravi industrija — 19.00 Smučarske tekme v Grindelwaldu — 20.15 Seina - Donava — 20.45 Evergreens, tokrat na Dunaju — 21.00 Glasbene šarade. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti 17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja t plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni komentar — 22.10 Pregled po svetu. Sobota, 8. 1.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.30 Bodite čisto tiho — .13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Pihalne godbe — 14.40 Tehnični razgledi — 15.20 Šport in glasba — 17.00 Za delovno ženo — 18.05 Znane melodije — 19.10 Oddaja vicekanclerja *— 19.30 Velika ionsa — 20.15 Avstrijska hitparada — 21.30 Lahka glasbo. Nedelja, 9. 1.; 8.15 Kaj je novega — 9.45 Klavirs«a glasba — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Most Čez Drino, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 18.00 Mednarodna radij- ska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Danes igra Ziehrer — 21.15 Mi in naš čas. Ponedeljek, 10. 1.; 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.20 Sodobni avstrijski komponisti — 15.35 Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura — 17.25 Brali smo za vos — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Orkestralni koncert —- 21.00 Zborovski koncert. tem nujno zgodi, da napravijo vsi člani iste napake. Sicer pa vse skupaj gotovo ni tako tragično, saj iz napak se učimo. Zato smo prepričani, da bo šlo prihodnjič že mnogo lažje in boljše; tudi pri tistih, za katere so bili tokratni „orehi” morda le še pretrdi. Ne bomo več zlorabljali vašega potrpljenja, marveč bomo povedali, kateri reševalci so bili izžrebani. KRIŽANKA ZA ODRASLE: 1. nagrada — Marija Male, Sele-Sred-nji kot; 2. nagrada — Miško K u I n i k, Dunaj; 3. nagrada — Angela Prag er. St. Johann na Tirolskem; 4. nagrada — Marija Lorenci, Tolsti vrh, Ravne na Koroškem (Slovenija); 5. nagrada — Miha P a k, Plešivec pri Kotmari vasi. KRIŽANKA ZA OTROKE: 1. nagrada — Marija Stingler, Plešivec pri Komari vasi; Torek, 11. 1.; 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Pomembni orkestri 15.35 če gredo zaljubljenci na sprehod — 16.00 Od pokrajinske do visoke šole — 17.25 Znanje za vse — 17.10 Preizkus na tekočem traku — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Robert Stolz dirigira — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 12. 1.; 8.10 Glasba na tekočem traku — 9 35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden dni pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.45 Otroška ura — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerji — 20,15 Vseh devet — 21.40 Aktualni prispevek. četrtek, 13. 1.: 8,10 Dobrodošli! v Avstriji — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.20 Dunajsko koncertno ogledalo —■ .13.30 Komorna glasba — 14.15 Pomembni orkestri —- 15.35 Z ljudsko pesmijo skozi Kanado — 16.00 Ukaz je ukaz — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Ženska oddaja — 19.30 Otroci, kako revno bi bilo življenje, če ne bi bilo spominov — 20.00 Vindobona, ti lepo mesto — 22.15 Lessing o sebi. Petek, 14. 1.: 8.40 Da, to je moja melodija — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za priajtelja opere — 14.35 Ljudska glasba — 15.35 Glasba Nica Dostala — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Li-bussa, tragedija — 21.00 Mi in gore — 21.40 Angleščina v naglici. 2. nagrada — Peter Koller, Dob pri Celovcu; 3. nagrada — Milenka Grdblacher, Škocijan. Vsem nagrajencem čestitamo in jim želimo mnogo zabave s knjigami, ki jih bomo odposlali po pošti. Seveda so mnogi od tistih, kateri so nam poslali pravilne rešitve, ostali brez nagrad in bodo morali potrpeti do prihodnjič, ko bomo spet objavili kakšno nagradno križanko. Ker pa slavi naš list letos ravno svoj 20-letni jubilej izhajanja, smo se odločili, da med tiste, ki so pri žrebanju ostali »praznih rok", izjemoma razdelimo še nekaj tolažilnih nagrad. Končno se vsem, ki so nam z rešitvami poslai še ljubezniva pisemca, iskreno zahvaljujemo za čestitke ob praznikih, za dobre želje in predvsem za njihovo zvestobo našemu listu. Za primerjavo objavljamo pravilno rešitev obeh ikrižank. Križanka za odrasle Vodoravno: 1. Janko (pravilno tudi Joško); 5. kozak; 9. gilb; 10. Est; 11. la; 13. ti; 14. pa; 15. ev; 16. trk; 18. raketa; 23. ma; 24. Aare; 26. ruta; 27. Apač; 28. LO; 30. me; 31. SN; 32. Igo; 34. rana; 36. peta; 38. sen; 39. sl; 40. vv; 42. ga; 43. srna; 46. Oton; 48. smer; 52. tat; 53. prolog; 55. ime; 56. AB; 57. mi; 58. os; 60. ad; 61. rak; 62. Rim; 64. Anita; 65. atlas. Navpično: 1. Jalta; 2. ng; 3. kit; 4. Obir; 5. kepa; 6. osa; 7. zt; 8. kovač; 12. ara; 15. era; 17. kr; 19. ar; 20. kum; 21. eter; 22. ta; 23. up; 25. elipsa; 27. ananas; 29. ogel; 31. sneg; 33. Ot; 35. as; 37. avto; 41. vol; 43. stava; 44. Rab; 45. nt; 46. or; 47. no; 49. mi; 50. Ema; 51. rediš; 53. pika; 54. gora; 57. mat; 59. sit; 61. ri; 63. ml. Križanka za otroke Vodoravno: 2. sin; 4. žamet; 6. ran; 7. rop; 9. no; 10. Ivo; 12. Ob; 14. zima; 15. omot; 16. ta; 17. uta; 19. or; 20. nos; 22. kal; 24. start; 26. Ana. Navpično: 1. dim; 2. sani; 3. Nero; 4. ža; 5. to; 6. roman; 8. pomol; 9. nit; 11. vrt; 13. bor; 17. usta; 18. Akra; 21. os; 23. at; 25. Ant. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 8. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Na dom obujaš mi spomin. Nodelja, 9. 1.; 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 10. 1.: 14.45 Poročila, objave, pregied sporeda — Športni mozaik — Kaj pravite k temu -- 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem. Torek, 11. 1.: 14.45 Poročila, objave — Iz zdravnikove beležnice — Beremo za vas. Sreda, 12, 1.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 13. 1.: 14.45 Poročila, objave — Žena in dom — Malce vremenoslovca. Petek, 14. 1.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Cerkev in svet — Beremo za vas. Ta teden vam priporočamo: V novem letu nove knjige §| Mimi Malenšek: INKVIZITOR, zgodovinski roman iz dobe reformacije, 688 sir., polusrvje 123 šil. RS France Bevk: POT V SVOBODO, knjiga spominov na zadnjo vojno, 372 str., pl. 42 šil. Q Jože Dular: KRKA UMIRA, roman iz podeželskega življenja, 452 sir., pl. 51 šil. K Smiljan Rozman: TEDEN IMA SEDEM DNI, zbirka otroških zgodb, 132 str., ilustr., br. 22 šil. K L. P. Hartley: POPOLNA ŽENSKA, roman o problematiki zakonskega življenja, 324 str., pl. 60 šil. Hj Janez Švanjcer: ULICE BREZ LJUBEZNI, roman o ljudeh, ki iščejo ljubezensko srečo, 188 sfr., pl. 36 šil. Q Miroslav Krleža: GLEMBAJEVI, zbirka proze in dram, 540 str., pl. 54 šil. ■ Konstantin A. Fedin: NENAVADNO POLETJE, roman iz Rusije kratko po revoluciji, 724 str., pl. 98 šil. M Tone Seliškar: POSADKA BREZ LADJE, velike in male dogodivščine, 288 str., ilustr., kart. 33 šii. R| Erich Kuby: ROSEMARIE, roman o »sladkem življenju premožnih ljudi, 220 str., polusnje 68 šii. M Venceslav VVinkler: ŠESTI MORA OSTATI, mladinska povesi iz zadnje vojne, 128 str., ppl. 17 šil. BB Thomas Wo!fe: O ČASU IN REKI, veliki roman znanega ameriškega pisatelja, dve knjigi skupaj 1088 str., pl. 110 šil. ^ Juš Kozak: PAVLIHOVA KRONIKA, roman iz študentskega življenja in o bridkih izkušnjah prve svetovne vojne, 252 str. pl. 40 šil. HB Andre Maurois: OBDOBJA V LJUBEZNI, roman o razočarani ljubezni, 236 str., pl. 84 šil. BI Ramon Sender: KRALJ IN KRALJICA, roman iz španske državljanske vojne, 190 str., br. 20 Š3. B Hans Kades: LAŽNI ZDRAVNIK, roman iz zdravniškega življenja, 472 str., ppl. 54 šil. R| Stefan Heym: ZADEVA GLASENAPP, roman o nacističnem nasilju v zasedeni Pragi, 272 str., ppl. 45 sil. B Janez Jalen: BOBRI, roman o prastarih prebivalcih na Ljubljanskem barju, 600 str., ilustr., pl. 52 šil. H Niko Kuret: PRAZNIČNO LETO SLOVENCEV, šege in navade, 1. knjiga: Pomlad 328 str., slikovne priloge, pl. 68 š'l. Knjige lahko naročile tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih. Knjigarna „Naša knjiga“, Wuifengasse Sobota, 8. 1.: 15.03 Drama gledališčnikov — 16.55 Novo za ženo — 17.30 Ta naš svef — 18.35 Kaj vidimo novega — 19.30 Čas v sliki — 20.05 Ostani zdrav, moj sen* komedija — 21.20 Teden dni časovnih dogajanj. Nedelja, 9. 1.; 17.03 Vabimo na ple: — 18.30 Svet mladine — 19.00 Srečanje z živalmi — 19.30 Aktualni šport — 20.45 Življenje mojega brata, televizijska igra. Ponedeljek, 10. 1.; 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Kitara za vse — 19.30 čas v sliki — 20.00 Športno omizje — 21.00 Melissa, prvi del. Torek, 11. 1.: 10.25 Smučarske tekme v Grirvdelwaldu — 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Smučarske lekme v Grindelvvaldu — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Z najvišjimi odlikovanji — 20.40 Mestni pogovori — 22.00 Čas v sliki* Sreda, 12. 1.: 11.03 Z najvišjimi odlikovanji -— 11,55 Smučarske tekme v Grindelwaldu — 17.03 Listamo po slikanici — 17.25 Pit in Petra — 17.35 Mala športna abeceda — 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Smučarske tekme v Grindelvvaldu — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Enaindvajset — 21.00 Melissa, drugi del. Četrtek, 13. 1.: 11.03 Pisan denar z vsega sveta — 12.00 Kaj lahko postanem — 18.35 Tečaj angleščine — 18.55 Športni kalejdoskop — 19.30 Čas v sliki — 20.05 Skladatelj Johann Strauss — 21j10 Jezno nebo, komedija. Petek, 14. 1.: 11.03 Skladatelj Johann Strauss — 12.IG Podobe iz Avstrije — 12.55 Smučarske tekme v Grindel-waldu — 18.35 Gozd in mi — 18.55 Televizijska kuhinja — 19.30 Čas v sliki — 20.05 Prometni razgledi — 21.00 Melissa, tretji in zadnji! del. OKNO v svet — televizorje in vse električne naprave Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf tel. 0-42-36 281 RADIO LJUBLJANA oddajo na jrednjem valu 327.1 257 202,4 202 im, UKV frekvence 88,5 — 93,9 — 94,1 — ,0,S ~ ’7.9 MHz, PoroClla: 5.00. 6.00 . 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro _ 11.00 Turistični napolki - 12-30 Kmetijska oddaja _ 13.,j Obvestila in zabavna glasbo 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 17-05 Popoldanski koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 22.10 Plesna gla,ba. Sobota, 8. 1.: 8.05 Giosbena matineja — 9,25 ^|aj; glasbeniki — I0.i15 Iz opor italijanskih mojstrov — 12,o5 Med novastmi našega arhiva 12.40 Za ovoljni Kranjci in ansambel Vinka Horvata 14.05 O omki j., sme. tanove .Prodane nevosle* • 14.35 Vošči a ■ 15.30 Pe- smi in plesi jugoslovanskih narodov 17.35 Popevke lega ledna — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe —1 20.30 Na pomoč, nekdo je na vrtu, kriminalka — 22,10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 9. 1.: 8.05 Ledena pot, mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — '0-°° Se Pomn,,e, tovariši — 10.45 Za ljubitelje lahke glasbe — 11-45 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vos — 14,o0 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoresko tedna — 17.30 Knjigarnar ne more spati, radijska igra _ j0iO0 Naš nedeljski sestanek - 21.00 Simlonge Franza Schu-berta. Ponedeljek, 10. 1.: 8.05 Glasbena mot.nejo - 8.55 z<> mlade radovedneže — 10.35 Naš pod iste — 12.05 Dru* ga simfonija Lucijana Marije Škerjanca 12.40 HarmO' nikarski orkester — 14.35 Voščila — 15.30 Zborovska skladbe - 18.20 Signali - '8-35 Družba m čas _ 20.0» Prenos koncerta RTV Zagreb — 22.10 Mozaik zabavna glasbe. Torek, 11. 1.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Sprehod med velikimi zabavnimi orkestri — 12 05 Slavni virtuozi — 12.40 Ansambel Rudija Bardorlerja in trio S|Qvk0 Avsenika — 14.35 Pel minut za novo pesmico _ 15 38 V torek nasvidenje — 18 20 Ansambel Jožeta Privlka ansambel Boruta Lesjaka — 18.45 Na me narodnih kril* potjih — 20.00 Koncert mešanega zbora Glasbene matic® — 20.20 V uri pred zoro, radijska igra — 21.40 P|eV,i orkester v besedi in glasbi. Sreda, 12. 1.; 8.05 Glasbena matineja — 8.55 p^a* svet pravljic in zgodb — 9.30 V svetu lahko g|Qsbe 10.45 človek in zdravje — 12.05 Arije iz manj jnanik oper — 12.40 Narodne pesmi — 14.35 Voščila ^ 15.38 Koncert pihalne godbe Jindrich Bauer — 17.05 Jubileji y tem letu — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Rusalko( Opcro — 22.10 Popevke se vrstijo. Četrtek, 13. 1.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Velika ladja, glasbena pravljica — 10.15 S solisti beogra,js^e ji* zagrebške opere — 12.05 Iz Mozartove .Bonboniere", .<* 12.40 Čez hrib in dol — 14.05 Iz boleta .Čajna pun^o' — 14.35 Lirika za otroke — 15.40 Literarni sprehod -'17.05 Turistična oddaja — 18.20 Odskočna deska — 18.45, Jezikovni pogovori — 20.00 CetrJkov veder t— 21.00 Iz J ročilo dvajsetega stoletja. Petek, 14. 1.: 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirskr tednik — 10j15 Klavirske skladbe za otrokoi~ 10.35 No* vost na knjižni polici —- 12.05 Iz oper Fraincesca Čilo® — 12.40 Iz narodne zakladnice — 15.30 Od vasi do vas* — 18.20 Igra plesni Orkester RTV Ljubljana 18.45 .Kuk furne diagonalo — 20.00 Iz arhiva operetnih melodij ^ 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaj* o morju in pomorščakih. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organi*®' cij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovor"* urednik; Blaž Singer; uredništvo in upravo: Celovec' Klagenfurf, Gasomefergasse 10, telefon 56-24. — Tis** Zoložniška in tiskarska družba x o. j. Drava, Celovec' Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov; Celovec' Klagenfurf 2, Postfach 124.