Štev. 165.
.v
i wai« 11*1

Velja po pošti: =
Sa oelo leto naprej .	K 28'—
za pol leta » .	> 13'—
za četrt » » .	» 8-50
za en meseo » .	» 2*20
za Nemčijo celoletno	» 29'—
sa oatalo inozemstvo	» 35'—
^ Vupravništvu: =
Za oelo leto naprej . K 22-40 ta pol leta » . » 11*20 sa četrt » » . » 5-60 za en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
Bar Uredništvo Je t Kopitarjevih alioah Stev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma s« ne b sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. b
Političen list za
Enqstolpfta petltvrsta (72 mm):
sa enkrat......po 15 v
sa (Mikrat...... 13 »
sa trikrat.....» 10 »
sa več ko, trikrat . . » o »
vBčkrajftem primeren popust.
% Izhaja: N ,.
vsak imem&f mpdelje ln praznike, ob 5. ari popbMtte.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. 1 = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. =«= I - Upravniškega telefona štev. 188.
3** DanaSnja Številka obsega 4 strani. ""C
Deželna vinarska zadrnia.
Ljubljana, julija 1909.
Po .prizadevanju kranjskega deželnega zbora se je ustanovila danes v Ljubljani velika zadružna organizacija kranjskega vinogradnika. Medtem, ko je malone že popolnoma gospodarsko združen kranjski kmet, je zaostal vinogradnik. Umevno1. Trtna uš mui je uničila pred leti ■trto. Minula so leta, predno je zopet obnovil vinograde. Imel je seveda veliko Škodo. Zato pa na gospodarsko združevalnem polju kranjski vinogradnik ni tako napredoval, kakor so napredovali drugi 'kranjskj 'kmetje. Ustanovitev »Deželne vinarske zadruge« je bila tem nujne-jša, ker se j)ori danes naš vinogradnik, bodisi že vipavski ali dolenjski, s težko vinsko Ikrizo. Revež ne more spraviti v denar svoje vinske kapljice. V tem oziru mu bo šla .nova zadruga na roko. Poiskati mora iti bo poiskala našemu vinogradništvu novih odjemalcev, dati razprodaji našega dom. vina moderno obliko. Ravno ,tako važen namen pa ima nova deželna okvirna zadruga tudi, ker bo morala združiti v svoje okvirje vse krajne vinarske zadruge, ki se imajo ustanoviti. Upamo, da nova naša gospodarska zadruga v najkrajšem času izvrši svojo zadačo, kranjskemu vinogradniku v korist.
Ustanovni shod nove zadruge.
Za vinogradnike velevažno zborovanje je primeroma prav dobro obiskano. Vrši se v veliki dvorani »Uniona«. Med drugimi so navzoči: drž. posl. Pogačnik, deželni odborniki dr. E. Latnpe, dr. V. Pegan, grof Barbo, dež. posl. dr. Zajec, Matjašič, Zabret, Mandl, grof Margheri1, tajnik S. L. S. dr. Rožič, predsednik »Gospodarske zveze« Babnik, ravnatelj »Gospodarske zveze« Silvester Škerbinc, gosp. Viljem Pfeifer, župan Zurc, deželni zadružni komisar dr. Lovro Pogačnik, c. kr. kletarski nadzornik Gombač, ravnatelj šole na Grmu Rohrman, več županov, zastopnikov zadrug in vinogradnikov.
Zborovanje otvori v imenu propo-nentov deželni odbornik grof Barbo. Izvaja: Trtna uš, ki nam je uničila vinograde, je premagana. Vinogradi so obnovljeni in rode bogato žlahtno vinsko kapljico. Žlahtna naša kapljica lahko tekmuje z drugimi vini. Naš kranjski cviček je na dobrem glasu. Potihnili so glasovi, češ, da je zanj vstvarjeuo le kranjsko grlo. Naš trud pri obnovitvi vinogradov se je tako izplačal, da imamo zdaj preveč vina in ga vinogradnik ne more spraviti v denar. Padla je tudi cena vinu. Gledati moramo, da cena vina še bolj ne bo padala. Vsi se veselimo boljšega časa, a skrbeti moramo, da se reši iz krize, v kateri se nahaja zdaj naš vinogradnik, ker ne more 'prodati vina.. Deželni odbor ima resno voljo, da pomore vinogradniku. Sklical je zato enketo veščakov, da poizve, kako dvigniti' stanje našega vinogradnika. En-keta je izjavila, da je le v združenju vinogradnikov moč. Izvolila je enketa ožji odbor, ki mu je naročila, naj izdela pravila za »Deželno vinarsko zvezo«. Ožji odbor je izdelal pravila, ki jih je potrdilo in vpisalo v zadružni register deželno so-* dišče. Pravila bo prečital c. kr. kletarski nadzornik Gombač. Podelim mu besedo.
O pravilih nove zadruge.
Poročevalec navaja nekoliko zgodovine našega vinogradništva. Okolu leta 1894. in 1895. je uničila trtna uš trte našemu vinogradniku. S pomočjo države so se obnovili vinogradi. Povzdignilo se je pridelovanje vina, ki je imelo višje cene kakor danes, ko so že padle pri dolenjskih vinih na 15, 14 in 12 krajcarjev pri litru, pri vipavskih pa na 14, 12 in 10 krajcarjev. Veliko konkurenco delajo kranjskim vinom istrska in dalmatinska vina, izginila so pa tirolska vina iz naših kleti. Delajmo na to, da pride naš domač kranjski pridelek v naše kleti. Ko se še spomni enkete, preide na pravila. Namen novi
zadrugi je, da pospešuje prodajo vina. j Ustanavlja naj v ta namen zadružne kleti, vinotoče, razstave, vinske pokušnje, vinske sejme. Vinska kupčija naj se posreduje s potniki. Zadružne kleti se bodo ustanavljale po deželi, v Ljubljani se ne ustanovi takoj z oziroin na ogromne stroške. Vinotoči se bodo pa morali ustanavljati po nevinorodnih krajih r.a Koroškem, Češkem, v Bukovini in drugod. Reklamni odbori bodo imeli namen, da poiščejo in priporoča dobra vina zadrugi, kakor tudi nakup kletarskega orodja.
Deleži.
Vpisnina znaša 10 kron, delež pa 20 kron. Vsak zadružnik mora imeti en delež. .Jamči s trikratno vso*o vzetih de-tležev. Vsak zadružnik ima do 50 deležev po en "Tias. Načelstvo obstoja iz načelnika in njegovega namestnika, ki ju voli občni zbor in iz 12 odbornikov. Nadzorstvo in razsodišče imata po pet članov. Občni zbor se skliče enkrat na leto do 15. junija. Po potrebi, če to zahteva ena desetina zadružnikov ali nadzorstvo, se skliče izredni občni zbor. Občni zbor se prijavi 14 dni1 prej v ljubljanskih dnevnikih.
Nastop liberalnega Žerjava. — Govornik razžali zborovalce. — Nemir.
Dr. Žerjav se oglasi in dobi besedo. Pravi, da govori v imenu napvednjakov. Z deleži po 20 kron je zadovoljen. Všeč mu pa ni, da ima do 50 deležev tudi 50 glasov. Iztrebiti se mora politično stran-karstvo. (Nemir.) Novi deželni odbor ie silovito bojevit. (Velik nemir. Klici; Tu je shod vinogradnikov!) Grof Barbo: »To ne spada sem. Govornika opozarjam, naj bo stvaren.« Deželni odborniki so mladi, in mladi ljudje smo bojeviti. Popolnoma soglašam z besedami grofa Barbota, ki je dobro očrta! namen zadruge. Prosi1! bi za jamstvo, da se ne bi zavlačevala strankarska politika v novo zadrugo. (Ogorčenje. Klici: Kdo je pa pričel s politiko! Zakaj ste pa pričeli?) Dr. Žerjav: Pri volitvi naj se jemlje o'zir tudi na napredne vinogradnike. (Ogorčenje. Klici: Čujte! Cujte! Oho! Žali nas! Vsi sme napredni. Velik krohot.) Grof Barbo: Tu ni ne naprednih ne nazadnjaških vmogradnikov, ampak smo samo vinogradniki! Ako ne govorite stvarno, vam vzamem besedo! Dr. Žerjav pa je le naprej tišal z mapred-rjaštvotn, zato mu predsednik vzame besedo. (Odobravanje.) Nato se vrši vpis članov. Vpisujeta c, kr. kletarski nadzornik Gombač in deželni zadružni komisar dr. Lovro Pogačnik.
Volitev odbora.
Vpisavanje traja precej časa. Med vpisavaiijem vidi dr. Žerjav, da se nihče za njegovo naprednjaštvo ne zmeni in da je njegov nastop naredii na vse najslabši vtis. Zato se tiho izgubi s svojimi tremi tovariši. Liberalci so najbrže nameravali obnovti pri občnem zboru kmetijske družbe pričeto igro, a Žerjavovi ni'so prišli. Seveda, treba bi bilo šteti denarce. Zato so jo rajši popihali.
Odbor se voli na predlog dež. odbornika dr. Pegam vzklikoma. Odbornike js predlagal dr. E. Latnpe. Bili so soglasno izvoljeni: za načelnika drž. poslanec dr. Janko Hočevar, za njegovega namestnika 'grof Barbo, 'za odbornike: Franc Miklav-čič, posestnik Sv. Križ pri Litiji, ravnatcij Solc na Grmu Rohrman, oskrbnik Davorin Vukšinič, Metlika, Frančišek Uršič, Vipava. kom. svetnik drž. poslanec Povšc. posestnik Prijatelj. Tržišče, župan Riliard Ferjančič. Goče, župan Janez Kerin, Sv. Križ pri Kostanjevici, župan Josip Zurc, dež. poslanec Mandelj, grof Margheri. Lackner, Črnomelj; v razsodišče učitelj Mrcina. Vipava, dež. posl. Mirko Per-havec. črnomeljski župan Matija Skubic, Viljem Pfeifer, pos. Dekleva Leopold; v nadzorstvo pa: dekan Matija Erzar. Semič, dež. posl. F. Matjašič. dekan Schwei-ger, dež. posl. Ravnikar, dež. odbornik dr. Pegan. Sklene se, da se gg. vinogradniška in kletarska nadzornika stalno kot izvcdenca povabita k vsem sejam na-četstva«
Razni nasveti.
Viijem Pfeifer pozdravi zbi rovalce. Priporoča poizkuševalne kleti in priporoča. naj se zopet oživi pofckuševahia klet v Ljubljani. Natlačen iz Metlike priporoča, :ia.i sc podpira ustanovitev novih zadrug in podružnic osobito v Beli Krajini. ki ječi pod pezo vinske kn'ze. Lani se je pridelalo veliko vina, a se ne more prodati, ker konkurirajo Hrvatje s še nižjimi cenami. Boji* se, da padejo vinske cene še bolj, kot so padle. Priporoča samostojno fihjalko za Belok raimo. kr, kletarski nadzornik omenja, da se bo predvsem gledalo na ustanovitev podružnic v Semiču, Metliki, Črnomlju. Na dr. Pe-ganov predlog se sklene, da v svrho kon-slitucije skliče razsodišče učitelj Mrcina, nadzorstvo pa deželni poslanec Matjašič. Deželni poslanec Mandelj naglasa: Glavna naloga nove zadruge bo, da se spravi kolikor mogoče veliko vina na Češko in v druge kraje. Konkurirala ne l-o zadruga domačen gostilničarjem. Delala bo marveč zadruga na to, da se spravi kolikor mogoče veliko vina v druge kraje.
Dežela pospešuje vinogradništvo.
Dež. odbornik dr. Lampe izvaja: Dežela Kranjska je veliko žrtvovala, da so se po trtni uši uničeni vinogradi obnovili. Drugi korak, da se bode vino tudi razipe-čavajo, smo storili danes z ustanovitvijo zadruge. Kakor je dežela prej podpirala obnovljenje vinogradov, tako bo podpirala novo zadrugo. Najvišja, subvencija pa ni-j česar ne pomenja, ako zadruga sama ne bo delovala. Prosi novi odbor, naj se z veliko vnemo oprime dela. kupčije, kalkulacije, da se bo izpečalo vino. Ustanovitev zadruge je pa samo začetek. Največji-pomeri mora pa zaldobiti zadruga po agitaciji. Duh skupnosti je glavna stvar. Zadruga mora delovati s poukom med ljudstvom. Delo bo težavno, ker je okoliš ce!a dežela Oživiti mora deželna zadruga misel za lokalne organizacije. Potrebno jc. da se kakor so sc že Vipavci, 'udi Beiokranici in Dolenjci združijo v 'krajine zadruge. Ustanovljeno, zadruga je j okvir, pod katere okriljem naj se združi ! kranjski vinogradnik.
Kje se priglaša za vstop zadrugi?
Po dr. Lampetovcm govoru sc nihče ne oglasi. Zadružni podpredsednik grof Barbo zato zaključi zborovanje, se zahvali udeležencem in naznani, da dokler ne bo imela nova zadruga lastne pisarne, naj se naslavljajo vsi dopisi kakor tudi naznanila deželnemu odboru, ker bosta oskrbovala tekoče zadružne posle začasno zadružni komisar dr. L. Pogačnik in c. kr. kletarski nadzornik Gombač.
Pristop zadrugi.
Zadružni komisar dr. L. Pogačnik je naznanil zboru, da se jc vpisalo 60 članov z 253 deleži. Vplačalo sc je med vpisovanjem 430 kron vstopnine in 16U0 kron deležev.
Pozdrav ustanovnemu shodu.
Poslanec dr. Janko Hočevar je poslal ustanovnemu shodu sledečo brzojavko:
Gradec, 22. julija. Po važnem, neodložljivem poslu zadržan, sc nisem mogel udeležiti shoda Vinarske zadruge, kar srčno obžalujem in želim posvetovanjem obilo' uspeha. Vsem zborovalcem srčen na zdar!	Dr. Janko Hočevar.
III. slovenske-hrvaški ka-tehetski tečaj v Ljubljani
»Društvo slovenskih katehetov« bi ne vršilo svoje naloge, ako bi sc ne trudilo, da pritegne kolikormoč vse člane, k sodelovanju, ako jim bi ne oskrbelo prilike za nadaljno izobrazbo. Večkrat čujemo znano pravilo, da človek navadno nazaduje. če ne napreduje. Isto velja tudi o učitelju veronauka jn o vzgojitelju. Tudi veroučitelj zaostane, ako meni, da zadosti zna, da vse pravilno izvršuje, ako sodi. da nima več kaj posebnega pridobiti. Vsa-katero zborovanje, naj bo te ali druge vrste, napoji zborovalcc z novim navduše-
njem, jih osveži in ogreje za pogumnejša in vztrajnejše delo, za vzvišene cilje. Pra-šamo: Ža katero stroko pa je treba več učenja in iskanja, več ognja in življenja, več potrpežljivosti in dobre volje, več premagovanja in stanovitnosti, več iznajdljivosti in novih oblik, —kakor uprav za izvrševanje katehetskega poklica?!
Društvo slovenskih katehetov dobro uvideva, da je v naši domovini še mnoigo nerazorane ledine, ki jo je treba zrahljati, obsajati in plodonosno obdelati; zato je skleniJo prirediti katehetsko - pedagoški tečaj, ki naj bi imel vsaj to korist, da bi se slovenska dujtovščina, znana po jiskreni gorečnosti in trudaljubivosti, — še bolj vnela tudi za katehetsko delo v šoli.
Združili smo se, da bo uspeh tem izdatnejši, s hrvatskimi kateheti, ki se nam bodo pridružili brez dvoma v častnem številu.
Vabilo na
III. SLOV.-HRVATSKI PEDAGOŠKI IN
KATEHFTSKl TEČA.J v Ljubljani, dne 10. in 11. avgusta 1909.
RAZPORED:
Predvečer, ponedeljek 9. avgusta:
Prijateljski sestajnik in pozdrav gostov v mali dvorani hotela »Union«.
Torek 10. avgusta dopoldne:
8—9: Občni zbor »Društva slovenskih katehetov«.^9—9%s:^>K&«tejhet v ekb-razredniči«. Predfv-a prof. in častni .Kanonik A. Kržič tl^jubljaji^. 9l/i—10: izgovor. 10—1(^1: »Tr-ečr Kirmajni st-ujj^nj (asocijacija) koti Koi^e^i-M^rbart-ZiHe-ra i u službi vjjeronatift-a.« Predavanj prof. Ferdo Heffler (Zagreb). lOVs^l !■: Razgovor.
Torek 10. avgusta popoldne:
3—4VL>: Praktična katehizacija iz zgodb za IV. razred.'(Jairova hei in bolna žena.) Katehet J. Mlakar (Ljubljana1). — Razgovor. 4%—5: »Načela o memori-ranju učne tvarine.« Predava spiritnal in katehet Ignacij Nadrah (Škofja LoKa). 5—5: Razgovor.
Sreda 11. avgusta dopoldne:
8I/2—9: »Opravdanost psihološke metode za pučku školu.« Razpravlja Don Spasoje Fabris (Dubrovnik), 9—9'/>: Razgovor. 9V-i—10. »O nadaljni izobrazbi k.a-teheta.« Predava prof. dr. Demšar (šent Vid nad Ljubljano). 10—11: Razgovor.
Sreda 11. avgusta popoldne:
3—4■'/•;': Nastop kateheta A. Ažmana (Postojna) pri učencih IH. razreda. Kate-heza o grehu.— Diskuzija. 4'/^—5V2: Razgovor o raznih katehetskih težnjah. (Predloge in nasvete k tej zadnji točki razpreda naj bi čč. gg. poslali do 8. avgusta uredništvu »Slov. Učitelja«.)
V četrtek izlet tujih gostov v Vintgar, na B'ed in v Bohinj.
Dopoldanska zborovanja bomo imeli v knjižnični dvorani »Katoliške Tiskarnfe«. Popoldanski sestanki bodo pa v zavodu >Collegium Marianum«, ker bo ondi praktična katehizacija. — P. 11. gg. udeležniki, ki žele biti pri skupnem obedu v hotelu Union« prvi, oziroma tudi drugi dan. naj blagovolc to sporočiti uredništvu »Slov. Učitelja«.
P. 11. uredništva slovenskih časopisov prosimo, da bi blagovolila v svojih listih zgorajšnji poziv in razpored ponatisniti.
Glasovi o obstrukcHi.
Nemški obstrukfcijonist o sovanski obstrukciji.
Nemci imajo svojega dr. Funkeja, ki jc imel 21. t. m. svoj shod. Smešno je pitati, kako jc obsojal tisti Funke obstrukcijo jugoslovanskih »muzikantov«, ki je svoj čas ob nemški obstrukciji z nožem divjal proti Slovanom. Mož jc res čuden, ali domišljav, ali pa sploh gluh. ker niti tega ne zna. da do jugoslovanske muzike niti ni prišlo. Najbolj smešna pa je resolucija volivcev nožomaliajočega obstruk-
cijonisia Funkeja, ki obsoja Češko agrar-no-siovensko obstrukcijo. Ej, to ti je lepa protiobstrukcijska kompanija: Funkfc. Ploj, Hribar pa dalmatinski »Obzorov« poslanec v objemu!
Nemška groza.
Strah in groza prešinja Nemce. Utripa jim srce, krčijo se jim žile, trese mo-zek. Ustrašili so se čeških agrarcev, ki napovedujejo, da bo razpolagala »Slovanska Unija« jeseni s 170 glasovi in groze, da bodo že znali Slovani preprečiti, da pride na krmilo še kakšna Slovanom tako sovražna viada, kakor je sedanja Bicner-thOva.
Avstrijski protis ovanski »šarfmaherji«.
Nemškim vladnim listom seveda :ii všeč, da prirejajo slovanski poslanci kljub poletni vročini shode, ki z navdušenjem odobravajo odločen nastop naših poslancev. V želodcu jim pa posebno tiči sijajni naš ljubljanski demonstracijski shod. Na eni strani že priporočajo vladi, naj nastopi pri volivcih proti poslancem ob-strukcijonistom in naj se maščuje nad volivci poslancev, ki sc potegujejo za prava svojega ljudstva. Jeze se nad vlado, ker noče oktroirati poslovnika. Liki slana jih je pa poparil nedeljski shod, na katerem se je slavila sijajna zmaga obstrukcije in se je priporočalo, naj se nadaljuje obstrukcija, če se tudi dovede do novih volitev. Vladi za to nemški šarfmaherji priporočajo, naj skrbno nadzira shode kakor tudi najstrožje cenzurira časopisje, češ, saj se zdaj z interpelacijami ne more objaviti vsebina konfiskovauih člankov. Takele grožnje so otročje. Naj le vlivajo olje na žrjavico. Vsa sedanja nemška šarfmahc-rija le dokazuje, kako potreben je bil odločen nastop čeških m slovenskih poslancev.
Uspehi obstrukcije.
Vlada poizkuša ubogati obstrukcijo. Pomagajo ji tudi nemške stranke, ki so zače4e pripovedovati, koliko škode da povzroča nemška obstrukcija Češki. Poro-če se, da se ugodi zahtevi čeških agrarcev in da se skliče 15. septembra češki deželni zbor.
ŠPANSKA V BOJU Z MAROČANI. VOJAKI SE BRANIJO ODRINITI NA BOJIŠČE.
Mavri so napadli pozicije generala Morina. Španci so napadalce z velikimi izgubami odbili. Tudi Španci so imeli ve-li-ke izgube. — španski vojaki se branijo odriniti na bojišče. Vojaki nekega pehotnega poika so grozili z bajoneti polkovniku m častnikom na kolodvoru. Končno se je posrepilo napraviti red. Vojakom so vzeli patrone. Sorodniki vojakov so pa poizkusili preprečiti, da odpotujejo vojaki >v Mala ko. Ranjenih je bilo ob tej priliki več oseb, zaprli so pa 18 nemirnežev.
Dnevne novice.
-t- Shod na Kolpi pri Velikih Laščah
je priredila v nedeljo dnč 18. t. m. »Kmečka zveza za kočevski okraj«. Shoda se je udeležilo do 200 zavednih kmetov. Namesto drž. poslanca g. Fr. Jakliča, ki je bil zadržan priti na shod, je o političnem položaju poročal g. Koželj. O gospodarski organizaciji je govoril g. Ramovš. Sprejeta je bila soglason sledeča resolucija: Na javnem ljudskem shodu »Kmečke zveze za kočevski okraj« na Kolpi zbrani volivci odobravajo obstrukcijo poslancev »Slovenskega kluba« v zadnjem državno-;-;boFskem zasedanju, izrekajo poslancem /■Slov. kluba«, zlasti voditelju dr. Ivanu Susteršiču zahvalo za odločen nastop za pravice slovenskega naroda in posebej še za interese kmetskega ljudscvn. Izvojujtc boj do konca, slovensko ljudstvo stoji ne-otnahljivo za vami!«
+ Državnozborske potovkfe. V zagrebškem »Obzoru« objavlja neki dalmatinski poslanec svoje »vtise« o dr. Šu-steršičevi politiki. Sicer mož ni »Obzoru« nič novega povedal. Čital je >-Zeit«, »N. Freie Presse« pa druge Slovanom sovražne vladne liste in kar si je iz njih zapomnil. je oa povedal »Obzoru«, ki jc skrbno /bral pabrke dalmatinskega poslanca in jih podal svojim bravcem. Iz nemških listov p;: dalmatinskem poslancu nabrane m »Obzoru« podane drobtine so tako do-padle »Slov. Narodu«, da jih je podal tudi svojim bralcem. Dalmatinski poslanec seveda in »Obzor« pa »Slov. Narod« ž njim verujejo »Švabu«, da je doživel dr. Susteršič tiasko z obstrukcijo. Mož gotovo ne čita vseh švabskih listov, zato pozablja. da so sami opetovano priznali, da je »Slovanska Jednota« po obstrukciji dosegla, kar je hotela, da se namreč po proračunu ničesar ne dovoli vladi in da je Bienerth pred Slovani zbežal, ko je zaključil državni zbor. Mož se jezi, ker se zahteva razveljavljenje Ptojevega mandata. Skrbi ga. da bi bil v novem zasedanju izvoljen za podpredsednika dr. Susteršič. Mi se moramo pomilovalno smejati, ko razlaga dalmatinski poslanec svojo po švabskih listih nabrano modrost v Obzorju« in pridaja iz svojega nekaj
čenč, ki so mu morebiti slučajno padle na uho v zborničnih kuloarjih. Mož je res žalosten poljtik, in velik oboževalec sedanje vlade. Še Šusteršičeva zahteva, da sc prepreči oderuška banka, mu ne ugaja, icš, da 'je ponekod naperjena proti vladi. Prava potovka, ki pade v prah, ko zagleda ministra. Potovka, ki čenče smatra za golo resnico, ki jo na dolgo in široko raz naša po hrvaških časopisih. — Smešno in žalostno, da imamo1 ob velikem 'zgodovinsko važnem trenutku lake male ljudi, kakršnih edeu je tudi neimenovani »Obzopjv« dalmatinski posia iec.
+ Hrvaški g as o S. L. S. »Dom«, ki je glasilo »Hrvatske Ljudske Kmečke Stranke« in ga urejuje g. Stjepan Radič, piše o proglasu poslancev S. L. S. sledeče: Za edinstvo južnih Slovanov v našem cesarstvu deluje vrlo odločno in vrlo pametno Slovenska Ljudska (kmečka) Stranka. Zdaj je ta stranka na slovenski narod izdala proglas, v katerem tolmači svojo obstrukcijo v državnem zboru. Tu se dobro izvaja, da je obstrukcija bila naperjena proti sedanji dunajski vladi, a nikakor ne proti državi. Ravno nasprotno, S. L. S. jc branila ugled in koristi cesarstva, ko je listala proti temu, da se bosanski kmetje predado madžarsko-židovski oderuški banki in proti temu, da se vsem ostalim kmetom v državi otežkoči življenje z rumunsko, srbsko in bolgarsko konkurenco. Ta proglas ponovno dokazuje, da je S. L. S. v resnici dorasla za veliko nalogo, ki si jo je postavila.« Pripomnimo, da g. St. Radič ni — klerikalec.
+ Za obmejne Slovence. »Soča« pravi, »da klerikalci nabirajo pridno denar za obmejne Slovence«, in dostavlja: »pravijo, da od nabran.ega denarja se porabi velik del za letošnje deželnozborske volitve na Goriškem.« S tako lažjo, ki !e kaže, kako sc »Soča« boji deželnozborskih volitev, izkuša »Soča« škodovati skladu obmejnih Slovencev. Pa ne bo! Obratno! Nabirajte povsod in ob vsaki priliki!
+ Trgovci naj vržejo iz svojih prodajaln »klerikalne« vžigalice! — kriči goriška »Soča«. Na to pravimo: Kupujte i e p r i trgovci h , k i- i in a 'j o* v ž.-g a 1 i c e »V korist obmejnim Slovencem!« Vsak naš somišljenik, vsaka naša somišljenica naj rabi le naše vžigalice. Jeza nasprotnikov naj povsod pomnoži agitacijo za naše vžigaiice! V mnogih krajih še nimajo naših vžigalic. Povsod jih morajo imeti! Naročila sprejema »Gospodarska zveza«. P o v e j t e to odločno v s e m trgovcem!
+ Nov kandidat za djakovsko škofijsko stolico. »Temesvari Hirlap« piše, da se sedaj merodajni krogi bavijo z novim kandidatom 'za djakovsko škofijsko stolico. Ta mož je dr. Berkovič, teologijo je absolvira! na dunajskem Pazmaneumu, t)i! dlje časa škofijski tajnik v Zagrebu, potem pa bil imenovan za proiesorja teologije v Temesvaru. V političnem oziru da je dr. Benkovič »dober ogrski državljan«. To je za Mažare pač bilo merodaj-no, da so dr. Berkoviča dvignili za kandidata slavne Strossmayerjeve stolice. Hrvatje seveda vedo, koliko je ur i bila, kadar se govori o »dobrem ogrskem državljanu«.
+ Lahonska zagrizenost. Francoz iz Bovca, monsieur Coutine predlaga v »Goda del giavolo:: 1. Osnuje naj se velika tržaška pralnica in odpuste vse slovenske perice! 2. Nikdo naj ne kupuje več ne škedenjskega kruha, ne okoličanskega mleka. 3. Odpuste naj se vse slovenske dekle! 4. Postavi naj se pred vrata vse slovenske težake. 5. Noben meščan naj ne gre več v okolico! — Sicer je »Goda del diavolo« list, ki ni vreden, da se ga omenja. Prinesli pa smo omenjene predloge kakor kurijozum. Mi od svoje strani bi stavili k omenjenim predlogom sledeči protipredlog: Uredniki »Gode« so z omenjenim predlogom sijajno dokazali, da so zreli za norišnico. Čim preje jih pošljejo tja, tem bolje bo za italijansko javnost.
—	Sokolska »svobodomiselnost«. — Napad. Od. Sv. Križa pri Kostanjevici se nam poroča: V nedeljo ponoči so napadli tukajšnji sokoli dva poštena fanta, ko sta se vračala z nove maše gosp. Komlanca. Posebno nad enim so znesli svojo sokol-sko jezo. in da ni bilo hitre pomoči, bi gotovo mrtev obležal; napadli so ga namreč kot kakšni tolovaji z močnim kolom. Celo zadevo ima že sodnija v rokah — nc prosimo milosti, pravico pa zahtevamo!
—	K nesreči na Triglavu. — Trupla ponesrečenega učitelja Lessa ne moreio dobiti. / Dovjega smo dobil; poročilo: Na Triglavski severi« steni ponesrečenega Lnssa, učitelja z Dunaja, so včeraj, četrtek onoidne, cd Kugyjeve police, videii, pa niso mogli do njega priti. Kakih 200 metrov nižje je navezan na vrv, in kleči v neki mali duplini, z obrazom obrnjen v steno, vrv ima rahlo navezano na spodnjem životu. Klicali so ga pol ure, pa se :ti oglasil, brezdvomno je že mrtev. Hle-banja in Turkov sta doli priplezala že v bližino 15 metrov do Lassa, dalje nista mogla zavoljo strmine. Tudi po vrvi spuščati doli isc nc morejo, ker venomer kmmi iz Triglava lete in jc res smrtna
'nevarnost. Bifo je deset mož, pa niso mogli do njega ipriti. Sinoči, v četrtek, so domu prišli. Če bi tako zelo kamenje iz Trgiava ne letelo, bi napravili dolgo, močno lestvico iz dveh vrvi, da bi piršli do njega in ga gori potegnili in čez zeleni sneg spravili. V torek večer jc še rekel Lass svojemu tovarišu Plaidiingerju, ki ga za skalo ni mogel videti: »Jaz moram umreti.« Padel -je okoli 25 metrov globoko.	J. Aljaž.
—	Katol. slovensko izobraževalno društvo v Mengšu vabi k veselici, ki io priredi v proslavo stoletnice junaških avstrijskih bojev s Francozi v nedelja, dne 25. julija 1909 v veliki dvorani »Društvenega doma v Mengšu. Spored: 1. Mora-'.vetz-Jolm H.: »Andrej Hofer«, koračnica. Svira godba. 2. J. Aljaž: »Oj, z Bogom, t; planinski svet!« Poje mešani zbor.
Fi lip Fmeršič: »Slovenski zvoki« ,venček. Svira godba. 4. F. Kintovec: Venček go-rnejskih. Poje mešani zbor. I. pl. Zajec: »Zrinjsko-Frankopauka«. Svira godba. — »Andrej Hofer«. Ljudska igra v petih dejanjih; poslovenil Fr. Rihar. — Kdor hoče videti v resnici nekaj lepega in zanimivega, naj pride pogledat »Andreja Hoferja«! — Pri igri sodeluj3 iz posebne prijaznosti slavna mengeška godba. --Začetek ob pol 4. uri popoldne. — Pred-prodaja vstopnic v prodajalni pri Riharju ir Maidiču in na dan igre pr; blagajni. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K 40 h, II. Vrste 1 K, 111. vrste 60 h,'stojišča 40 h. — Preplačila se hvaležno sprejemajo.
—	Potok izginil v podzemsko jamo. Prebivalstvo okoli Zatičine je razburjeno vsled nenavadne naravne prikazni. Potok, ki ieče skozi Mrzlo polje proti Muljavi, je nenadoma Izginil. V strugi se je odprla jama, ki požira vso vodo. Mlini so ostali na suhem, osušena struga pa zelo smrdi. Pod 'zemljo mora biti jako velika kraška jama. Do sedmih metrov globoči-ne so se že spustili preiskovalci v globo-čino, tam pa se jama razdeli na dva dela. Zaradi mlinov bo treba potok speljati čez jamo ali mimo jame, to kraško prikazen pa temeljito preiskati. Želeti bi bito, da bi se državni tehniki takoj zanimali za to za celi okoliš jako važno zadevo. •
—	Po Ljubljani hodi neki »časnikar« Pire, katerega ljudje vlečejo, kar se da. Nekdo je tega moža navlekel, da deželni glavar pl. Šuklje odstopi in da bo njegov naslednik poslanec Pogačnik. »Agramer Tajgblatt« temu »časnikarju« noče več nasesti, zato je to »senzacijo« kot »vest nekega liberalnega slovenskega deželnega posldnca«, ki menda razpolaga z deželnimi glavarji, poslal praški »Union«, ki je tako daleč, da Pirčevega »časnikarjema« ,se ne pozna in zato je »Union« res nasedla. »Rdeči Prapor« je pa to vest iztol-mačil tako, da deželni glavar Šuklje radi tega odstopi, ker »skoro gotovo namesto dr. Šusteršiča« jeseni postane minister. Upamo, da bo odslej »Union« s poročili zgoraj omenjenega možakarja previdnejši. »Union« nam je lahko hvaležna, da ta »časnikar« ni mogel na nedeljski shod S. L. S. in da je tako dobila »Union« iz drugega vira o shodu poročilo, vredno resnega lista. »Časnikar« Pire pa bi boljše storil, da bi opustil svoja »politična poročila«, na katera se tako razume, kakor na slavnoznane svoje »dolenjske potrese«, katere je vedno samo on ču t i I.
—	Umrla je danes dopoldne sestra g. dr. L. Lenarta, Marija Lenart. Naše najiskrenejše sožalje.
—	V severne polarne kraje je odpotoval dr. Ivan Knific, profesor v zavodu sv. Stanislava. Kakor nam sporoča, je v petek, 16. t. m., srečno dospel v Hamerfest, iiiajsevernejše mesto na zemlji. Odtod se p,elje do Severnega rtiča (Nordkap) in še dalje do Špicbergov, do večnega ledu.
—	Vevška papirnica namerava narediti že eznico s postaje v Zalogu do tovarne v Vevčah ob okrajni cesti. Pod ravnateljem Tittelnom se je promet silno pomnožil. Samo v mesecu maju t. 1. je bilo 611 vagonov blaga zvoženega s postaje, v Zalogu v tovarno in obratno. Želeti bi pač biio, da bi napravili železnico že radi tega. da bi se ne mučili tako nečloveško konji, ki se ob slabem vremenu naravnost pobijajo na cesti Vevče-Zalog. Nekateri posestniki se protivijo prodati svoja zemljišča, ali upati je, da se bode stvar vendar le uredila.
—	Umrl je v Mirim pri Gorici, kakor poroča »Soča«, g. Iva n Loka r, tovarnar in podžupan, star 47 let.
—	Časnikarji na sledu za tatovi.
Uredništvo tržaškega »Piccoia« je takoj, ko je i/vedelo za tatvino v koprski sostoi-ni cerkvi, pričelo tatove zasledovati na svojo roko. Predvčerajšnjim je prišel v uredništvo neki mož ter povedal, da ve, 'rije so ukradene stvari, ki so večinoma že razbite, le dragoceni kelh je še ohranjen. Časnikarji so šli z možem in res se jim je i osrečilo rešiti dragoceni kelih, katerega so že iztočili stolnemu 'kapiteiju v Kopru. Umestna zdravstveno - policijska
odredba. Zagrebški mestni magistrat je izdai odredbo, da smejo mesarji in pre-kajevalci v poletni vročini hraniti meso
od enega dneva do drugega edinole v ledenih omarah.
—	Električna centrala pod vodo. V
električni centrali na Čikoli pri Drbnišu so preizkušali turbine. Pri tem je voda naenkrat pridrla s tako silo, da je razdrla zidove in zalila vso elektrarno. Stroji so zelo poškodovani in znaša skupna škoda 80.000 kron.
Otroka pustila. K neki kmetici \ Gor. Stenjevcu pri Zagrebu je prinesla neka ženska enoletno deklico s prošnjo, da jo proti plačilu vzame v oskrbo. Povedala je, kako se piše in kje stanuje v Zagrebu ter naročila kmetici, da jo pride obiskat, kjer se potem domenite o plačilu itd. Kmetica jc vzela dete, a ko je črez nekaj dni šla iskat mater radi plačila, jc izvedela, da take ženske in dotičnegi imena nihče v ulici ne pozna, in tudi ne na policiji.
—	Restavracijo »Narodnega doma« v Pulju je prevzel g. Savo Jovančevič.
—	Promovirala sta včeraj na Dunaju za doktorja prava g. Maks Obersnel iz Trsta in g. Adam Ban.
—	Franc Metelkovo ustanovo za leto 1909. v znesku letnih 80 K 41 vin. so dobili nadučitelji J. Grad, Jakob Zebre, Martin Huniek, Franc Rant, Franc Zagorc, J. Štrekelj.
—	Novo slovensko cerkev v Ameriki
so zgradili Slovenci v Kansas G. Y. Ondi župnikuje g. Jos. Konipare, ki vodi tudi slovenski cerkveni pevski zbor.
—	Angieži in slovenske knjige. V Clevelandu v Ameriki je na Willson cesti angleška čitalnica, ki ima tudi mnogo slovenskih knjig. Ameriški listi poročajo: »Predstojnica čitalnice je na podlagi statistike dokazala, da Slovenci v največjem številu segajo po knjigah (slovenskih). Dobesedno se je izjavila: Mislili usmo, da se Slovani, posebno Kranjci, kakor pravimo v Ameriki Slovencem, ne zanimajo za knjige kaj posebno; kako presenečenje pa, ko nam knjig primanjkuje vsak dan in ne moremo pridnim slovenskim'možem, dečkom in deklicam postreči; -naroČili smo večje število slovenskih knjig, kar radi storimo, če vidimo tako zavzetost in ljubezen naroda do svoje knjige; Sporočite rojakom, se je obrnila do našega poročevalca, in jim naznanite, če je mogoče, da so najnovejše slovenske knjige že na potu iz Ljubljane v Ameriko.«
—	Slovenec ponesrečil pri požaru v Ameriki. Iz Iroiuvooda poročajo: Pogorela so poslopja Nevvport Mining Go. Užgal se je tudi rov, v katerem so delali naši rojaki in Hrvati. Pogreša se več delavcev, med temi tudi Sloveiica Jožeta Frica, kateri gotovo ni več rried živimi. Zapušča ženo in pet mesecev starega sinčka.
—	Najstarejši Radeckyjev veteran umrl. V Žabji vasi pri Novem mestu je umrl Florian Kotar. star 91 let. Služil jc nepretrgoma malo dni manj ko 'nnajst let pri c. in kr. pešpolku št. 17. Zadnje dve leti je prebil v sobi. Umrl je 19. t. mes.;| pokopan je bil v Šmihelu 21. t. m. Naj v m. p.!
—	Na novomeško gimnazijo vpisalo se je 78 učencev. To -je najvišje število, kar obstoji gimnazija.
AVSTRIJSKA VOJNA UPRAVA NAROČA ZRAKOPLOVE, KI SE VODIJO.
Vojno ministrstvo je, kakor smo poročali svojčas, naročilo pri dunajski družbi za zgradbo motornih zrakopiovov nov zrakoplov, ki se vodi, po sistemu »Par-seval«. Zdaj je pa naročite vojna uprava nov zrakoplov po zistemu »Lebaudy«. Naročeni >Lebaudy« bo obse&il 3700 nr\ dolg bo 69, širok pa 13 m, prevoziti bo moral 45 km na uro. Drugi zrakoplov mora biti napravljen do spomladi 1. 1910.
GRŠKA ČASTNIŠKA ZAROTA PROTI GRŠKI KRALJEVI RODBINI.
Grški voui minister je odpustil iz armade 102 častnika, ker so imeli zaroto z namenom, da se odstavi grška vladarska rodbina.
Štajerske novice.
š Mladenlški shodi! Dne 25. julija se vrši v Petrovčah mladeniški shod. Govori tudi predsednik Z. S. M. Franc Zebot. — Dne 1. avgusta bo na Dravskem polju velik mladeniški shod. Cerkveni govor ima č. g. dr. A. Jerovšek. — Dne 1. avgusta pa se tudi vrši mladeniški shod na Holmcu (Šmartin pri Slov. gradcu). Cerkveni govor ima č. g. dr. Hohnjec, profesor v Mariboru. Med drugimi govori1 tudi g. deželni poslanec dr. Vcrstovšek.
š Petletnico svojega obstoja bo proslavilo s. k. izobraževalno društvo v Na-zarjih dne 25. julija z igro: »Don Manuel ali Ave Maria«.
š Razne nezgode. Dne 19. julija ie padla desetletna Jožefa Bela, viničarska hči v Gradenšaku, z dil v pritličje in si pri tem zlomila levo nogo. — Na mostu v Mariboru je napadel v nedeljo zvečer neki delavec slikarskega pomočnika Sicher-la in ga nevarno ranil. Prenesli so ga v bližnjo gostilno in od tam prepeljali z re-
silnim vozom v bolnico. — V nedeljo, IS. 1 julija je tesal delavec Vrtnik na Pobrežj.i neko klop, a se je pri tem z dletom tako močno v koleno ranil, da je moral iti iskat pomoči v bolnico. — Kovaški pomočnik Rudolf Niederle v Krčevini je padel s kolesa in si zlomil levo roko. — Marbur-gerica jc bila radi uvodnika v torek kou-fiscirana, pa šele takrat, ko je bila že po celem Mariboru ekspedirana.
š Vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« sc dobe tudi v Cadramu pri g. Franu Golčerju. Kupujte vsi in vse pri tem vrlem trgovcu!
š Promocija. Danes je bil promoviran na češki univerzi v Pragi g. Franjo Lipold iz Žalca doktorjem prava.
š Otrok s šestimi prsti na obeh nogah.
V	sredo je pripeljal Jakob Kamplet, kočar v Šerovem (obč. Šmarje okolica) svojega tri in pol-letnega sinčka Karla v celjsko bolnišnico, kateri ima na obeli nogah po šest prstov mesto pet. Otrok se ne more obuvati, zato ga je pripeljal oče v Celje, da mu nepotrebna prsta odstranijo. Zanimivo je, da je vseh šest prstov pravilno zraščenih in da je stopalo spredaj sicer nekoliko širše, da pa površen opazovalec ni mogel na prvi pogled videti, da ima Kari šest prstov.
š Vojak skočil v Dravo. V Dravo je skočil in utonil vojak 47. pešpolka Andrej Čafnik v Mariboru.
Ljubljanske novice,
lj Slov. katol. narodno dijaštvo priredi 30. in 31. avgusta in 1. septembra svoj letošnji sestanek v Ljubljani. Ker se bodo dijaki-somišljeniki1 gotovo v velikem številu udeležili, se obrača pripravliavui odbor tem potom do vseh prijateljev v Ljubljani zmljttdno prošnjo, da bi mu za omenjene drieve bodisi proti mali odškodnini bodisi zastonj dali na razpolago nekaj prenočišč. Naznanila hvaležno sprejema: Stanko Masič, Ljubljana, Zalokar-jeva ulica 10.
lj K nesreči na Triglavu. Na deski našega uredništva je razstavljena razglednica, katero nam je danes poslal č. g. župnik Aljaž in na kateri je zaznamovana črta, po kateri sta plezala Karol Plaichin-ger in Viljem Lass, oba učitelja na Dunaju. Kraj nesreče je zaznamovan rdeče. Tam jih je dobila v torek ploha. Tam ie padel Lass, natvezen na vrv, 25 metrov globoko, in obvisel, tako,da ga Plaichinger ni videl, pač pa še slišal dve uri govoriti. Drugi dan, v sredo dop. ob enajstih ie plezal Plaichinger na kviško v megli do snega, kakor je na razglednici s pikami zaznamovano, prišel do Dežmanove koče in skozi Kot v Mojstrano, dasiravno ima dve rebri zlomljeni. Ob dveh čez polnoč je šlo deivet vodnikov čez Kot na Dežmanovo kožo, zeleni sneg, do Kugyjeve police, in bodo skušali Lassa danes, v četrtek, na-kvi^ko potegniti in ga čez Kot ali pa čez Krmo na Dovje spraviti. Črto na razglednici je včeraj narisal Plaichinger č. g. župniku Aljažu.
lj Nova maša g. P. Tomaža Akvina Ottavia bo prihodnjo nedeljo ob 9. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi in ne pri sv. Jakobu.
Ij Kdo bo ravnatelj »Mestne hranilnice«? Hude skrbi mor 6 občmskli svet. župana in hranihiično uradništvo zaradi oddaje ravnateljevega mesta. Župan Hribar hoče imeti »dobrega liberalnega agitatorja« dr. Windischerja, večina občinskih svetnikov pa g. Milolmojo.
lj Shod pri Koslerjevem pivu bo imel baje jutri zvečer Ivan Hribar pri Sokiiču v Trnovem.
lj Don Carlovo truplo so danes zjutraj s poštnini vlakom peljali skozi Ljubljano
V	Trst.
— Romarska vlaka. Dne 26. t. m. se bode iz Celja skozi Ljubljano do Otoč s posebnim vlakom peljalo 1800, iz Brežic pa 1500 štajerskih Slovencev, ki gredo potem na božjo pot na Brezje. Vsi se vrnejo nazaj takoj drugi dan.
Ij II. občni zbor »Mlekarske zveze«. Predsednik g. Kump otvori občni zbor. Poda načeflniško poročilo. Vname se zelo .živahna debata, osobito glede tega, kako bi se v Trstu ustanovila podružnica ali nastavil mlekar-strokovnjak in preskrbelo i?ravno varstvo. Grof Barbo povdarja kot glavno hibo, da ni potrebne vzajemnosti, zlasti ker se noče druga mlekarska orga-pizadfja z našo zedinilt. Druga napaka je. da je M. Z. še premalo kttpčijska. Podružnica v 1 rstu je rtekantna. Najboljše je ve-ščaka mlekarja postaviti. Tudi drugi člani so mnenja, naj sc rajši z malim začne, (i Legvart povdarja težavo pravilnega preizkušanja. G. Oblak pripomni nevarnosti za mleko na železnici. G. Stanon k otneni, da je v Trstu treba prostorov tako za preizkuševanje, kakor za pr vdajo Gosp. Trpin pravi, da bi se filialka izplačani, w. Legvart povdarja, da se na to dela, toda treba silne previdnosti in velikih priprav. G. Zabret je za zapriseženega vesčaka in (Omenja potrebo, da sc žc pogodbe morajo Sklepati v tem smislu. Sprejme sc resolucijo g. kaplana Vrhovca. G. Rašica poroča v ilneujt nadzorstva. Da sc absola-
Jorij. G. Kump prebere revizijsko poročilo. Iz računskega zaključka povzamemo: Vseh 'članic je 30 s 43 deleži v znesku ,4250 K. Prejemki 180.398 K 26 h, izdatki i 71.048 K 42 h, torej denarnega prometa 351.446 K 68 h. Čistega dobička ie 248 K 25 'h. Gospod kaplan Vrhove omenja, koliko je članic Zveze, ki v resnici niso članice, temveč delajo vse na svojo roko. G. Vrhove priporoča redno revidiranje. Grof Barbo omeni, da to ni mogoče, zadosten je deželni mlekarski nadzornik. Opozarja ,112 deželnega sirarja. G. Vrhove omenja, kako je potrebno, da se zna s stroji zvrniti, da ni treba vsigdar monterja. — Pri .slučajnostih predsednik odločno zavrača trditev »Zveze mlekarskih zadrug«, da je jV.. Z. strankarska. — Izvol jo se v načel-ništvo mesto odstopivšili Kumip, Vrhove, kanonik Kalan, v nadzorništvo prejšnji.
Ij Veleslepar in vlomilec Pogačar, katerega so v Celovcu prijeli, je prišel v ponedeljek iz Kranja. Pri sebi je imel dragoceno ziato uro, zlate naočnike in srebrno palico. Na teh stvareh so bili isti iniciali, kakor na papirjih, katere je imel pri sebi in so se glasili na duhovnika Sitarja. Na naše brzojavno vprašanje smo dobili iz Kranja odgovor, da se gosi), kaplan Sitar nahaja sedaj na potovanju po Turškem. Skoro gotovo je Pogačar to g. Sitarju ukradel, če ni še kaj hujšega za to stvarjo. V Spitalu na Dravi se jc koncem junija predstavljal kot Estler ter je ondi pri urarju Hohenbergerju zastavil dragocen briljantni prstan, ki je gotovo plen od kakega vlotna. Pravijo, da je Pogačar izvršil mnogo vlomov v Solno-gradu, Ljubljani, Kranju in da si je pri teh vlomih prisvojil raznih stvari v vrednosu 30.000 kron.
Ij Pričetek osuševalnih del. Tehmčncr osobje tvrdke F. Czeczovviczka z Dunaja kot podjetnice je dospelo pred nekaj dnevi v Ljubljano. Vrhovno vodstvo ima svojo pisarno v Zerovčevi hiši (Klein. Raunihar-jeve) št. 67 na sv. Petra nasipu. Razun te se napravite svoj čas 'še dve pisarni, ena naTrnovskem pristanu, druga na spodnji Poljanski cesti ali koncem Hradeckega vasi. Delavcev se bo potrebovalo okolu 3500 (težakov ter rokodelcev*). Prve dini avgusta iprično z delom v Gruberjevem kanalu pri izlivu v Ljubljanico. Skalnati svet se bo razstreljal z dinamitom, izkopani materijal (kamenje in p; si) se bo odvažal po položenem tiru ob strugi' na določen prostor (jame). Stroje iu orodje se pripelje po železnici z Dunaja v več vlakih.
Ij Prevelika štedljivost pri našem sodišču. Po natančni informaciji na mero-dajnent mestu se nam k tozadevni notici poroča: »Dotični paznik ima doma bolezen že od 3. julija, mestni magistrat je pa odredil, da mora ostati doma. Ko so bili otroci že zdravejši, je šel paznik na sprehod s svojo družino. Dne 20. julija ga je g. oskrbnik poklica! k sebi in oskrbniku je paznik izjavil, da mu je dolgčas in da pride rad v službo. Ustregel je pa s tem tudi drugim paznikom, da so lahko na dopustu. Kar se tiče poročila o zaporu, ni resnica, ampak paznik gre lahko kadar je prost, kamor hoče in tudi hrano mu ie dovolil oskrbnik brezplačno. Toliko resnici na ljubo.
lj »Slovenska Filharmonija«. Danes koncertira en del godbe »Slovenske Filharmonije« pri predstavi Elektroradio-grafa »Ideal« v hotelu pri »Maliču«. Začetek ob % 5. uri popoldne, in drugi del godbe ob isti uri v hotelu »Tivoli«. --Jutri v soboto koncertira ves orkester ob vsakem vremenu pod vodstvom gosp. kapelnika Talicha, ki se je vrnil od dopusta iz Prage, v hotelu »Tivoli« (pri Švica-riji). Začetek ob 5. uri popoldne. Vstop prost.
lj V nabiralnik sta poskušala vlomiti
v noči od 20. na 21. t. m. dva neznana in-aividua pri kapelici na Glincah, a sta bila po v obližju stanujočih stanovalcih prepo-dena.
li KHn s klinom. Včeraj sta se v neki gostilni v Krakovetn sprla in naposled stepla znani postopač Karel Špindler !u delavec Jožef Matolini. Med pretepom je Špindler z nožem sunil Matolinija v levo roko ta je pa svojega nasprotnika nabrisal po glavi z gorjaeo. Konečno sta se ločila z razpraskanima glavama.
Ij Naš a se še črna denarnica z manjšo svoto denarja. Poizve se v Zadružni zvezi.
Razne stvari.
SKLAD OBMEJNIH SLOVENCEV.
Posiali so:
110.	Vesela d r u žb ba v Črne m -grob u, 25 K.
111.	— 112. N a b r a n o na novi m a-š : g. 1 v a n a Še š k o na Home u 42 K.
113. U d e I e ž n i k i s e s t a n k a i d r i .;-s k e podružnice »S i o mš k o -ve zveze« na Vojske m dne 21. julija 1909 z že Itn, da pride čini-preje do zaželjenega tisoča darovalcev, 20 K.
Naj se želja vrlih učiteljev somišljc-
mkov kmalu uresniči.
Zrakoplov po velikosti ravno tolik kakor kak oceanski parnik. — 50 ur izi Amerike v Evropo. Izumitelj Arno Beer-ner, ki biva že par dni v Ne\v-Yorku, naznanja, da bode skušal izrabiti razne svoje patente v to, da bode izdelal največji zrakoplov, kar jih je bilo dosedaj na svetu. Minulo sredo je posla! vojnemu oddelku v Washingtonu pismo, v katerem se vladi ponuja, da bode zgradil velikanski zrakoplov za vlado. Zrakoplov bode tak, da ga bode mogoče krmariti in z njim potovati v poljubni smeri; veljal bode 1 milijon 200 tisoč dolarjev. Ako mu bode vlada pri tem denarno pomagala, jej bode dovolil zgraditi še tri nadaljne zrakoplove te vrste, ne da bi zahteval kako odškodnino za svoje patente. Ako bi pa vlada rabila več takih zrakoplovov, potem mu mora za vsak nadaljni zrakoplov plačati po 20,000 dolarjev odškodnine. Izumitelj jamči vladi, da bode njegov zrakoplov nosil po 200 ljudi v daljavo 3000 milj, ne da bi mu bilo treba priti na zemljo; nadalje bode zrakoplov nosil 400 ljudi v daljavo 1000 milj, dočim bode 600 ljudi za-moglo potovati 300 milj daleč. Nadalje se obveže izumitelj tudi za to, da hode povprečna hitrost zrakoplova znašala po 80 milj na uro, dočim se zamorc ž njim potovati tudi s hitrostjo po 120 milj na uro. Zrakoplov bode opremljen z motorji, ki bodo imeli 3000 konjskih sil in bode tako zgrajen, da bode mogoče priti povsodi na zemljo, kjer je za zrakoplov dovolj prostora, ne da bi bilo treba zgraditi kako posebno poslopje. Izumitelj nadalje jamči, da se bode zrakoplov dvignil lahko miljo .visoko in da se bode poljubno okretal, tudi ne bode potreboval takozvanega balasta. Plin se bode izdeloval v zrakoplovu iS pomočjo petroleja. Na zrakoplovu bodo kajite, kakor na parnikih in tudi krov za šetanje. Potovanje iz Ne\v-Yorka v središče Evrope bi trajalo le 50 ur.
Delavnice za šo sko mladino na Švedskem. Pred 20 leti je gospa Retzius, da počasti spomin svoje matere, ustanovila v Stokholmu »delavnico za otroke«. Tu naj bi delavski otroci koristno porabili čas med dopoldanskim in popoldanskim šolskim poukom ter čas po pouku do večera, ko se vrnejo starši od dela na dom. Opoldne dobe tudi tečno kosilo. Takoj prihodnje leto se je otvorila še ena otroška delavnica; danes pa jih je v Stokholmu 16, v Ostali Švedski pa 72. Postale so pravi -ljudski blagoslov. Otroške delavnice so odprte vsem otrokom ljudskih šol brez razlike spola. Tu uče po tehnični izurjenosti in dušni plemenitosti odlikujoči se obrtniki najrazličnejša rokodelstva: mizarstvo, rezbarstvo, pletarstvo, krojaštvo itd., deklice pa se uče šivanja, kuhanja, 'gospodinjstva in drugih ženskih del. Otrok si lahko popolnoma svobodno izbere stroko, ki mu najbolj dopade, le da mu potem ni dovoljeno preje pričeti z drugim rokodelstvom, dokler se prvega ni do dobra priučil. Tudi vlada popolna svoboda glede delavnega časa; otrok lahko dela eno uro ali dve, lahko pa tudi ta.koj odide. Otroci so tako marljivi in jih delo tako veseli, da se v najkrajšem času tako izuče v izbranem rokodelstvu, da predmete, ki jih izvr-še, občinstvo prav rado kupuje na velikem letnem semnju. Z izkupičkom se pokrijejo stroški za obed, ki ga vsak dan dobivajo .otroci in ki obstoji iz mlečne juhe, rib ali mesa in zelenjadne prikuhe. Razven tega pa ostane še toliko, da se med male delavce porazdeli vsako leto majhna dividenda, ki se na ime vsakega posamezno naloži v hranilnico. Jasno je na prvi pogled, kako neprecenljive so te delavnice v vzgojnem .oziru; ne-le. da varujejo delavsko mladino slabih potov v prostem času. marveč jo tudi navajajo k marljivosti, varčnosti, in samozavesti, ob enem pa jo vsposobijo tudi gospodarsko za nadaljni obstanek. Različni podjetniki najraje sprejemajo te gojence v svoje delavnice. Zgodno samostojno delo pa tudi budi razum in učitelj-stvo soglasno hvali velik pomen teli delavnic za pouk v šoli. Učenci, ki redno pohajajo v delavnico, so duševno mnogo bolj razviti in mnogo bolj napredujejo, nego drugi otroci. Občinstvo je otroškim delavnicam prav posebno naklonjeno in jim pošilja znatne podpore. Tudi občine in država ne štedijo s podporami. Obrtivki, ki vodijo pouk v otroških delavnicah, opravljajo to ponajveč brezplačno, ker si štejejo v srečo, da prežive vsak dan nekaj ur med veselo mladino in ji koristijo. Sicer na je samo v Stokholmu ustanov za 102 taka učitelja. Lep zgled Švedske so kmalu začeli posnemati na Finskem. Danskem. Norveškem, Francoskem, Ruskem in zadnji čas na Grškem, kjer povsodi snujejo otroške delavnice.
pozdravlja zaključenje državnega zbora, odobrava nastop svojih poslancev in jih poziva, naj ne dovolijo državnega zbora, dokller se nc oinogr/či mirno zasedanje češkega deželnega zbora.
NADVOJVODA KAROL FRANC JOŽEF PRI CESARSKIH VAJAH.
Praga, 23. julija. Nadporočnik 7. dra-gonskega polka nadvojvoda Karol Franc Jožef sc udeleži letoišfnjih cesarskih vaj. Pridel' se za ordonančnega častnika višjemu poveljstvu vaj. ki jih vodi nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand.
ŠOŠTANJSKI WOSCHNAGG TOŽI UČITELJA AISTRICHA.
Celje. 23. julija. Včeraj sc je tu vršila na tožbo poslanca Woschnagga obravnava proti učitelju Aistrichu. Obravnava pa je bila preložena, da se zaslišijo še nove priče, ki bodo med drugim tudi dokazale, da je bil \Voschnagg nekdaj Sokol.
ŠPANSKI PORAZI. ,
Madrid, 23. julija. O bojih Špancev s KabMi prihajajo vedno bolj neugodna poročila. Španci imajo velikanske izgube. Šoanska kraljeva dvojica je vsled najnovejših neugodnih poročil odložila svoje potovanje na Angleško.
Madrid. 23. julija. Javno mnenje je silno razburjeno zaradi neugodnih poročil, ki dohajajo z bojišča proti Kabilom. Vojsko občinstvo obsoja.
PO POLICIJI PREKINJENO ŽENITO-VANJSKO POPOTOVANJE V ZRAKOPLOVU.
Varšava, 23. julija. Lodzki tvorničar Ounmier se je dvignil z zrakoplovom s svojo mlado* zaročenko na /.enitovanjsko potovanje. Imela sta pa dvakiatno smolo'. Zrakoplov je namreč prekmalu blizu Lod-za padel. Prihitela je policija, ki je aretirala zaročenca, ki sta bila brez potnih listov in ju šele izpustila, ko se je v osmih urah prepričala, da aretiranca nista škodljiva javnemu ruskemu miru in .redu.
ZEPPELINOV ODGOVOR NA VABILO
KARLOVIH VAROV.
Karlove vari, 23. julija. Mesto Karlove vari je povabilo Zeppelina. naj obišče ob svojem povratku 'iz Berolina Karlove vari. Zeppelin je odgovoril: Rad bi se odzval vabilu, ako bi ne bil prisiljen, da se iz Berolina naravnost ne vrnem v Fried-richshaien. da pokažem 31. t. m. avstrijskemu cesarju svoj zrakoplov pri Brege licu.
TRGOVEC UMORJEN.
Lvov, 23. julija. 70 let starega trgovca Šnapika so neznani roparji umorili in oropali.
PROTI DOHODU RUSKEGA CARJA NA ANGLEŠKO.
London, 23. julija. V zbornici je zahteval nacijonalist Dillon, naj vlada popelje ruskega carja po londonskih ulicah, potem se bo ruski car prepričal, kako ga spoštuje angleški narod. Predlog socialistov, naj se v znamenje protesta proti obisku ruskega carja zavrže proračun, jc bil odklonjen z 187 proti 79 glasovom.
KRALI PETER BOLAN.
Beograd, 23. julija. Glasom privatnih poročil sc je kralj Peter na svoji vožnji iz Gruševca v Ribarsko Banjo dvakrat lahko onesvestil. Tudi sicer ni zdravstveno stanje kralja povsem zadovoljivo. Kralj 'Peter jc bolan na živcih.
Belgrad, 23. julija. Zdravstveni položaj kralja Petra je jako nepovoljen. Prestolonasledniku Aleksandru vsak dan pošiljajo v Rogatec brzojavna poročila o kraljevi bolezni.
NOVO FRANCOSKO MINISTRSTVO.
Pariz, 23. julija. Predsednik republike jc poveril sestavo nove vlade Bourgeosa. Izključeno je. da bi vstopil v novo ministrstvo Delcasse.
OBSOJENI NADŠKOF.
Bordeaux, 23. julija. Nadškof An-dreax je obsojen na globo 600 frankov, češ. da je pri instalaciji govoril proti ustavi.
ČEŠKI NARODNI SOCIALISTI ZA OBŠTRUKCIJO.
Praga, 23. julija. Izvršilni odbor čeških narodnih socialistov jc izjavil, da
Višin« n. morjem 306*2 m, sred. zračni tlak 730*0 mm,
			----—	—----------	-----	
C • u	Čai opa-uovanl«	Stan|c barometra » mm	Temperaturo po Ctltila	Vetrofl	rfabt	\h
22	9. zveC.	734 6	204	sr. jvzh.	jasno	
23	7. zjutr.	3&'3	167	si. jvzh.	»	00
	2. pop.	34 9	32 0	sr. jzah.	.	
Srednjo včera|fnja temp. 20 3', norm 199'.
TJR:čive CJBNE.
Cene velja|o za 50 kg. Budimpešta 23 julija
Pšenica za oktober .... . 1377
Pšenica za maj 1910 . . .	14 02
Rž za oktober I. 1909............10 02
Oves za oktober..............7'70
Koruza za julij 1909 ..... 7 90
Koruza za maj I. 1910 . ...	7'02
Efektlv:---.

jc cclo najdražji črcvclj nepopoln. Pazi naj sc posebno na besedni znak
Dobi se v vseh prodajalnah usnja, orev-Jjev, gumija in drogerijah monarhije,
Bersoif
gumijeva okrogla pet«
gumijeva
polna peta.

Trst, 2.3. julija. Današnja prva seja tržaškega 'deželnega 'zbora je dokazala, da bo zasedanje zelo živahno. Se-jo je otvoril namestnik, ki je pozval poslanca viteza pl. Budinicha, naj prevzame starostno predsedstvo, poslanca tir. Arro in dr. Vilfan pa naj prevzameta zapisui-karstvo. Starostni predsednik pozdravi deželni zbor in zakliče trikratni slava cesarju. Ko se izvolita verifikncijska odseka, se prečita interpelacija posianca dr. Rybafa in tovarišev, ki ožigosn lažnjiva poročila lahonskih listov in njihove neutemeljene napade na Slovence, katerim podtika napade na udeležence kolesarske oirke med Trstom in Kormitiom. Na galeriji zbrana laška fakinaža prične talit: in žvižgati. Predsednik zaman zvoni. Galerija hruli lahonske velei'zdajaiske pesmi, socialni demokrati odgovarjalo s social-nodemokraškin^ himnami. Lahonhka fa!-krnaža žvižga slovenskim poslancem. Nastane pred mestno hišo pretep. Laško fa-kmažo končno razkropi policija. Odobravamo prvi odločen nastop tržaških slovenskih poslancev, ki, dasi vsled zvite volivne geometrije v manjšini, dejansko zastopajo večino prebivalstva slovenskega Trsta.
Hotel Tivoli
W vsak dan ~W2oo4 (t)
2	koncerta 2
Začetek ob 4. popoldne in ob pol« 8. zvečer.
t >> 1 ■
Ob nedeljah in praznikih
3	koncerti 3
Slovenske filharmonije.
Začetek ob polu lOJop., 4. pop. in ob polu 8. zvečer. Vstop je vselej prost.
K mnogobrojni udeležbi najvljudneje vabi
llilobne sobe za tuice. iva« Kenda,
'"^»»^Tzdelovatclj
0. cSeijdi
Ljubljana, Spital.-Stritar, ul 7
ležeče ob okrajni cesti med Zgornjo Šiško in Dravljami, jako pripravno za stavbišča i. dr., v velikosti 3 oralov, se bode skupno ali razdelno prodalo na
javni dražbi v netijo 25. t. m ob 3. uri pop. na Uqu rr^esta
Županstvo Zgornja Šiška.
G | p 8 Zaradi pomanjkanja prostora pro-(f^sf^ffSI c'am 25 p. golobov. 2 p. krofačev, f	3 p. visokoletalcev, 2 p. kapuciner-
||11|lil jev, 3 p. rdečih turkov, 12 p. pre-UlUpJIft kucalcev. Isti sc prekucavajo pri letanju. Cena 2—5 K po parn. — Menjam tudi za zajce in kanarčke. J. Prodanovič, Sp. Šiška, zraven pošte.	1964 3—1
za nogavice, šoke, jopiče, telovnike, rokavice, se takoj sprejmejo v Tržiču. Reflektantinje naj se obrnejo, z navedbo, ali pleto nogavice ali še kaj druzega, naravnost najos. Schmidta, pletilnica na stroj, Tržič, Gorenjsko.
2003 3-1
Privoščite si večkrat : na teden izbo me : testenine ,Pekatete'.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno pohištvo in :::	deščic (parket)	«:
^■f/r&lo različne vrste od priprostega do naj-vSfl/OAvSj finejšega izdelka, naslonjače, gugal-nike, pisalne fotelje, obešalnike, mize v vsaki velikosti, vrtne stole, stole za glasovir i. t. d.
Imam vedno veliko zalogo bukovih in hrastovih na par prepariranih deščic • (parket po najnižjih cenah.)
Na zahtevo pošljem moj ilustrovani cenik zastonj in :::	franko.	:::
Ivan Bahovec
1971 (1)	tovarnar na Duplici p. Kamnik.
Podružnice
Spije!, Celovec
Podružnice
Spijjet, Celovec
sprejema vloge na knjižice in na te- asp 8/ 19/ koči račun, ter je obrestuje po čistih 'dfill jjg
predaja srečke m vse vrste vrednostnih papirjev in po	dnevnem kurzn,
ap^t^rjegiBPSga.'?^-^	-, 111111111« ■«n
Belto!&ke glavnica
Rezervni fond k 300.000.
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitniki
Tisk: >;Katolišbc Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Ivan Štele,