Leto IV. PRILOGA ^ frOMflVINf V Ljubljani, dne ta maja 1928 19. štev. O divjih petelinih Težko pričakuje zeleno pomlad kmetič, če prav ga čaka dolgotrajno delo, ki se prične spomladi ki traja do pozne jeseni Spomladi se veseli meščan, najbolj željno pa jo pričakujejo povsod prijatelji prirode in to naj si bo kateregakoli že stanu in poklica. Med največje prijatelje prirode pa spadajo gotovo pravi lovci, to so tisti, katerim ni samo za streljanje in moritev, nego za uživanje lepega stvarstva in jim je lov le nekaka zveza med prirodo in človekom. Ni jim toliko, za meso, kakor za spomin na lepe urice, užrte v prirodi. Prave lovce pa najdemo med vsemi stanovi človeške družbe. Lov je zabava pač kot vse druge: ako jih gojiš pravilno so ti v korist, ako jih pretiravaš pa gotovo v škodo. Kmetič dela ves teden na polju. Težko pričakuje nedelje, veseli se lepega dneva, katerega je Bog ustvaril, da človek počiva. Počitek seveda ne smemo smatrati v dobesednem pomenu, češ da bomo počiva'i leno sedeč aH pa, morda celo prespali nedeljo in praznik. Počivanje obstoji v tem, da ne izvršujemo baš tisto vsakdanje delo, za katero smo primorani, delo katero nam je utrudilo duh in telo, marveč, da si privoščimo nekaj kar nas kratkočasi in nam nudi razvedrilo. In baš lov spada med taka razvedrila. Prišla je pomlad zelena. Kmetič dela ves teden na polju, pa pride sobotni večer. V mirni zavesti, da je storil svojo dolžnost, jo v družbi svojih dobrih prijateljev mahne v gozd. Počasi stopajo po gozdni poti, skozi gaj, prepojen z zdravim, svežim zrakom, pravim zdravilom za človeško telo. Kramljajoč se bližajo kočici, kjer bodo prenočili. Kaj je lepšega in prijetnejšega, kakor sedeti v kočici med dobrimi prijatelji, ki pripovedujejo zanimive dogodbice in pestre lovske doživljaje. Nato ležejo k pokoju, kar ne traja dolgo. Kake štiri ure spanja in že je treba vstati. Kljub precej trdemu ležišču, navadno na tanko nastlani, največkrat že precej zdrobljeni slami, včasih oelo na golih deskah so prijetno prespali pomtedaroško noč. Že v ranih urah vstanejo sveži in veseli. In kaj bi tudi ne, saj jih čaka toliko lepega, toliko zanimivega. Vstanejo, ko se prebuja gozd, ko zapiha nočnik, to je zgodnji vetrič, ki prebudi sanjajoči gaj. Zaziblje vrhove temnih smrek in tudi v tem času navadno še gole, v nebo štrleče bukove vejice se lahno zaziblje jo. Zvezdice pričnejo bledeti hi ko se pokaže na vzhodu lahna rdečica, že se zbudi pcvi krilatec, rdečegrla taščica in zatnoH svojo jutranjo molitvico. Iz doline prinese veter glasove jutranjega zvona, ki še v mraku oznanja božji dan. Medtem so lovci že na krajih, kjer pričakujejo, da se v kratkem oglasi največji gozdni čestilec pomladi — divji petelin. Kakor bi nekaj kapalo z drevja je slišati prvotno, vedno pogosteje, dokler se ne začuje nekako čudno klepanje, zaključeno z močnim povdar- kom, kateremu sledi škripanje, podobno brušenju kose. — Pri tem čudnem spevu zaigra lovcu srce. Komaj čaka brušenje, med katerim divji petelin nič ne shšL Skokoma se lovec bliža pomladanskemu pevcu, dokler se mu ne približa na strelno razdaljo, kakih 30 korakov. Ako je dosti svetlo, da lahko dobro pomeri, strelja kmalu; aSco Je še temno, malo počaka, ali v vsakem primeru je gotovo velik užitek za lovca, ko opazuje divjega petelina, ld navadno z visoko dvignjeno glavo, z zelo raztegnjenim vratom, obrnjen proti vzhodu, kjer pričakuje vzhod zlatega so ki ca, nič hudega sluteč, prepeva svojo zaljubljeno pesem, nevedoč, kdo da ga opazuje in da je to najbrže njegov zadnji spev. Pri takem opazovanju se dogodi, da lovca opazi rjava grahasta divja kokoška, ljubica gluhega pevca, kateri je prav za prav namenjen ta spev in glasno kk>kajoč odleti. V takem primeru se kaj rad prebudi čudni pevec iz svoje zaljubljenosti ki se še pravočasno reši, včasih pa poje in kleplje dalje, dokler ne zapoje smrtnonosna cev, oznanjujoča smrt vsemu gaju. Prav tako lep, kakor je bil pohod v gozd, tako lepa je vrnitev proti domu, po zelenih cvetočih tratah. Petelinji lov je končan že v ranih urah in vsakomur ostane še dovolj časa, da so odpočije tudi v pravem smislu besede. Menda rtf nikoli tako sladak spanec, kakor baš takrat, ko se človek povrne is prirode, kjer se je naužtl dobrega zraka ter si osvežil duh in telo. Poleg streljanja ki pri rod nih krasot pa nudi baš lov na divje peteline še mnogo drugega zanimivega. Skoraj pri vsakem lov« na divje peteline opazi lovec kake nove pojave, ki izvirajo navadno iz močnega ljubezenskega razpoloženja lepega pevca. Prav čudno je na primer že to, da divji petelini ne slišijo med brušenjem. Še zanimivejši pa so pojavi ko včasih drugače zelo plahi divji petelin postane domač in se kar nič ne boji človeka. Tak zanhnlv pojav so opazovali L 1902. pri Trbovljah, kjer je divji petelin Jel posečati dvorišče neke revne kočarice. Pridružil se je oek) domačim kokoškam, ki so se ga početkom zelo bale, nazadnje pa je pobiral med njimi zrnje. Omenjenega divjega petelina vidimo na naši sliki, sedečega na hrbtu lovca. Precej dolgo je zahajal v posete k domačim kokoškam, šele proti koncu poletja je izostaL Morda se je streznil aH pa ga je uničila kaka žival. Kratko malo ni se več povrnil. Podoben primer se je dogodil letos tudi v Sorici na Gorenjskem. Tudi tamkaj je priletel divji petelin k ljudem in se sukal prav po domače med njimi. Pa tudi po drugih krajih so večkrat opazovali podobne pojave, katerih bi ljudje, ki poznajo divjega petelina kot zelo boječega in previdnega ptiča, komaj mogli verjeti, ako bi ne bilo verodostojnih prič, ki so vse to opazovale. In tudi taki redki primeri dokazujejo, da je prečudovita mati narava. * PMa&tk pd nabiranju spomladanskih cvetlic. Tudi on se veseli prelepe cvetoče pomladi UMh Dl, Radoslava Ptpuia, zaslužnega narodnega delavca so položili 3. maja v Mariboru k večnemu počitku Poslanec SDS Sava Kosanovič, na katerega Je bil izvršen 5. maja v Beogradu napad od njegovih političnih nasprotnikov. Kosanovič je znam po svojem odločnem nastopu prod korupciji in je zaslovel v svoji borbi za zboljšanje razmer v zloglasni beograjski Glavnjači Mat'|a Belec Bolfanskl, ljudski pisatelj in zvest sotrudnik »Domovine«, kateri je napisal že celo vrsto večinoma šaljivih prigodb in pesmi. Živi pri sv. Bolfanku v Sl.g. Frestotonafttodnfr Peterček pestuje svetega bratca Tomislava f Ana Belec, žena ljudskega pisatelja in sotrudnika »Domovine« Matije Belca, ki je umrla 21 aprila tega leta pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah Stoletnica rojstva ustanovitelja Rdečega križa Menda ga ni med nami, ki bi ne bil že slišal o dobrotljivem delovanju Rdečega križa in mnogi, posebno oni, ki so se udeležili svetovne vojne, so prejemali njegovo pomoč. 8. maja je preteklo baš 100 let, kar se je rodil njegov ustanovitelj Henri Dunant y Ženevi v Švici, ki je umrl y visoki starosti 82 tet Levo: t) Kuna, vodjo madžarskih komunistov so pred kratkim prijeli na Dunaju. Sedaj hoče Madžarska da ga ji izroce da ga kaznuje xa strahovite umore, ka jih je izvršil med svojim gospodarjenjem na Ogrskem. — Desno: Mesto Korini oa Grškem, ki le bilo prizadeto po strašnem zadnjem potresa na Balkanu Pomlad na naših pašnikih Levo: Moderna cerkev. Kakor se modernizira ves svet, tako so sezidaH v Fraaiklnrtu v Nemčiji nove vrste cerkev, ki je okrogla. Posvetili so jo »v. Juriju Desno: Belokranjski Sred- nik, ki že komaj čaka, kdaj bo zatrobi na lepih poljanah. — Naši pa-strrci posebno težko čakajo lepih spomladanskih dni Zloglasni vlomilec b tat Vinko Gač-nik Iz Št Ruperta na Dolenjskem, ki ga oblasti ie dolgo zasledujejo radi raznih hudodelstev. Komur je kaj znano, kje se nahaja, naj javi orožnikom MMmatjeva iz LJubljane, ki je BDdKa po sveto kot plesalka, pri tem pa kradla kakor sraka k Dva dijamantmka v Ragnonchampu na Pran- Angleški prestolonaslednik, strasten jahač je padel s konja. Zanimivo Je, kako so n bal coskem ste praznovala te dni dijamantno po- v tistem trenotku fotografiral roko zakonca Lambolez-Maurice. Oba sta staTa po 84 let Leteči spalni voz, ki frči med Berlinom In Parizom. Dočim pri nas občudujemo navadna letala, so drugi narodi že tako razvajeni, da grade leteče spalne vozove. Številnejši so pač ti narodi in bogatejši Hangar, kraj, kjer bo shranjen italijanski zrakoplov »ItaMa« v Kinge-bayu in kjer se bo pripravljal za polet na severni tečan. kamor Js namenjena ta ekspedicija v znanstvene svrhe V Nemčiji so iznašli tako zvari raketni motor za aero-piaoe in avtomobile, s katerim se nameravajo dvigTii v kratkem t neskončne višine, ki £h dosedaj le ni dosegel nihče Na levi: Kakšne ženske so v severnoafriacih francoskfll kolonijah: 1. mlado dekle iz Biskre s poslikanim ček« ia Kci, 2. musltmanka iz Alžira, 3. Berberka u Alžira. 4. Beduinka iz Tunisa