Mazači fi na delu v občinah Ronke in Zag raj ■■■. . .■■ " i- DO&iKDD CEL LAPP , p -I r -.Si H ■ Bf " Rflf » HOD C HI S« ItíLOHftRI V Gorici čistilna akcija ob Soči in divje odlagališče v Stražcah I. -- ■ ■ v n Dokumentarec o malih slovenskih in hrvaških internirancih v Gonarsu in hrvaških internirancih v Gonarsu Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 6. MARCA 2012 Št. 55 (20.378) leto LXVIII. Nabrežina: kdo je zmagal in kdo ne SandorTence Devinsko-nabrežinska leva sredina bo na majskih volitvah z županskim kandidatom Vladi-mirjem Kukanjo spet skušala »osvojiti« devinsko-nabrežinsko občino. Za koalicijo, ki je že deset let v opoziciji, je naloga zelo zahtevna, ni pa nemogoča. Dosedanji župan Giorgio Ret odhaja, kar bi moralo olajšati delo levi sredini, na volitvah pa bodo, kot vedno odločale številke, torej glasovi. Kukanja, zmagovalec nedeljskih primarnih volitev, je neodvisen od strank, ki so ga podprle, in je svojo zmago zgradil na poslušanju potreb in pričakovanj občanov, sedaj pa bo moral priti na dan s konkretnimi predlogi in rešitvami. Prave volitve so tiste majske in takrat bodo občani Devina-Nabrežine izbrali to, kar si želijo. Kukanja je bil doslej daleč od politike, kar v tem času pomeni veliko prednost, tudi zato, ker je koalicija, ki ga podpira, politično gledano zelo pisana in raznolika. A volivci in volivke, to že vemo, danes -bolj kot stranke - izbirajo ljudi. Te primarne volitve imajo dva zmagovalca in enega poraženca, ki je Demokratska stranka. Poleg Kukanje je zmagovalka te preizkušnje devinsko-na-brežinska leva sredina, ki ji je uspelo pripeljati na volišča več kot 700 občank in občanov. V času hude krize, ki jo na splošno doživlja politika, je to še kar spodbudna številka in tudi dobra popotnica za prave volitve. Seveda ob nujnosti, da leva sredina ohrani oziroma še utrdi enotnost ter da pritegne v svojo sredo tudi tiste, ki razmišljajo o občanskih listah ter podobnih gibanjih. Koalicija bi naredila usodno napako, če bi se zanašala na napovedane razkole v desni sredini, če bo do njih seveda sploh prišlo. Demokratska stranka, največja politična sila v Devinu-Na-brežini, ni uspela izraziti enega samega kandidata in kandidatko, zato jo je matematika neusmiljeno kaznovala. Ponovil se je primer Palerma in Genove, ki priča o močni notranji razdeljenosti stranke. Demokrati se tolažijo z oceno, da bi tisti, ki so glasovali za Roberta Gotterja itak ne podprli nekdanje podžu-panje Marise Skerk. Mogoče je res tako, dejstvo pa je, da sta dva kandidata DS skupaj zbrala več glasov od Kukanje. Matematika ni mnenje, devinsko-nabrežinske demokrate je kaznovala napačna politična izbira, o kateri bi se morali še kar resno zamisliti tudi Slovenci v stranki. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € moskva - Pričakovana zmaga s preko 60 odstotki glasov »Car« Vladimir Putin še tretjič na čelu Rusije Policija včeraj ostro zatrla ulične demonstracije opozicije devin - nabrežina - Rezultat nedeljskih primarnih volitev Neodvisni Vladimir Kukanja županski kandidat leve sredine NABREŽINA - Vladimir (Vlado) Kukanja bo na majskih volitvah kandidat leve sredine za devinsko-nabre-žinskega župana. Neodvisni kandidat, ki so ga predlagale SKP, SIK, SEL, zeleni, Slovenska skupnost, socialisti in Italija vrednot, je namreč zmagovalec nedeljskih primarnih volitev, ki se jih je udeležilo več kot 700 občank in občanov, kar ni majhna številka. 59-letni Nabrežinec Kukanja (na sliki) je zbral 348 oziroma 47 odst. glasov, kar je 55 glasov več od Marise Skerk, ki je dobila skupno 293 glasov (40 odst.), na tretje mesto se je uvrstil Roberto Gotter (82 glasov, 11 odst.). Na 6. strani MOSKVA - V Rusiji so včeraj za zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev tudi uradno razglasili premiera Vla-dimirja Putina. Opozicija je mnenja, da volitve niso bile svobodne in poštene, zato je pripravila proteste. Da je na volitvah prišlo do nepravilnosti, so ocenili tudi mednarodni opazovalci, zaradi česar se je EU nanje odzvala z zadržanostjo. Ruska volilna komisija je sporočila, da je Putin v nedeljo pobral 63,75 odstotka glasov, kar pomeni, da je zmagal v prvem krogu. Volitev se je po podatkih volilne komisije udeležilo 65,3 odstotka od okoli 110 milijonov ruskih volilnih upravičencev. Na 29. strani Pridobitev Kosovelove knjižnice v Sežani Na 3. strani Slovenski bencin do novega rekorda Na 4. strani Konvencija za železniški nadvoz v Šempolaju Na 6. strani Brulc spet odpira poslansko pisarno Na 24. strani V Gorici predavanje o bosanskih piramidah Na 24. strani trst - Včeraj konec štiridnevne pobude Pozitiven obračun sejma Olio Capitale PRIMARNE VOLITVE V Palermu Bersani spet poražen PALERMO - Kljub podpori državnih vodstev Demokratske stranke, Italije vrednot, Zelenih in Federacije levice je bila evropska poslanka Rita Borsellino na nedeljskih primarnih volitvah za palermskega županskega kandidata leve sredine poražena. Za 148 glasov jo je prehitel 31-letni Fabrizio Ferrandelli, ki ga je na koalicijskih volitvah leve sredine podprlo 39 združenj in tisti del krajevne Demokratske stranke, ki na Siciliji podpira avtonomi-stičnega predsednika deželne vlade Raffaela Lombarda. Na 5. strani 1 oles MUE >s ^ TABACCHI TOBAKARNA KOLEKI (valori bollati) PLAČILO PROMETNE TAKSE AVTOBUSNE VOZOVNICE TELEFONSKE KARTICE Q Vodafone" j WIND POSLOVALNICA Sisal SuperEnalotf^) Trst - Križ 470/D Tel. 040 2209120 u 1 2 Torek, 6. marca 2012 ALPE-JADRAN / rai - Deželni programi v manjšinskih jezikih Senator Severne lige zahteva več sredstev za furlanščino Računa na pomoč predsednika nadzorne komisije RAI Zavolija - Ali to pomeni manj sredstev za slovenščino? TRST - Senator Severne lige Mario Pittoni je včeraj napovedal, da si bo predsednik Komisije za nadzor nad RAI Sergio Zavoli kot »glasnik« Furla-nije-Julijske krajine prizadeval za uravnoteženje programov RAI za jezikovne manjšine v FJK, pri čemer naj bi bila za furlanščino namenjena posebna sredstva. Pittoni je član komisije in trdi, da trenutno stanje vedno manj odraža dejansko stanje na tem področju. »Zato je nujen proces uravnoteženja s pomočjo dveh konvencij, in sicer slovenščina in italijanščina na eni strani, furlanšči-na pa na drugi,« meni Pittoni, ki je še dodal, da naj bi komisija od vlade zahtevala, da se najdejo specifična sredstva za obnovo radijskih in televizijskih programov v furlanskem jeziku. Poleg tega Pittoni še zahteva, da se pripravi načrt za uravnoteženje programov RAi, ki so namenjeni za jezikovne manjšine. Z drugimi besedami to lahko pomeni, da si bo Pittoni prizadeval za več sredstev za programe v furlanščini in najbrž manj za slovenske programe. Pittoni bi s pomočjo Zavolija rad »uravnotežil« programe v manjšinskih jezikih na deželnem sedežu RAI arhiv Višje sodišče zavrnilo pritožbo Zobec Hrastarjeve na razsodbo Eijavcu in Gutmanu LJUBLJANA - Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo nekdanje višje državne tožilke Branke Zobec Hrastar, ki jo je vložila na sodbo ljubljanskega okrajnega sodišča, s katero je aprila lani oprostilo nekdanjega ministra za obrambo Karla Erjavca in nekdanjega načelnika ge-neralštaba Slovenske vojske Albina Gutmana, je poročal Radio Slovenija. Po ugotovitvah višjega sodišča pri sklenitvi posla s Patrio ni nastala nikakršna premoženjska škoda, obdolženca pa nista kršila nobenega predpisa, zaradi česar bi jima bilo moč očitati nevestno delo v službi. Tožilstvo je Erjavcu in Gutmanu sicer očitalo nevestno delo v službi pri nakupu finskih oklepnikov, saj naj bi povzročila za vsaj 16,8 milijona evrov škode, zlasti z naročilom 25 neopremljenih osemkolesnih oklepnikov. Obramba je vztrajala, da sta nekdanja minister in načelnik generalštaba nedolžna, saj škoda po njenem mnenju ni nastala in tudi ni izkazana v proračunu. Na slovenskih cestah doslej 13 žrtev evropska unija - Letos na razpolago več sredstev Pomoč naj bi dobilo med 18 in 19 milijonov prebivalcev iz V Slovenijo nasj bi šlo nekaj nad 2 milijona evrov v obliki pomoči v hrani za najrevnejše BRUSELJ - Evropska komisija je sporočila, da bodo sredstva za pomoč najbolj ogroženim v Evropski uniji letos povečali na 500 milijonov evrov. Slovenija bo letos prejela skoraj štirikrat več sredstev kot leto poprej. Končno razdelitev pomoči za leto 2012 je komisija sprejela prejšnji teden, v kratkem pa bodo spremembe objavili tudi v uradnem listu. Program je Sloveniji lani namenil 515.467 evrov sredstev, letos pa naj bi prejela okoli 2,018 milijona evrov, so sporočili iz Bruslja. Programu za pomoči potrebne bo letos na voljo 500 milijonov evrov, pomoč pa naj bi prejelo med 18 in 19 milijonov ljudi v 20 državah članicah EU. Nov pravni okvir sta sicer prejšnji teden podprla že Evropski parlament in Evropski svet. Aprila lani je Evropsko sodišče razsodilo, da se vsakršna hrana v okviru programa lahko pridobi zgolj iz javnih intervencijskih zalog (in ne z odprtega trga), zato je bil sklad za leto 2012 omejen na zgolj 113 milijonov evrov - kolikor so znašale preostale javne zaloge. Decembra 2011 so evropski kmetijski ministri dosegli dogovor o novih uredbah, ki bi v primeru neobstoja javnih zalog dovoljevala do- delitev denarja za nakup prehrambnih izdelkov na trgu. Odločitev so potrdili tudi v Evropskem parlamentu in Evropskem svetu ter jo prejšnji teden objavili v uradnem listu. Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Ciolos je po glasovanju izrazil prepričanje, da je v času gospodarske krize ta pomoč pomembnejša kot kdajkoli in da je sklad v višini 500 milijonov evrov v ta namen pomembno sporočilo solidarnosti v teh težkih časih. Komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Laszlo Andor pa je dejal: "Vesel sem, da Evropa ni razočarala tistih, ki najbolj potrebujejo našo pomoč. EU potrebuje močne in vidne instrumente za boj proti družbeni izključenosti. Zavzeli smo se, da bomo ob koncu desetletja zmanjšali število revnih v EU za najmanj 20 milijonov, ta program pa je in bi tudi moral ostati del teh prizadevanj". Shema za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim Evropejcem je v veljavi od leta 1987, ko je Evropski svet sprejel pravila o razdelitvi javnih intervencijskih zalog kmetijskih proizvodov med države članice z namenom pomoči najbolj prikrajšanim. slovenia press photo 2012 Nagrada za najboljšo fotografijo Juretu Erženu za reportažo Maticu Zormanu LJUBLJANA - V Cankarjevem domu so sinoči razglasili nagrajence natečaja Slovenia Press Photo 2012. Nagrado za najboljšo fotografijo je prejel Jure Eržen za fotografijo zbranih na skupščini pri Boj-za v Ljubljani, nagrado za najboljšo reportažo pa Matic Zorman za reportažo iz begunskih taborišč v Gazi. Podelili so še nagrade v petih kategorijah. V kategoriji novice je nagrado za najboljšo fotografijo prejel Matej Povše, v kategoriji šport Mitja Kamplet, v kategoriji narava in okolje Samo Vidic, v kategoriji kultura in zabava Kaja Brezočnik, v kategoriji ljudje pa Aleš Gregorič. Nagradili so tudi reportaže. V kategoriji novice je bil nagrajen Matic Zorman, v kategoriji narava in okolje Matjaž Tančič, v kategoriji kultura in zabava pa Voranc Vogel. Simon Chang je bil nagrajen v dveh kategorijah: šport in ljudje. Častnih omemb žirije so bili deležni: Bojan Velikonja in Matjaž Panjan (novice), Roman Šipič (šport), Peter Gedei in Mojca Cvirn (narava in okolje), Boštjan Pucelj (kultura in zabava) ter Mitja Ličar in Tomaž Bevk (ljudje). Na natečaj je prispelo 3336 fotografij. Fotografski natečaj poteka v okviru Festivala novinarske in dokumentarne fotografije Slovenia Press Photo, ki ga letos Zavod za promocijo fotografije SPP pripravlja že četrto leto. Natečaj za profesionalne in zahtevne amaterske fotografe je priložnost za pregled najboljših fotografskih dosežkov preteklega leta, so sporočili organizatorji festivala. LJUBLJANA - Na slovenskih cestah se je v minulem tednu zgodila ena prometna nesreča s smrtnim izidom, v kateri je umrla ena oseba. Letos so slovenske ceste terjale 13 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 17, so sporočili s policije. Odslej do interneta tudi v nekaterih taksijih LJUBLJANA - Telekom Slovenije in podjetje Intertours Taxi odslej uporabnikom med vožnjo s taksijem v Ljubljani omogočata uporabo interneta. Trenutno je z modemom, ki imetnikom pametnih telefonov, tabličnih ali prenosnih računalnikov omogočajo uporabo omrežja Wi-Fi, opremljenih 10 taksijev. V testnem trimesečju do konca maja je uporaba storitve brezplačna. Največ osem uporabnikov lahko hkrati uporabljala internet, pri čemer je voznik zaradi varnosti v prometu izvzet. Uporaba brezplačnega internega dostopa v taksiju ni omejena zgolj na Mobitelo-ve uporabnike, temveč je namenjena tudi uporabnikom drugih operaterjev, so zapisali v družbi. Telekom Slovenije je ponudbo v sodelovanju z družbo Intertours Taxi pripravil kot odziv na svetovne trende na področju sodobnih telekomunikacij. koper - Kape, ure, torbice, sončna očala, oblačila in drugo Cariniki v Luki Koper februarja odkrili več ton ponaredkov in cigaret KOPER - Koprski cariniki so februarja v Luki Koper odkrili več ton različnega ponarejenega blaga, od kap, ročnih ur, sončnih očal do torbic, pasov in oblačil, pa tudi več kot deset ton neprijavljenih cigaret, so danes sporočili s Carinske uprave Republike Slovenije. Pri pregledu zabojnika s Kitajske, namenjenega na Hrvaško, so cariniki našli večjo količino ponarejenega blaga več blagovnih znamk, med njimi Louis Vuitton, Burberry, Ray Ban, Ralph Lauren in Lacoste. Našteli so 50.944 kosov ponarejenega blaga v skupni teži 6,6 tone. V drugem zabojniku s Kitajske, ki je bil namenjen na Slovaško, pa so odkrili 10.700 ponaredkov (300 kilogramov) blagovnih znamk Angry birds, Columbia in Casio. Poleg ponarejenega blaga je bilo v zabojniku še 90 neprijavljenih električnih paralizatorjev. Carina je za blago, za katero obstaja sum o kratenju pravic intelektualne lastnine, izdala odločbe o začasnem zadržanju blaga. Nadaljnji postopki pa so odvisni od imetnikov pravice zaščitenih blagovnih znamk. Prav tako so cariniki februarja v luki Koper odkrili večjo količino neprijavljenih cigaret. V tovorni dokumentaciji zabojnika iz Dubaja so bili prijavljeni potovalni kovčki, a je pregled s skenerjem nakazal možnost, da je zabojnik dejansko napolnjen s cigaretami. Pregled blaga, pri čemer je pomagal tudi službeni pes, je to potrdil. Cariniki so tako zasegli 7.036.400 cigaret blagovnih znamk Marlboro in Maiwand, skupaj kar 10,6 tone. Z ladjami v Luko lahko prihaja tudi tihotapsko blago voda - Uniči mikroorganizme Za Postojnčane in Pivčane odslej vodo dezinficirajo s posebnim UV modulom POSTOJNA - V vodarni Malni pri Planini, kjer je vir vode za prebivalce občin Pivka in Postojna, je začel redno delovati UV modul, ki z ultravijolično svetlobo dezin-ficira vodo. "Ultravijolična svetloba uniči 99,9 odstotka mikroorganizmov," pojasnjuje direktor podjetja Kovod Postojna Edi Šibenik in dodaja, da zdaj vode ni več treba pre-kuhavati. Ultravijolične lučke so v vodarni napeljali že konec februarja. Kot je povedal Šibenik, je modul sestavljen iz posebnih žarnic, ki sevajo žarke na valovni dolžini 254 nanometrov in uničijo 99,9 odstotka vseh mikroorganizmov. "Naprava deaktivira DNA in RNA mikroorganizmov, jih uniči, da se ne morejo razmnoževati," je pojasnil Šibenik. Čeprav so investicijo, ki je stala 110.000 evrov, načrtovali že lani, se je po mnenju Šibenika njena nujnost pokazala ob nedavnem onesnaženju pitne vode v vodovodnem sistemu Postojna-Pivka. V podjetju Kovod pa skupaj s sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa Postojna ugotavljajo, kdo je decembra lani onesnažil pitno vodo. "Našli smo nekaj točk, kje so bile snovi odložene v naravi, in upamo, da bomo lahko ugotovili, od kod so prišle," pravi Šibenik in dodaja, da nameravajo proti neznanemu storilcu vložiti kazensko ovadbo. Kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu, ki je septembra lani izlil večjo količino neznane snovi v čistilno napravo Hruševje, pa so že vložili. / ALPE-JADRAN Torek, 6. marca 2012 3 sežana - Pridobitev Kosovelove knjižnice videm Z donatorji do bibliofilskega izvoda Slave Vojvodine Krajnske ne.sreča # # pri delu Predstavili 3. knjigo slovenskega prevoda monumentalnega dela dela Janeza Vajkarda Valvazorja ■ ** Smrtna nesreča SEŽANA - »Kljub dejstvu, da živimo v časih, ko se nam zdi, da je denar največja ali edina vrednota v družbi, obstajajo izjeme, častne izjeme, ki nas opogumljajo. Prav zahvaljujoč se takšnim izjemam, vam lahko danes z veseljem in ponosom sporočam, da smo s pomočjo donatorjev v Kosovelovi knjižnici pridobili prve tri knjige slovenskega prevoda Slave vojvodine Kranjske. Nakup so nam omogočili Adriatic Slovenica- poslovna enota Postojna, Luka Koper in podjetje Mitol Sežana,« je v nagovoru na nedavni predstavitvi tretjega dela prvega celotnega prevoda Valvazorjeve Slave Vojvodine Kranjske v Sežani poudaril v.d. ravnatelj Kosovelove knjižnice Bojan Kavčič. Ob tem je izpostavil zadovoljstvo, da se kljub težkim časom zelo dobro zavedajo pomena, ki ga imajo knjige in knjižnice za družbo in prihodnost nas vseh, še posebej otrok. Obenem je izrazil željo, da se projektu pridobitve še četrte, ki naj bi izšla do konca letošnjega leta, in pete knjige Slave Vojvodine Krajnske, ki naj bi izšla prihodnje leto, pridružijo tudi druga podjetja in bralci, saj si ga knjižnica z lastnimi sredstvi žal ne more privoščiti oz. kupiti. Slava vojvodine Kranjske je slovensko najbolj citirano in največkrat navedeno delo, ki daleč presega podobna dela vseh drugih krščanskih, poganskih in mohamedanskih ljudstev prav zaradi predanosti njenega avtorja, saj je zanjo Valvazor žrtvoval svoje premoženje. To znanstveno in umetniško delo slovenske preteklosti barona Valvazorja, ki je izšlo pri Zavodu Dežela Kranjska v Ljubjani, sta predstavila urednik in vodja projekta prevoda Tomaž Čeč ter prevajalec Primož Debenjak po ogledu kratkega filma o nastajanju prevoda. Slava ni le suhoparna enciklopedija, temveč osebna pripoved in izpoved Janeza Vajkarda Valvazorja, napeta in hudomušna, a vseskozi znanstvena. Je tudi resno znanstveno in zgodovinsko delo, obenem pa neizčrpna zakladnica zgodb, bajk, pripovedk, legend, anekdot, moralk in idej, iz katerega sta črpala med drugim tudi Linhart in Prešeren. »Slava vsebuje številna zgodovinska pisma in dokumente, ki so objavljeni samo v njej. Izvirniki in drugi prepisi so namreč že davno izgubljeni. To ni samo knjiga, je kulturno-zgo- dovinski spomenik, eden največjih, ki jih premoremo, in vrhunska knjižna mojstrovina. Prestižna izdaja prvega celovitega prevoda Slave Vojvodine Krajnske je enkratna družinska dediščina in odlična naložba, saj ponatisa v tej obliki ne bo, zato bo njena vrednost v prihodnjih letih in desetletjih samo naraščala. Je tudi edina knjiga, ki jo imamo Slovenci in se lahko z njo postavljamo pred svetom. Pri prevajanju so sodelovali številni prevajalci, največ zaslug ima družina prevajalcev Debe-njak iz nemščine,« je poudaril vodja projekta in urednik Tomaž Čeč. Drugi del večera, ki ga je vodila bibilotekarka Tanja Bratina Grmek, sta blestela domači dramski igralce Sergej Ferrari in kitarist in vokalist Gorazd Lampe, ki sta z nastopom (med drugim sta predstavila tudi Kosovelovo pesem Oreh in Prešernov Krst pri Savici) pri številnem občinstvu, ki je tudi tokrat do zadnjega kotička napolnilo prostor čitalnice, požela obilen aplavz. Olga Knez VIDEM - V kraju Lestizza v videmski pokrajini je včeraj pri delu umrl 43-letni obrtnik Ra-nieri Scampon. Nesrečni obrtnik je padel z nadstreška svojega podjetja v Lestizzi. Po prvih rezultatih preiskave je Scampon skupaj z bratom popravljal streho proizvodnega obrata, ki je bila poškodovana v požaru pred nekaj tedni. Kako je prišlo do nesreče, še ni jasno, padel pa je z višine več metrov. Pomoč reševalcev s helikopterja prve pomoči iz videm-ske bolnišnice, ki so ga skušali oživiti, je bila zaman. Zdravstveno osebje je lahko le ugotovilo, da je Scampon umrl zaradi poškodb pri padcu. Preiskavo vodijo karabinjerji iz Latisane, tehniki zdravstvenega podjetja pa preiskujejo, če so bili pri delu upoštevani vsi predpisi o varnosti pri delu. S predstavitve v Kosovelovi knjižnici o. knez okolje - Letos v okviru akcije Očistimo svet Očistimo Slovenijo 2012 čez 3 tedne Največji okoljski prostovoljski projekt v zgodovini človeštva, v katerem naj bi sodelovalo 300 milijonov prostovoljcev iz 100 držav LJUBLJANA - Le še slabi trije tedni manjkajo do vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo 2012, ki je letos združena v akcijo Očistimo svet. Do nedelje se je na akcijo prijavilo okoli 95.000 posameznikov, 54 partnerjev projekta in skoraj 400 šol in vrtcev, število pa iz dneva v dan raste. Častni pokrovitelj akcije je predsednik republike Danilo Türk. Projekt Očistimo Slovenijo 2012 se tokrat povezuje v pobudo Očistimo svet 2012, ki je največji okoljski prostovoljski projekt v zgodovini človeštva. Cilj globalnega projekta je od 24. marca do 25. septembra za skupni cilj povezati 300 milijonov prostovoljcev v vsaj 100 državah sveta, ki bodo očistili na milijone ton smeti in pomagali ustvariti svetovni register divjih odlagališč. V globalni akciji bo letos sodelovalo 85 držav. Med njimi bodo tudi vse slovenske sosednje države - Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija. Projekt po vseh državah poteka enako kot v Sloveniji. V enem dnevu bodo državljani čistili divja odlagališča, ki so predhodno vnešena v digitalni register. V okviru projekta v Sloveniji že pred samo akcijo poteka veliko dejavnosti in dogodkov. Minuli teden se je začel Eko izziv, 14 dni temeljitega ločevanja odpadkov. V prihodnjih tednih se bo v Kranju, Novem Mestu, Slovenj Gradcu in Zasavju ustavila Eko-karavana, ki bo skušala prebivalcem približati projekt Očistimo Slovenijo 2012, predstaviti primere dobre prakse na področju ekologije in okoljskega ozaveščanja ter na zabaven in interaktiven način ozaveščati ljudi o pomembnosti okoljsko odgovornega življenja. Zadnja postaja Ekokaravane bo Ljubljana, kjer bo tudi finalni izbor Ekokomikov. Šolarji se v okviru Ekoglavc pred čistilno akcijo preko pripravljenih interaktivnih okoljskih vsebin seznanjajo s pomembnimi izzivi prihodnosti. Vrtci in šole igrajo veliko vlogo pri ozaveš-čanju najmlajših članov družbe o pomenu varovanja okolja. V teh ustanovah zato od oktobra lani poteka ozaveščevalna kampanja Ekologov brez meja Ekoglavce, ki otroke in mladino pripravlja na marčevski vrhunec akcije. Otroci in mladi, ki bodo ob zaključku projekta pridobili naziv ekoglav-ca, se vsak mesec posvetijo drugi temi. Jutri se bo v Ljubljani na Čopovi ulici zgodila posebna modna revija, poimenovana 3RE -modna revija recikliranih oblačil z dodatkom embalaže. K sodelovanju so Ekologi brez meja povabili vse oblikovalske inštitucije v državi, da bi s kreativnostjo podprli akcijo. Podprle pa so jih že Ljubljanske mlekarne, ki bodo dale embalažo svojih izdelkov, iz katere bodo v kombinaciji s starim, že rabljenim tekstilom, izdelovali nova oblačila. Letošnja največja čistilna akcija bo podobna akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu iz leta 2010. Poleg ažurnega opozarjanja na pravilno ravnanje z odpadki pa je društvo aktivno tudi na področju popisovanja črnih odlagališč, nasprotovanja uporabi plastičnih vrečk za enkratno uporabo in na mnogih drugih področjih. Organizatorji želijo tudi letos povezati 250.000 prostovoljcev in 1000 organizacij, posodobitev registra divjih odlagališč, nabrati vrečo odpadkov za vsakega prebivalca in ozaveščanje. Društvo je leta 2010 v prvi akciji združilo kar 270.000 prostovoljcev, ki so na okoli 7000 divjih odlagališčih zbrali preko 15.000 ton odpadkov. Letošnja akcija bo potekala podobno kot tista leta 2010 in bo zasnovana dvotirno. En del akcije je osredotočen na čiščenje divjih odlagališč, drugi del pa na čiščenje ulic, cest, okolic šol in vrtcev, sprehajalnih ter pohodniških poti. (STA) slovenija - Cilj Združenja zgodovinskih mest ohranjanje arhitekturne dediščine Z obnovo oživili mestna jedra Združenje praznovalo desetletnico - V prihodnje bolj odločno v trženje in privabljanje gostov - O vstopu v združenje se pogovarjajo tudi z Ljubljano ŠKOFJA LOKA - Združenje zgodovinskih mest Slovenije je v minulem tednu v Škofji Loki obeležilo desetletnico delovanja. Po besedah sekretarke Združenja Mateje Hafner Dolenc so v tem času veliko naredili pri obnovi in ponovni oživitvi starih mestnih jeder, v prihodnje pa jih čaka še veliko dela na trženju in privabljanju gostov. V Združenje zgodovinskih mest Slovenije se združujejo stara slovenska mesta z ohranjeno stavbno dediščino. V Združenju delujejo Celje, Idrija, Koper, Kranj, Novo mesto, Radovljica, Slovenske Konjice, Tržič, Piran, Ptuj in Škofja Loka. V prihodnje pa se jim bo verjetno pridružilo še katero izmed slovenskih mest, ki ima svoje jedro spomeniško zaščiteno. Pogovori o vstopu v združenje tečejo tudi z Ljubljano. Zgodovinska mesta imajo podobne značilnosti in težave, zato jim je v interesu, da se med seboj povezujejo. Mestna jedra v zadnjih desetletjih izgubljajo svojo funkcijo, saj se je gospodarstvo preselilo na obrobja mest, zato je bilo potrebno najti druge dejavnosti, ki bi v mestna središča pritegnila ljudi. "Danes mesta živijo, so polna dejavnosti, vanje se vrača življenje," je poudarila Hafner Dolenčeva. Spomnila je, da je bilo potrebnih deset let truda, da so izumiranje mestnih središč preobrnili in vanje ponovno pripeljali številne prireditve in pestro dogajanje. V minulih desetih letih je Združenje zgodovinskih mest Slovenije v sodelovanju s samimi mesti oziroma občinami izvedlo vrsto projektov za obnovo mest in za obujanje starih znanj ter običajev. Zadnja leta pa so se osredotočali predvsem na promocijo zgodovinskih mest in na informiranje javnosti ter povečevanje prepoznavnosti. "Še veliko dela nas čaka tudi v naslednjih desetih letih," je prepričana sekretarka združenja. Z akcije promocije mesta bodo naredili korak naprej na trženje in prodajo s ciljem, da bi povečali obisk in goste za dlje časa zadržali v mestih, ki jih običajno obiščejo le za nekaj ur ali največ za en dan. "To so konkretni cilji, ki smo si jih zadali za naslednjih deset let. Seveda jih ne moremo uresničiti čez noč, smo pa na pravi poti," je poudarila. O programu in idejah za prihodnjih deset let delovanja Združenja zgodovinskih mest Slovenije so govorili tudi na srečanju, ki so ga ob praznovanju desetletnice minulo sredo pripravili v Škofji Loki. Spomnili so se tudi začetkov povezovanja. Ta segajo že v leto 1993, ko so skupščine občin Piran, Ptuj in Škofja Loka z namenom organiziranega sodelovanja pri izvajanju prenove starih mestnih jeder ustanovile Skupnost starih mest Republike Slovenije. Slabih deset let kasneje je skupnost prerasla v gospodarsko interesno združenje. (STA) Škofja Loka je bila ena od pobudnic za povezovanje 4 Torek, 6. marca 2012 GOSPODARSTVO naftni derivati - Zaradi dražje nafte in ker vlada ne zniža trošarin V Sloveniji cene motornih goriv na nove rekorne vrednosti Za ekonomiste še ni čas za znižanje trošarin - Za Umar bo vpliv na inflacijo omejen LJUBLJANA - V Sloveniji so se opolnoči znova podražila pogonska goriva in dosegla nove rekordne vrednosti. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 2,5 centa na 1,463 evra, neosvinčeni 100-oktanski bencin za 2,4 centa na 1,478 evra, dizelsko gorivo pa za 0,8 centa na 1,343 evra za liter. Medtem ko se pogonska goriva dražijo in dosegajo rekordne vrednosti, slovenska vlada po mnenju direktorja Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djanija Brečeviča še ne bo znižala trošarin, ker za to tudi še ni čas. Po pojasnilih finančnega ministrstva vlada ni znižala trošarin, cene goriv pa da so primerljive s cenami v sosednjih državah. Vlada včeraj ni posegla v višino trošarin na energente, to bo storila šele, ko bodo ogroženi makroekonomski temelji, je za STA ocenil Brečevič in dodal, da se bo vlada najverjetneje za ta korak odločila takrat, ko bodo cene pogonskih goriv začele vplivati na stopnjo inflacije in na ostale makroekonomske kazalnike. Kot so za STA pojasnili na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), so se cene življenjskih potrebščin v prvih dveh mesecih letos zvišale za nekaj manj kot 0,1 odstotka. Okrog 0,4 odstotne točke so prispevala dražja tekoča goriva, večina negativnega prispevka pa je izhajala iz sezonskega znižanja cen obleke in obutve. K 2,9-odstotni medletni inflaciji v februarju so cene tekočih goriv prispevale dobre 0,6 odstotne točke. »Zadnje podražitve bodo k inflaciji v marcu prispevale še 0,2 odstotne točke, na medletni ravni pa bo prispevek znašal 0,8 odstotne točke,« so pojasnilih na Umarju. »Na podlagi analiz ministrstva za finance ugotavljamo, da so cene goriv primerljive s cenami goriv v sosednjih državah oziroma so odstopanja minimalna,« so za STA povedali na ministrstvu. Slovenija po pojasnilih ministrstva namreč s kratkoročnimi ukrepi sproti prilagaja višino trošarin na način, da ni ogrožena konkurenčnost gospodarstva in da je obenem zagotovljena proračunska stabilnost. Ravno zaradi proračunskega primanjkljaja je po Brečevičevem mnenju malo verjetno, da bi vlada znižala trošarine za pogonska goriva, saj te predstavljajo vir prihodkov za državni proračun. Po njegovih pojasnilih ima vlada sicer manevrskega prostora za znižanje trošarin dovolj, vendar pa po njegovi oceni za to še ni čas. Cena motornih bencinov je namreč primerljiva s cenami v sosednjih državah - dražji je le v Italiji, medtem ko so razmere pri dizelskem gorivu nekoliko boljše - cenejšega imajo le na Hrvaškem. Odločitev vlade glede znižanja trošarin bo po Brečevičevi oceni odvisna tudi od dogodkov v Iranu. Če bi se politična kriza zaradi jedrskega programa v Iranu nadaljevala in bi cene surove nafte in pogonskih goriv na mediteranski borzi začele rasti, bo vlada verjetno znižala trošarine, je dejal. Razmere na naftnem trgu bo kratkoročno v veliki meri krojila hitrost reševanja krize v Iranu, dolgoročno pa bo na njihovo gibanje vplivala stopnja aktivnosti svetovnega gospodarstva. Brečevič sicer pričakuje, da bo povpraševanje po črnem zlatu na dolgi rok raslo počasi, s tem pa se bo rahlo zviševala tudi cena surove nafte. (STA) dežela fjk - Predsednik Renzo Tondo Furlanija-Julijska krajina s pogoji za uspesen izhod iz krize TRST - Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo zaupa v prihodnost, v sposobnost Furlanije-Julij-ske krajine da preseže najtežje trenutke in v njene potencialnosti oživitve gospodarstva, zato k zaupanju poziva tudi prebivalstvo te dežele. Deželna uprava je zelo pozorna do lokalnih uprav, saj je Fur-lanija-Julijska krajin dežela s posebnim statutom, kar ji omogoča, da pobrane davke nakaže neposredno občinam in torej lokalnim skupnostim, je poudaril Tondo. Po njegovih besedah to dejstvo pomaga k premagovanju krize. Dežela FJK je na primer prva med italijanskimi deželami po številu prošenj za dostop do spodbujevalnikov za modernizacijo in inovacije v podjetjih. Tudi po gibanju izvoza je dežela na vrhu državne lestvice, kar Tondo pripisuje tudi geografski legi Furlanije-Julijske krajine. V teh letih krize se je deželna RENZO TONDO arhiv uprava usmerila na ukrepe, ki bi čim prej pripeljali iz nje. Za delavce so bili okrepljeni socialni blažilci, za pospešitev gospodarskega sistema pa je bila sprožena serija velikih javnih del, kot npr. gradnja tretjega pasu na avtocesti A4 in povezava Vi-leš-Gorica. Vse to pa po predsednikovi oceni še ne zadostuje, da bi se Fur-lanija-Julijska krajina popolnoma izvila iz krize, zato so v fazi preučevanja novi ukrepi za majhna podjetja, obrtni sektor in za kmetijstvo. Toda tudi ta aktivnost, bolj usmerjena na gospodarski sistem, ne bi zadostovala, če v Furlaniji-Ju-lijski krajini ne bi bilo socialne ko-hezije, je prepričan Tondo. Zato deželna uprava zelo verjame v medin-stitucionalno sodelovanje. Do konca svojega mandata je predsednik napovedal reformo pokrajin, katerih vloga bo po njegovih zagotovilih okrepljena. Občine pa se bodo lahko združevale za znižanje stroškov, ki jih plačujejo državljani, in za izboljšanje storitev za prebivalce. Majhne občine bodo tako imele pogoje, da nudijo storitve širšemu območju. Skratka, Furlanija-Julijska krajina bo po Tondovem prepričanju lahko gospodarsko rasla, če bodo Dežela, vse štiri pokrajine in občine znale delati skupaj in za dobro svojih prebivalcev. zadruge - Analiza za Triveneto FJK in Trst edina z rastjo števila zadrug TRST - Število zadrug v severovzhodni Italiji upada. V tretjem trimesečju lanskega leta je bilo na območju Triveneta 6132 zadrug; najbolj se je njihovo število zmanjšalo v Benetkah (-6,96%), medtem ko se je v Pa-dovi in Trstu povečalo (za 4,72% oziroma 2,25%). V makroregiji Triveneta se je število zadrug zmanjšalo za 0,45 odstotka, medtem ko se je v Furlaniji-Julijski krajini povečalo za 14,14 odstotka v pirmerjavi z enakim četrtletjem leta prej. V naši deželi je bilo v obravnavanem obdobju aktivnih 974 zadrug (podatki so iz analize študijskega centra beneškega združenja komercialistov in računovodij CESDOC), kar pomeni 15,88-odstotni delež na celotnem območju Triveneta. Sicer pa je Furlanija-Julijska krajina po tej raziskavi edina s pozitivnim predznakom, saj se je število zadrug v vsem Trivenetu zmanjšalo za 0,45 odstotka, na Tridentinskem-Južnem Tirolskem za 0,30 odstotka in v Venetu za 0,90 odstotka. Kot že ome- njeno, ima najslabše gibanje pokrajina Benetke, kjer je število zadrug v enem letu strmoglavilo za 6,96 odstotka; s pozitivnim predznakom pa so poleg že omenjene Padove (+4,72%) in Trsta (+2,25%) še Videm (+1,78%), Bocen (+0,65%) in Verona (+0,55%). Glede na področje, na katerem se zadruge udejstvujejo, so na prvem mestu skladiščenje in podpora transportu, z eno besedo logistika, kjer je aktivnih 9,60 odstotka vseh zadrug (589), ki so v tretjem četrtletju 2011 zabeležile 2,61-odstotno rast; sledita sektorja gradbeništva (-3,85%) in kmetijske proizvodnje (-2,93%). V tržaški pokrajini je v lanskem tretjem četrtletju delovalo 227 zadrug, od tega jih je imelo obliko zadružne družbe 161 (70,93%), socialne zadruge 45 (19,82%), 19 pa je bilo zadrug z omejeno odgovornostjo (8,37%). Najbolj (za 11,76%) se je povečalo število zadrug z omejeno odgovornostjo, najbolj pa je upadlo število zadrug, ki se ukvarjajo z ribolovom in ribogojstvom (-7,69%). Energetska učinkovitost: rok za izdelavo lestvic FESR podaljšan do 30. aprila TRST - Štiri trgovinske zbornice v Furlaniji-Julijski krajini bodo imele čas do 30. aprila, da končajo postopke glede vlog za razpis iz leta 2011, ki določa kriterije in način dostopa do financiranj po Deželnem operativnem programu (POR), ki ima finančno dotacijo Evropskega sklada za regionalni razvoj (FESR), zadeva pa podporo za energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije s strani turističnih podjetij. Dober start Insielovega sistema Prg Evo TRST - Nov informacijski sistem Prg Evo, ki ga je družba Insiel vzpostavila za objavljanje občinskih prostorskih načrtov na internetu, je uspešno startal. Z insiela so sporočili, da je bilo v januarju, prvem mesecu delovanja aplikacije, registriranih 2133 stikov, februarja pa se njihovo število povzpelo na skoraj 4000. Pretekli mesec je namreč servis aktivirala tudi Občina Trst. Doslej se je sicer te nove spletne možnosti poslužilo že 54 javnih uprav. V FJK eksplozija elektronskih bančnih operacij TRST - Po podatkih, ki jih je objavila bančna skupina Unicredit, uporablja njene storitve po alternativnih kanalih (splet, mobilni telefon, multifunkcijski kioski) v Furlaniji-Julijski krajini že 89 odstotkov vseh strank. Toliko jih namreč dviguje denar na bankomatih, več kot 48 odstotkov strank prek elektronskih kanalov polaga čeke in gotovino, 75 odstotkov vseh plačil pa stranke opravijo s spletnim bančništvom, bankomati in v omenjenih kioskih. Če k temu prištejemo še plačila davkov (podatki se nanašajo na tretje četrtletje 2011), ki so dosegla 78-odstotni delež, lahko dobimo popolno sliko močno naraščajočega trenda v teku. Banka ta trend podpira, saj 143 poslovalnic Unicredita v Furlaniji-Julijski krajini ponuja strankam 96 bankomatov zadnje generacije (ki omogočajo tudi plačila), 114 tradicionalnih bančnih avtomatov in 127 multifunkcijskih kioskov oziroma mest z računalnikom. EVRO 1.3220 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA S. marca 2012 valute evro (povprečni tečaj) 5.3. 2.3. ameriški dolar 1,3220 1,3217 japonski jen 107,54 107,74 kitajski juan 8,3392 8,3237 ruski rubel 38,7120 38,7275 indijska rupija 65,8290 65,3710 danska krona 7,4341 7,4346 britanski funt 0,83465 0,83270 švedska krona 8,8382 8,8316 norveška krona 7,4200 7,4205 češka krona 24,780 24,715 švicarski frank 1,2061 1,2062 madžarski forint 291,26 289,30 poljski zlot 4,1260 4,1074 kanadski dolar 1,3129 1,3044 avstralski dolar 1,2354 1,2264 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3503 4,3508 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6980 0,6983 braziljski real 2,2844 2,2712 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3355 2,3277 hrvaška kuna 7,5645 7,5673 EVROTRZNE OBRESTNE MERE S. marca 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24300 0,47970 0,74820 0,06250 0,08833 0,14500 0,549 0,967 1,267 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.427,73 € -187,28 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE S. marca 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,50 - KRKA 52,45 +1,06 MERCATOR 9,32 127,00 -0,85 +1,60 TELEKOM SLOVENIJE 67,98 +1,42 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 10,57 AERODROM LJUBLJANA 10,43 DELO PRODAJA 24,00 -1,60 ISKRA AVTOELEKTRIKA 16,00 +0,43 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,07 -0,29 KOMPAS MTS 6,10 -- PIVOVARNA LAŠKO 8,87 -- PROBANKA 5,25 9,90 SAVA 12,50 +4,83 +4,08 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 77,00 11,20 +0,45 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: S. marca 2012 -0/31 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATLANTIA ATLANTIA 0,75 89,90 -2,18 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 1,577 -0,31 -1,25 BCA POP MILANO EDISON EDISON 0,42 0,5125 -0,21 -2,29 ENEL 0,8585 3,12 +0,23 -0,06 FIAT 4,59 -1,33 GENERALI 3,722 12,75 -3,43 -1,85 INTESA SAN PAOLO 1,494 -1,06 LUXOTT1CA 26,75 -0,19 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,274 4,938 -2,40 -2,51 PIRELLI e C 1,722 7,85 -0,57 SAIPEM SNAM SNAM 38,44 -1,27 -0,21 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,71 5,40 0,8565 +0,32 -2,35 TENARIS TERNA 15,15 2,886 -0,52 -2,20 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,0464 -0,76 +10,21 UNICREDIT 3,574 4,068 -1,81 -1,26 SOD NAFTE (159 litrov) 106,75 $ +0/0s IZBRANI BORZNI INDEKSI S. marca 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 573,73 +0,82 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.784,98 810 77 -1,33 FIRS, Banjaluka 1.830,11 CCI Q? -0,23 -0,05 _n flö lisica i j, uojyiou jj i u,uu SRX, Beograd - - DICV C-ai-ai^M/rt 1 C1Ä/I3 un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica - MBI 10, Skopje 2.160,84 -0,32 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.952,03 -0,20 Nasdaq 100 2.608,40 -1,26 S&P 500, New York 1.362,33 -0,53 MSCI World, New York 1.298,50 -0,46 DAX 30, Frankfurt 6.866,46 -0,79 FTSE 100, London 5.874,82 -0,61 CAC 40, Pariz 3.487,54 -0,39 ATX, Dunaj 2.194,00 -1,53 PX, Praga 1.003,00 -1,46 EUROSTOXX 50 2.529,86 -0,64 Nikkei, Tokio 9.698,59 -0,80 STI, Singapur 2.991,80 -0,06 Hang Seng, Hongkong 21.265,31 -1,38 Composite, Šanghaj 2.445,00 -0,64 Sensex, Mubaj 17.362,87 -1,55 / ITALIJA Torek, 6. marca 2012 5 politika - Borsellinovo premagal mladi Ferrandelli Primarne volitve v Palermu nova zaušnica za Bersanija Razburkane vode v DS - Poražena tudi vodstva ostalih levosredinskih strank PALERMO - Kljub podpori državnih vodstev Demokratske stranke, Italije vrednot, Zelenih in Federacije levice je bila demokratska evropska poslanka Rita Borsellino na nedeljskih primarnih volitvah za palermskega županskega kandidata leve sredine poražena. Za 148 glasov jo je prehitel 31-letni bančni uslužbenec Fabrizio Fer-randelli, ki ga je na koalicijskih volitvah leve sredine podprlo 39 združenj in tisti del krajevne Demokratske stranke, ki na Siciliji podpira avto-nomističnega predsednika deželne vlade Raffaela Lombarda. Ferrandelli je zbral 9945 glasov, Borsellinova 9787, drugi kandidat Demokratske stranke Davide Faraone je prejel 7975 glasov, neodvisna Antonella Monastra pa 1750. Tako vsaj izhaja iz nedeljskega štetja glasov, ki pa so ga včeraj ponovili zaradi vrste obtožb in sumov, da je med štetjem prišlo do napak, če že ne do prevar. »Moja kandidatura je izraz teritorija, zmagali smo proti volji državnih tajništev petih političnih strank. Palermitanci nočejo, da njihove kandidate določa Rim, ampak jih hočejo izbrati sami,« je takoj po razglasitvi zmage v nedeljo dejal vidno zadovoljni Ferrandelli. Polemično ost njegove izjave je podkrepil senator Demokratske Fabrizio Ferrandelli ansa stranke Giuseppe Lumia, ki je Ferrandellija podprl skupno z načelnikom demokratov v deželnem svetu Sicilije Antonellom Cracolicijem. »Postavlja se vprašanje, ali bomo zahtevali odstop sekretarja Pierluigija Bersanija,« je dejal Lu- mia. »Na dlani je vsekakor, da so bili državni tajniki levosredinskih strank poraženi, kar zahteva globlji politični premislek. Izid nedeljskih koalicijskih volitev v Paler-mu je v resnici razburkal vode v Demokratski stranki tudi zato, ker to ni prvi poraz, ki ga Ber-sanijevo vodstvo beleži na primarnih volitvah. Ni dolgo tega, kar se je v Genovi na podobnih koalicijskih volitvah uveljavil pripadnik Levice ekologije in svobode Marco Doria. Sicer pa je do podobnega primera že pred letom dni prišlo v Milanu z zmago Giuliana Pisapie, ki je prav tako somišljenik predsednika Apulije Nichija Vendole. Zaradi vsega tega je notranja opozicija v Demokratski stranki že dvignila glavo in napadla sekretarja. Veltronijev privrženec Giorgio Tonini je včeraj sekretarja pozval, naj sklice vodstvo stranke, češ da je Bersanijev poraz v Palermu posledica nejasne linije stranke na vsedržavni ravni. Od sekretarja se je ogradil tudi njegov namestnik Enrico Letta. Sicer pa se je v Palermu zgodilo nekaj novega. Kot že rečeno, so bila na primarnih volitvah poražena tudi vodstva ostalih levosredinskih strank, zmagal pa je kandidat, ki se spogleduje s tretjim polom. dolina susa - Hitra železnica Napolitano zahteva spoštovanje legalnosti TURIN, RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano bo danes na obisku v Turinu, a ne bo sprejel županov iz doline Susa, ki so ga prosili za sestanek, da bi mu obrazložili svoje nasprotovanje gradnji hitre železnice TurinLyon. »V skladu z naravo mojega poslanstva se ne nameravam vmešavati v politične odločitve. Čutim pa dolžnost, da poudarim zahtevo po spoštovanju načel legalnosti,« je Napolitano na predvečer obiska sporočil v uradni noti za tisk. Državni poglavar meni, da protest je in ostaja temeljna pravica, a nikakor se ne sme izražati v nasilni obliki, sicer pa je tudi poudaril, da gre za projekt »velikega interesa«. Predsednik deželne vlade Piemonta Roberto Cota pa je včeraj objavil, da bo v kratkem na razpolago 20 milijonov evrov za izvedbo del, ki bodo omilila vpliv hitre železnice na okolje ter spodbudila razvoj prizadetega območja. Tako je Coti namreč včeraj zagotovil predsednik vlade Mario Monti. Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) bo zadevni sklep predvidoma sprejel ta petek. Medtem je iz turinske bolnišnice včeraj prišla dobra novica. Po enem tednu kome se je namreč prebudil Luca Abba, eden izmed voditeljev protesta proti hitri železnici, ki je pred desetimi dnevi padel z droga električnega daljnovoda in se hudo ranil. Sicer pa protestniki ne odnehajo: včeraj so ponovno zasedli avtocesto Turin-Bardonecchia. ministri - Paola Severino Spisek strank odkriva vir zaslužkov ministrice RIM - Ko je Montijeva ministrska ekipa objavila lanske prijave dohodkov, je javno mnenje najbolj presenetilo dejstvo, da je »najbogatejša« ministrica za pravosodje Paola Severino. Preden je postala ministrica, je namreč z možem, odvetnikom Pao-lom Di Benedettom (nekdanji komisar komisije Consob, ki nadzira na borzi kotirane družbe), vodila odvetniško pisarno Di Benedetto Severi-no, ki se je po njenem odhodu v vlado preimenovala v Studio legale pe-nalisti e associati. Med strankami, ki jih je zagovarjala sedanja ministrica s svojimi sodelavci, so zveneča imena, zato sploh ni presenetljivo, da so njeni dohodki tako visoki. Lani je namreč prijavila sedem milijonov evrov in plačala štiri milijone davkov. Največ med ženskami v Italiji. Ministričina odvetniška pisarna ima na seznamu strank RAI (v pravdi proti Augustu Minzoliniju), Aman- do Knox in Raffaeleja Sollecita, sodeluje na procesu za umor Sarah Sca-zi, udeležena je bila na procesu za krah Parmalat. Nekaj strank je pisarno po odhodu Paole Severino zapustilo, med njimi Cesare Geronzi, na seznamu pa so še Eni, Enel, Telecom Italia, Francesco Gaetano Caltagiro-ne, Romano Prodi, Giovanni Acam-pora (proces IMI-Sir), Roberto For-migoni, Lorenzo Cesa (sekretar UDC) itn. Severinova je zastopala tudi Zvezo judovskih skupnosti na procesu proti nacistu Erichu Priebkeju. Odvetniška pisarna Paole Se-verino, ki je hčerka sodnika in učenka Adolfa Gattija in Giovannija Marie Flicka, bi zaradi njene (sicer začasne) odsotnosti lahko utrpela finančno škodo. Leta 1998 je Severinova prijavila 3,3 milijarde lir dohodka, leta 2008 pa 6,6 milijona evrov. Takrat se je prebila na prvo mesto med italijanskimi davkoplačevalkami. indija Farnesina uradno protestira Priprta italijanska vojaka, ki sta ubila indijska ribiča NEW DELHI - Italijanska vojaka, ki sta minulega 15. februarja v mednarodnih vodah pred indijsko obalo ubila indijska ribiča, misleč da gre za pirata, sta od včeraj v priporu v mestu Trivan-dum v indijski zvezni državi Kerala. Sodnik iz Kollama je zanju odredil trimesečni preiskovalni pripor ob ugotovitvi, da »ni najmanjšega dvoma o krivdi« Sal-vatoreja Gironeja in Massimiliana La-torreja. Sodnik pa je določil, naj bosta Italijana deležna posebne obravnave. Tako naj bi ju vsak dan smel obiskovati italijanski konzul, dobivala pa naj bi tudi italijansko hrano. Vsa dosedanja prizadevanja italijanske diplomacije, da bi vojakoma sodili v Italiji, ker se je incident pripetil v mednarodnih vodah, so bila torej zaman. V minulih dneh je bil v Indiji sam zunanji minister Giulo Terzi, zdaj pa zadevi na licu mesta sledi podtajnik v zunanjem ministrstvi Stafan De Mistura. Italijansko zunanje ministrstvo je včeraj v uradni noti označila najnovejšo potezo indijskih oblasti za »nesprejemljivo«. M. Latorre (levo) in S. Girone ansa pripor - Gradbenik Caltagirone za zapahi IMPERIA - 73-letni Francesco Caltagirone Bellavista, lastnik Acquamarcie, ene izmed najpomembnejših nepremičninskih družb v Italiji, je od včeraj priprt v Imperii pod obtožbo goljufije na račun države. Njegov pripor je odredil krajevni preiskovalni sodnik na zahtevo tožilke Marie Antonie Cazzaro, in sicer zaradi domnevnih nepravilnosti pri gradnji novega turističnega pristanišča v Imperii. Pristanišče gradi podjetje Porto d'Im-peria, katerega lastniki so za tretjino Calta-girone Bellavista, za drugo tretjino Občina Imperia in za tretjo tretjino pa skupina li-gurskih podjetnikov, med katerimi je tudi tast nekdanjega ministra Claudia Scajole. Preiskovalci so vzeli pod drobnogled gradnjo tega objekta, ker je potekala brez javne licitacije in ker so stroški iz začetnih 30 milijonov že narasli na 140 milijonov evrov. Caltagironeja Bellavisto so včeraj aretirali na županstvu v Imperii, kjer bi se moral srečati s tamkajšnjim županom. V preiskavo so vpleteni še nekdanji direktor družbe Porto d'Imperia Carlo Conti, občinski funkcionar v Imperii Paolo Calzia in drugi. reggio calabria - Podobna nesreča se je decembra pripetila v Trstu Zrušenje koncertnega odra znova zahtevalo smrtno žrtev REGGIO CALABRIA - Spet se je zrušil koncertni oder in med delavci zahteval smrtno žrtev. Nesreča se je zgodila v Reggiu Calabrii, kjer bi sinoči morala nastopiti pevka Laura Pausini. Podobna nesreča se je sredi lanskega decembra zgodila v Trstu pred nato odpovedanim nastopom Jovanottija. Zakaj se je zrušil del strukture odra in pod seboj pokopal 31-letnega Mattea Armelinija, preiskovalci še ugotavljajo. Med možnimi vzroki navajajo morebitno napako pri zasnovi odra, napako pri sami montaži ali pa nezadostno nosilnost parketa v športni dvorani Palacalafiore. V nesreči sta bila poškodovana še dva delavca. Eden je utrpel več zlomov in udarcev ter se že zdravi v bolnišnici, drugi pa je bil lažje poškodovan. Po besedah enega od delavcev, ki je takrat postavljal osvetljavo na višini okoli 15 metrov, pred porušitvijo strukture niso opazili nobenih posebnosti. V podobni nesreči v Trstu lani decembra je prav tako umrl en delavec, še osem pa je bilo ranjenih. Tožilska preiskava v Trstu še vedno poteka, med osumljenimi za uboj pa je 12 oseb. Jovanotti pa je svoj koncert priredil minuli petek. Policist na prizorišču tragedije ansa gospodarstvo - Sindikati ogorčeni Fiat naj bi razmišljal o zaprtju dveh tovarn TURIN - Fiat naj bi razmišljaj o zaprtju dveh od petih tovarn v Italiji. Po pisanju časnika La Repubblica bi prvi mož Fiata Sergio Marchionne utegnil »žrtvovati« obrat Mirafiori v Turinu in obrat Po-migliano v Neaplju. Ugibanja o zaprtju omenjenih obratov, ki sta najmanj produktivna med peterico, so se okrepila po nedavnem pogovoru Marchionneja s časnikom Corriere della Sera. Med drugim je dejal, da se bodo morali umakniti iz dveh tovarn v Italiji, če zaradi nekonkurenčnosti ne bodo povečali izvoza v ZDA. Novica je že povzročila ostre odzive sindikatov. V sindikatu Fiom, ki je edini, ki ni pristopil k novim kolektivnim pogodbam v Fiatu, so nad ugibanji ogorčeni. V Fiomu pričakujejo, da bo Fiat govorice zavrnil kot netočne, od vlade pa pričakujejo, da bo zaščitila interese regij. Oglasila se je tudi prva dama sindikalne zveze Cgil, kamor sodi tudi Fiom, Susanna Camusso, češ da naj vlada skliče največja podjetja in jih povpraša, kakšne naložbe načrtujejo za zagon gospo- darstva. Iz drugih sindikatov sporočajo, da bi bilo zaprtje tovarn, v katere je Fiat vložil več 100 milijonov evrov, povsem nesmiselno. Hkrati opozarjajo, da so zaposleni v Fiatu morali v zadnjih dveh letih pristati na krčenje pravic, v zameno za kar je Marchionne obljubil za več milijard evrov novih projektov. Ministrica za delo Elsa Fornero je včeraj sporočila, da se je o zadevi pozanimala pri vodstvu turinske družbe. To naj bi demantiralo trditve, po katerih naj bi Fiat zapuščal Italijo. Fiat je lani sicer ustvaril 59,6 milijarde evrov prihodkov, v kar je vključenih tudi 23,6 milijarde evrov prihodkov Chryslerja, v katerem ima Fiat 58,5-od-stotni lastniški delež. Brez upoštevanja rezultatov Chryslerja so se prihodki Fiata na letni ravni zvišali za 4,2 odstotka na 37,4 milijarde evrov. Čisti dobiček Fiata je znašal 1,7 milijarde evrov, brez izrednih učinkov, povezanih z vrednotenjem Fiatove-ga deleža v Chryslerju ob konsolidaciji, pa 0,8 milijarde evrov. 6 Torek, 6. marca 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu devin-nabrežina - Primarne volitve v levosredinski koaliciji Kukanja zmagovalec Na volišča je šlo več kot 700 občank in občanov - Razočaranje v Demokratski stranki Na nedeljskih primarnih volitvah leve sredine v Devinu-Nabrežini so lahko volivci in volilke oddali svoj glas tudi ob avtodomu kroma VOLIŠČA KUKANJA SKERK GOTTER NEVELJAVNE SKUPAJ POTUJOČE 76 24 18 118 NABREŽINA 1 18 118 39 275 ŠEMPOLAJ 51 67 4 122 MAVHINJE 52 45 9 1 107 DEVIN 51 39 12 102 SKUPAJ 348 - 47% 293 - 40% 82 - 11% 1 724 Vladimir (Vlado) Kukanja bo na majskih volitvah kandidat leve sredine za devinsko-nabrežinskega župana. Neodvisni kandidat, ki so ga predlagale leve stranke, zeleni, Slovenska skupnost, socialisti in Italija vrednot, je namreč zmagovalec nedeljskih primarnih volitev, ki se jih je udeležilo več kot 700 občank in občanov, kar ni majhna številka. Razočarana Marisa Skerk 59-letni Nabrežinec Kukanja je zbral 348 oziroma 47 odst. glasov, kar je 55 glasov več od Marise Skerk, ki je dobila skupno 293 glasov (40 odst.), na tretje mesto se je uvrstil Roberto Gotter (82 glasov, 11 odst.). Kandidata Demokratske stranke Skerkova in Gotter sta skupaj zbrala več glasov od Kukanje, kar pomeni, da se je izbira za dve kandidaturi za stranko izkazala kot zelo slaba izbira. Čeprav marsikdo, ki je volil za Got-terja, morda ne bi glasoval za Skerkovo, kdo ve. Nekdanja podžupanja je med prvimi v nedeljo zvečer čestitala Kukanji, bila pa je vidno razočarana. V primeru neuspeha je pred primarnimi volitvami napovedala umik iz političnega življenja. Tajnik nabrežinske sekcije DS Francesco Foti je takoj po razglasitvi volilnih izidov dejal, da ne ve, koliko časa bo še tajnik največje stranke na občinski ravni. Njen pokrajinski tajnik Francesco Russo ne dramatizira neuspeha strankinih kandidatov in izpostavlja volilno udeležbo, ki je bila po njegovem presenetljivo visoka. V Nabrežini je očitno nekaj »zaškripalo« tudi v odnosih med DS in SSk, ki sta marsikje zaveznici. Gabrovec: najtežje šele prihaja Primarne volitve so bile pravi praznik ljudske udeležbe, pravi deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Podatek o izredno visokem odzivu bere kot znanilec nove pomladi v občinski stvarnosti, ki je v minulih petnajstih letih doživela kar nekaj hladnih prh. Volilna kampanja je potekala umirjeno in brez nepotrebnega trošenja denarja. Volivci so izbrali Vlada Kukanjo in mu svojo naklonjenost dejansko enakomerno potrdili po vsem občinskem teritoriju. Ljudje so izbrali politično nov in neobremenjen obraz za dobo, ko ni časa, da bi se preveč ozirali nazaj, meni zastopnik SSk. V to se velja zamisliti. Izbrali so umirjeno in zmerno osebo, ki pozna družbeno raznolikost občinskega ozemlja. Izbrali so po svoje tehnika, ki se je ves čas delovne dobe posvetil upravljanju biroktratsko-upravnega občinskega stroja in ga torej do potankosti obvlada. »Ostala dva kandidata, Skerkova in Gotter, nista bila poražena, prej nasprotno: koalicija bo močna, učinkovita in uspešna le z njuno aktivno podporo in prizadevanjem. Ta je duh in smisel primarnih volitev, najtežja preizkušnja še prihaja,« je prepričan Gabrovec. SKP: Nov veter v Nabrežini Pokrajinsko vodstvo SKP in strankin krožek Kras-Goat sta prepričana, da je v Devinu-Nabrežina zapihal nov veter, kar daje upati v dober izid na majskih volitvah. Kukanja je zmagal, ker je znal prisluhniti občanom in ozemlju, njegova zmaga je po mnenju SKP tudi sad ekipnega dela na terenu. To ni zasluga le strank, ki so podprle Kukanjo, temveč tudi številnih občanov. Zmagoviti kandidat ne ponuja sanjske knjige, temveč politiko majhnih, a konkretnih korakov, je prepričana Komunistična prenova. Ret: Kukanja je zmerna oseba »Z Vladom Kukanjo sem ramo ob rami delal deset let. Jaz župan, on vodja občinskega anagrafskega urada, ki je pod njegovim vodstvom odlično posloval,« pravi devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret. Kukanjo ocenjuje kot resno in zmerno osebnost, njegov vstop v politično življenje pa je Reta precej presenetil. Podžupan Romita še čaka Massimo Romita je že nekaj časa uradni županski kandidat Ljudstva svobode, ni pa še kandidat desne sredine. Ret sicer pravi, da je uradna odločitev le stvar časa, v resnici pa se županova občanska lista še ni odločila. Romita, ki je bil v nedeljo izključen iz pokrajinskega vodstva LS, ima v Retovi listi precej prijateljev, a tudi precej nasprotnikov, ki mu očitajo, da je preveč desno usmerjen. Ta krog ljudi bi kot župansko kandidatko raje videl Tjašo Švara. devin-nabrežina - Vladimir Kukanja »Armada Brancaleone je lep film, ne koalicija« Vlado Kukanja je volilne rezultate v nedeljo zvečer pričakal na hodniku krajevnega sedeža Demokratske stranke v Nabrežini, kjer so preštevali glasovnice, na zmago pa je s podporniki in zavezniki (prišli so tudi nekateri vidni predstavniki Demokratske stranke) nazdravil v osmici v Mavhinjah. To ni bilo nobeno posebno praznovanje, pravi, ker je šlo za volitve med zavezniki, prave občinske volitve bodo v začetku maja. Takrat bo priložnost za praznovanje ali za razočaranje. Gospod Kukanja, ste pričakovali takšen osebni rezultat? Da, ker sem v zadnjih dveh tednih „prečesal" vse vasi v občini in prisluhnil problemom občanov. Ljudje so razumeli, kaj hočem in me tudi nagradili. Ste pričakovali zmago? To je bila seveda želja, ki se je sedaj uresničila. Mislil sem, da bo Marisa Skerk vsekakor dobila več glasov, kot jih je. In zakaj jih ni? Nisem najbolj primeren človek, da bi na to odgovoril. Roberto Gotter vam je očital, da se izmikate soočenju med kandidati na primarnih volitvah. Zakaj ste se tako ravnali? Ni šlo za izmikanje. Od vsega začetka sem pojasnil, da se ne bom prepiral s tistimi, ki so moji zavezniki. Desnica bi gotovo sebi v prid izkoristila vsako naše nesoglasje in zakaj ji nuditi to možnost? Ne razumem, zakaj se moramo na levici vedno kregati, ko imamo za vsak problem boljšo rešitev od naših nasprotnikov. Vladimi (Vlado) Kukanja Je to poziv k spravi v levi sredini? Če izvzamemo tisto ponesrečeno Gotterjevo izjavo v Piccolu dan pred volitvami, je bila kampanja za primarne volitve zelo korektna. To dokazuje, da hoče leva sredina zmagati na majskih volitvah. To je seveda tudi moj glavni cilj. Pisano koalicijo, ki vas je podprla, je nekdo označil kot armado Brancaleone (l'Armata Brancaleone) po znanem filmu Maria Monicellija z nepozabnim Vittoriom Gassmanom... To je lep film, ne pa koalicija, ki me je podprla. Armada Brancaleone je sicer vesela, barvita in polna domišljije... Vas skrbi, kdo bo vaš županski tekmec v desni sredini? Ne. Mi smo kandidata izbrali na demokratičnih volitvah, oni pa se še do danes niso odločili. To res ni naša stvar. S.T. šempolaj - Pokrajina Trst, Devin-Nabrežina in italijanske železnice Konvencija o nadvozu Delo bo stalo 4,9 milijona evrov - V teku razlastitveni postopek - Kmalu zakup del Nov korak k »ukinitvi« železniškega prehoda pri Šempolaju in k gradnji prepotrebnega nadvoza nad železniško progo Nabrežina-Opči-ne. Tržaška pokrajina je včeraj prejela osnutek konvencije, ki bo »uredila ukinitev sedanjega prehoda čez železniško progo na cesti Nabrežina-Šempolaj«. Podoben osnutek bo prejela tudi devinsko-nabrežinska uprava, saj je tudi slednja soudeležena pri gradnji nadvoza. Osnutek konvencije morata sedaj predhodno odobriti tako zakupnik dela, to je tržaška pokrajina, kot tudi devinsko-nabrežinska občina, na ozemlju katere bo delo izvedeno. Poseg je zahteven, skupno bo stal 4 milijone 900 tisoč evrov. Skoraj polovico (2 milijona 400 tisoč evrov) bo vložila tržaška pokrajina, saj bo delo izvedeno na pokrajinski cesti. Dežela Furlanija-Julijska krajina bo prispevala 2 milijona evrov, italijanske železnice pa preostalih 500 tisoč evrov. Tržaška pokrajina je doslej pridobila vsa potrebna mnenja za izvedbo delo. Začeli so se razlastitveni postopki, saj bo treba za gradnjo nadvoza razlastiti nekaj delov zasebnih zemljišč ob pokrajinski cesti. Pri tem Železniški prehod pri Šempolaju je občinska uprava odigrala pomembno vlogo, saj je znala prepričati lastnike zemljišč, da je delo potrebno in koristno za celotno občinsko skupnost. Na ta način ni prišlo do večjih ugovorov ali nasprotovanj razlastitvam. Italijanske železnice so že dale pripraviti izvršni načrt. Ta naj bi bil dodelan v kratkem. Potem bo potrebno dati delo v kroma zakup in določiti izvajalca deli.Trža-ška pokrajina ocenjuje, da bo tudi ta postopek dokončan v kratkem času. Sledili bodo še zadnji operativni dogovori z italijanskimi železnicami, da bi se dogovorili za dokončni koledar del ter za odprtje gradbišča z vsem kar je s tem povezano, vključno z morebitnimi obvozi. M.K. / TRST Nedelja, 4. marca 2012 7 tržaški občinski svet - Odbornik Consoli med sinočnjo razpravo Davek IMU: vse kaže brez olajšav za prvo stanovanje Uprava naj bi uvedla enotno obdavčitev na prvo stanovanje - Devet resolucij Novi davek na nepremičnine IMU vznemirja tržaške politične sile. Na si-nočnji občinski seji je mestna skupščina razpravljala kar o devetih (!) resolucijah na temo IMU, ki so jih bile predstavile stranke desnosredinske opozicije, Gibanja 5 zvezd in levosredinske večine, posegel pa je tudi občinski odbornik za proračun Maurizio Consoli. Ta je zadevo zakoličil. Medtem ko so se predvsem stranke desnosredinske opozicije v resolucijah zavzele za uvedbo čim večjih možnih olajšav na davek na tako imenovano prvo stanovanje, je bil odbornik kategoričen: kar se davka na prvo stanovanje tiče, bo ta enoten. Pomeni, da olajšave, ki jih omenja sam Montijev odlok o ponovni uvedbi davka na nepremičnine (konkretno: znižanje obdavčitve od standardnega 0,4 na 0,2 odstotka) ne bodo prišle v poštev. Oziroma: po vsej verjetnosti naj bi se občinska uprava odločila za osnovno obdavčitev v višini 0,4 odstotka. PROMET Mestno ■ • v v središče spet odprto Mestno središče je od včeraj popoldne spet odprto za promet. Tržaški župan Roberto Coso-lini je namreč podpisal odredbo, s katero je preklical prejšnjo odredbo o zaprtju mestnega središča za promet, ki jo je izdal v petek dopoldne. Glede na spremenjene vremenske razmere in na osnovi podatkov, ki jih je posredovala deželna agencija za okolje ARPA, se je torej župan odločil za preklic ukrepa, ki je veljal ves konec tedna. K temu je nedvomno prispevala tudi napoved, da se bo danes vrnila burja, katere sunki naj bi danes dosegli 90 kilometrov na uro. Ukrep občinske uprave večjih težav v prometu ni povzročil, toda spodbudil je polemike, za katere so poskrbele nekatere stranke. Bande-lijev Drugi Trst je protestiral zaradi nenadnega ukrepanja in torej brez predhodnega obvestila. Gibanje 5 zvezd pa je v tej zvezi menilo, da je bila odredba protizakonita, ker bi morali zaprtje za promet odrediti dan po opravljenih meritvah in ne isti dan. Maurizio Consoli kroma Odbornik Consoli je povedal še marsikaj zanimivega. Občinska uprava je že sredi decembra pripravila osnutek proračuna 2012. Ta je predvideval krčenje tekočih stroškov za kakih 6 milijonov evrov. Potem pa je iz Rima kot strela z jasnega udaril odlok o ponovni uvedbi davka na nepremičnine, in vse je bilo postavljeno na glavo. Občinski tehniki so se znašli pred zahtevnim delom. Po odbor-nikovi oceni naj bi vsaka stotinka (0,01 odstotka) navrgla občini 634 tisoč evrov. Consoli je napovedal, da bo uprava uvedla različne količnike za obdavčitev drugih stanovanj ter izrecno poudaril, da bo pri tem »upoštevala socialne težave.« Obregnil se je tudi ob obdavčitev stanovanj v najemu in praznih stanovanj, pri čemer pa je izrazil »nemoč« občinske uprave, saj seznam prostih stanovanj ne obstaja. Z uvedbo enotne obdavčitve za prvo stanovanje je bržkone propadla zahteva Severne lige, ki je za tovrstna stanovanja predlagala polovično obdavčitev (0,2 odstotka), če pa je bilo stanovanje kupljeno s hipotekarnim posojilom, je predlagala odpis plačevanja davka na odpadke Tarsu. V številnih reso- lucijah je bila iznesena zahteva po nižji obdavčitvi tako imenovanih socialnih stanovanj. Tako bi zavod Ater ne imel več alibija za zvišanje najemnin, kar je že storil z začetkom leta. M.K. Glasbeni spomin na Lucia Dallo Tržaški občinski svet se je sinoči na verjetno najbolj primeren način spomnil na pretekli teden umrlega italijanskega pevca in skladatelja Lucia Dallo. Na pobudo predsednika skupščine Iztoka Furlaniča se je na začetku seje v občinski dvorani oglasila Dallova Caruso, ki so ji svetniki prisluhnili stoje. politika - Pokrajinska tajnika Bruna Zorzini in Fulvio Vallon Tržaški SIK in SEL podpirata stavko Fiom-Cgil Pokrajinska Stranka italijanskih komunistov in pokrajinska stranka Levice, ekologije in svobode (SEL) bosta skupaj z drugimi levičarskimi silami sodelovali na demonstracijah v okviru splošne stavke, ki bo v petek, 9. marca. Stavko in razne protestne pobude je oklical državni sindikat kovinarjev Fiom-Cgil v znak protesta proti italijanski vladi. To sta poudarila v tiskovnem poročilu pokrajinska tajnika SIK Bruna Zor-zini in SEL Fulvio Vallon, ki sta se sestala z namenom utrjevanja stikov med levičarskimi silami, ki jih združuje nasprotovanje »diskriminacijskim ukrepom vlade premierja Maria Montija«. Gospodarsko krizo, ki jo je povzročil finančni kapital, plačujejo vselej isti, pravita SIK in SEL: zaradi tega so vladni ukrepi, kot je uvedba davka na nepremičnine IMU, popolnoma nekoristni, ker ne spodbujajo rasti in gospodarskega razvoja. Po drugi strani pa rušijo svet dela in delavske pravice, piše v tiskovni noti. S tem kršijo italijansko ustavo, ker odvzemajo delavcem pravico do sindikalnega predstavništva in pravico do stavke. V načrtu je zdaj sprememba normativov glede dopolnilne blagajne in člena 18 delavskega statuta, kar Bruna Zorzini Fulvio Vallon bo olajšalo postopek za odpust zaposlenih. Pokrajinski SIK in SEL podpirata tudi resolucijo levosredinske večine v tržaškem občinskem svetu, katere namen je pravičnejši davek IMU in ki upošteva tudi nedavne predloge občinskih svetnikov Zveze levice (ti so glede IMU predlagali uvedbo različnih količnikov, vezanih na katastrsko vrednost posameznih stavb). SIK in SEL sta med drugim tudi izrazila zadovoljstvo za dosežen dogovor v zvezi s spornim načrtom za obnovo Ul. Giulia. Po konstruktivnih ukrepih rajonskih svetnikov je pristojna tržaška občinska od-bornica Elena Marchigiani zdaj ta projekt ocenila kot »spremenljiv in eksperimentalen«, sta še zapisala Bruna Zorzini in Fulvio Vallon ter povabila tržaškega župana Roberta Cosolinija in občinske odbornike, da v tej zvezi nadaljujejo na poti konstruktivnega dialoga z občani. V Minervi o drugem tržaškem procesu V dvorani knjigarne Minerva v Ul. san Nicolo 20 bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Dušana Kal-ca in Lide Turk December - Di-cembre 1941. Drugi tržaški proces - Il secondo processo di Trieste, o kateri bo spregovorila zgodovinarka Marta Verginella. Srečanje prireja Vsedržavno združenje partizanov Italije - ANPI. Mitja Volčič gost oddaje Važno je sodelovati V šesti oddaji niza Važno je sodelovati, ki bo danes ob 12.15 na sporedu na valovih radia Trst A v sklopu Studia D (ponovitev bo na sporedu jutri ob 14.10) bosta v ospredju politika in šport. Urednik oddaje Peter Rustja se je o tej temi pogovarjal tudi s političnim komentatorjem De-metrijem Volčičem, ki je olimpijskim igram sledil mdr. v Rimu leta 1960. Neapeljski slikar na Ad formandum Neapeljski slikar Giovanni Pulze razstavlja v prostorih zavoda Ad formandumu. Odprtje razstave, ki jo oblikujejo tri večja platna in dvanajst manjših, priložnostno oblikovanih del, bo danes ob 18. uri. Avtorja bo predstavila kritičarka Francesca Ago-stinelli. Večer bodo obogatili dijaki Gostinskega učnega centra s svojimi kulinaričnimi stvaritvami ter degustaci-ja sirov kmetije Al selvadigo, ki jih bodo spremljala vina kmetije Žerjal. Dogodek prirejajo v sodelovanju z združenjem Juliet NTWK Friendly Magazine. Razstava bo na ogled do 30. maja od ponedeljka do četrtka od 17. do 20. ure. Srečanje o osteoporozi Komisija za enake možnosti Tržaške pokrajine prireja v sodelovanju z Občino Repentabor brezplačno strokovno predavanje Preprečevanje in zdravljenje osteoporoze. Namen predavanja, ki bo 8. marca ob 18. uri v prostorih Kulturnega doma na Co-lu, je izobraževanje in ozaveščanje širše javnosti tako o osteoporozi kot o njenem preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju. Osteoporoza je namreč kronična bolezen, ki prizadene vsako tretjo žensko in vsakega petega moškega nad 50. letom starosti. Predavanje bosta vodili farma-cevtka Eliana Frontali ter zdravnica splošne medicine Gabriella Vaglieri, udeležencem pa bo na voljo tudi brezplačno merjenje kostne gostote z ultrazvokom. gasilci - V nedeljo zvečer Požar na Melari V večnadstropnem bloku je počila jeklenka - Brez hujših posledic Tri osebe, zastrupljene zaradi vdihavanja dima je posledica požara, ki je izbruhnil v nedeljo zvečer v nekem stanovanju v 7. nadstropju večstanovanjskega bloka na Melari na hišni številki 34. Požar je povzročila eksplozija, do katere je prišlo zaradi uhajanja plina iz neke jeklenke. Trije ranjenci so lastnik stanovanja in dva soseda, še najbolj pa se je prestrašila psička v sosednem stanovanju, sicer brez posledic. Po eksploziji se je vnel požar, ki so ga gasilci ukrotili s pomočjo temu namenjene pumpe, nameščene v prostorih velikega bloka. Gasilci so bili zaposleni vso noč, ker je požar načel tudi zidove bližnjega stanovanja. Nove aretacije na nekdanji meji V okviru kontrol, ki jih obmejna policija opravlja v bližini nekdanjih mejnih prehodov, so včeraj aretirali dva mlajša romunska državljana. M.A.M. je na krovu avtomobila z nemško registracijo privozil iz Slovenije, sedaj pa ga čaka zapor v La Spezii, kjer so ga leta 2010 dokončno obsodili zaradi kraje. V.M.T. pa je italijansko ozmelje zapuščal na krovu romunskega avtobusa, ki je odpotoval iz Španije. V Italiji je nanj vse od leta 2007 čakal zaporni nalog zaradi mednarodne tiralice avstrijskega sodstva; sumijo ga kraje in združevanja v hudodelske namene. Oba sta trenutno zaprta v koronejskem zaporu. Zaradi poskusa kraje aretirali 18-letnika Tržaški policisti so v nedeljo dopoldne v Ulici Cologna zasačili pri kraji motornega kolesa 18-letnega fanta; P.A. je bil zaradi podobnega početja policiji že znan. požar - Vnelo se je tramovje strehe poslopja v Ul. XXX Ottobre Gorelo sredi mesta Do izbruha plamenov naj bi prišlo med izrednimi vzdržavalnimi deli - Velika gmotna škoda f t ^ (l ■■ '¿umu mm\\\ t,- i in Ul ■T-11 Rl !*r Silovit požar je včeraj malo pred 19. uro izbruhnil na strehi stanovanjskega bloka v Ul. XXX Ottobre št. 3 in za okrog 20 minut razsvetlil tržaško mestno središče. Dosti ljudi je z zaskrbljenostjo s Trga sv. Antona opazovalo plamene, ki so plesali pod sunki burje. K sreči so takoj posegli gasilci in kmalu ukrotili požar, do katerega naj bi prišlo med izrednimi vzdrževalnimi deli. Zaradi požara se je streha delno zrušila, po zadnjih vesteh pa se ni nihče poškodoval. Ko je izbruhnil požar, ni bilo namreč nikogar v stanovanjih v zadnjem nadstropju, po vsej verjetnosti pa je nastala velika gmotna škoda. Sicer so bili gasilci zaposleni še več ur. Dogajanje sta nadzorovali mestna policija in služba 118. 8 Torek, 6. marca 2012 KOŠARKA / sejem olio capitale - Z razglasitvijo zmagovalcev včeraj konec šeste izvedbe Pozitiven obračun pobude Več razstavljalcev in obiskovalcev Zmagovalci mednarodnega tekmovanja pretežno z juga Italije - Kje bo potekal prihodnji sejem? Z razglasitvijo zmagovalcev mednarodnega tekmovanja se je včeraj na tržaškem sejmišču zaključil šesti specializirani sejem ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale 2012, na katerem je svoje proizvode razstavljalo 257 oljkarjev iz Italije, Slovenije in Hrvaške, kar pomeni kar trideset odstotkov več kot lani, kar priča o naraščajočem zanimanju in uspešnem razvoju za pobudo, ki je v pičlih šestih letih postala najpomembnejša - dejansko edina - tovrstna specializirana manifestacija promocije oljčnega olja v Italiji. V okviru sejma je tudi letos potekalo mednarodno tekmovanje, na katerem je sodelovalo 250 oljkarjev iz sedmih držav (Italije, Slovenije, Hrvaške, Španije, Portugalske, Izraela in Grčije). Kot sta na včerajšnji razglasitvi zmagovalcev dejala koordinator in odgovorni urednik specializiranega spletnega tednika Teatro Naturale Alberto Grimelli in Luigi Caricato, je tekmovanje zaznamovala največja možna transparentnost, saj so vzorce olj najprej poslali v oceno oddelku za vede o prehrani Univerze v Bologni. Vzorci so bili anonimni, se pravi, da so jim pred pregledom odstranili vse oznake, v zameno pa so prejeli kode. Bolonjska univerza je potem posredovala kode finalistov, katerih olja so v prejšnjih dneh med potekom sejma ocenjevale kar tri žirije: v eni so bili poklicni pokuševalci, v drugi gostinci, tretjo žirijo pa so sestavljali navadni obiskovalci (slednjih je bilo kar 124). Kakšen pa je bil izid tekmovanja? Za vsako od treh kategorij je bilo pet finalistov (vsega skupaj petnajst), na koncu pa je v kategoriji olj z rahlim sadnim priokusom zmagal sicilski oljkar Maurizio Marino, med olji s srednjim sadnim priokusom je zmaga šla prav tako sicilski biokmetiji Titone, med olji z intenzivnim sadnim priokusom pa oljarni Lo Conte iz Kampanije. Podelili so tudi posebna priznanja, kjer je žirija pokuševalcev priznanje podelila kmetiji Ca' Bianca konzorcija Oliocru s Tridentinskega, gostinci so izbrali oljarno Lo Conte, obiskovalci pa proizvode kalabrijskega oljkarja Pas-qualeja Librandija. Z včerajšnjo razglasitvijo zmagovalcev je padel zastor nad šesto izvedbo pobude, ki je od petka do včeraj privabila skoraj sedem tisoč obiskovalcev, kar po oceni pobudnikov (sejem Olio Capitale je priredila tržaška Trgovinska zbornica preko svojega specializiranega podjetja Aries) pomeni kakih petnajst odstotkov več kot lani. Za proizvode sodelujočih olj-karjev se je zanimalo 34 izbranih kupcev iz različnih koncev sveta: poleg Evrope z Avstrijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Rusijo, Švico in Madžarsko, so bile zastopane še Združene države Amerike in Kanada, prvič pa tudi Avstralija in Izrael, vsega skupaj pa je bilo poslovnih srečanj med proizvajalci in kupci kar 950. Poleg domačinov so zabeležili dober obisk gostov predvsem iz Avstrije in Slovenije, med specializiranimi obiskovalci pa so prednjačili tisti, ki so prihajali iz Koreje, Tajvana, Japonske in Kitajske. Poleg tega tudi narašča zanimanje za krajevna tržaška olja, ki jih ponujajo proizvajalci, povezani v konzorcij Tergeste DOP. Obračun letošnje pobude je torej nadvse pozitiven, kar je včeraj poudaril tudi predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, po čigar besedah je sejem Olio Capitale glede oljkarstva prehitel sejem v Veroni. Paoletti je poudaril predvsem izreden uspeh kuharske šole, ki jo je vodil predsednik italijanske kuharske zveze Emilio Cuk, in številno udeležbo na strokovnih posvetih in predstavitvah. Letošnji sejem je potekal kar v štirih paviljonih sejmišča, ki pa je, kot znano, v postopku likvidacije (pristojnosti velese-jemske ustanove je prevzelo podjetje Aries). Paoletti upa, da bo prihodnji sejem potekal na primernejši lokaciji: slednjo iščejo že dalj časa, pri čemer se govori o možnosti, da bi bilo sejmišče v stavbi, ki se nahaja blizu prenovljenega nekdanjega skladišča št. 26 v starem pristanišču. Ivan Žerjal Pobudniki in zmagovalci so se tudi ponosno nastavili fotografskemu objektivu kroma Predavanje Lepo je bilo slišati vaše glasove Slovenski klub vabi nocoj na predavanje zgodovinarja Alekseja Kalca, ki so mu dali naslov Lepo je bilo slišati vaše glasove - Emigracija in komunikacija: primer tržaške družine izseljencev v Avstralijo. Srečanje bo v Gregorčičevi dvorani (Ul. s. Francesco 20) ob 20.30. Izhajajoč iz primera tržaške družine, ki se je leta 1955 izselila v avstralsko mesto Adelaide, bo predavatelj obravnaval različna komunikacijska sredstva, ki so se jih izseljenci posluževali za ohranjanje stikov s svojimi sorodniki v domovini. Običajnejšim sredstvom (pisma, razglednice, fotografije, brzojavke ipd.) se je ravno v 50. letih pridružil še magnetofon, kasneje pa tudi sodobnejša tehnološka sredstva, na primer videokasete in elektronska pošta. O sodobnem dizajnu kar sredi gradbišča V starem mestu (Cavana 14) ta-čas preurejajo večji prostor, ki bo nosil ime The Hub. Sredi gradbišča bo danes dopoldne potekalo srečanje z nekaterimi uveljavljenimi oblikovalci. Debato o najnovejših smernicah sodobnega dizajna bodo sooblikovali Carmelo Di Bartolo, Marti Guixe, Stefano Mirti in Franco Raggi. Pričetek ob 9. uri. kulturni dom - Festival folklore Preli prelo v priredbi srbskega združenja Pontes - Mostovi Vitalnost, radost, energija in svežina Program tokratne izvedbe so v do kraja polnem kulturnem domu oblikovale folklorne skupine iz Trsta, Furlanije, Slovenije in Srbije Folklorne skupine so z odlično izvedbo navdušile občinstvo kroma križ - Ob dnevu slovenske kulture Tudi o promociji manjšine Predstavitvi vodnika Kako lep je Trst je sledila zanimiva razprava - Prepričljiv nastop MPZ Vesna S kulturo najbolj zaznamovan mesec je SKD Vesna iz Križa zaokrožilo s Prešernovo proslavo, ki je letos spadala v niz skupnih praznovanj kulturnih društev zahodnega Krasa. Prepričljivemu uvodnem nastopu Moškega pevskega zbora Vesna, ki je pod vodstvom Rada Miliča zapel venček slovenskih tržaških pesmi, je v polni dvorani gostilne Bita sledila predstavitev vodnika Kako lep je Trst, ki se je razvila v zanimivo debato. O vodniku, ki ga je lani izdalo Založništvo tržaškega tiska, smo že poročali, zato bomo na tem mestu izpostavili le nekaj zanimivih misli, ki smo jih lahko slišali na sredinem večeru. Avtorici knjige Erika Bezin in Poljanka Dolhar ter novinar Sandor Tence so se namreč ob razglabljanju o pomenu knjige dotaknili nekaterih pomembnih in še ne rešenih vprašanj, ki zadevajo predvsem prepoznavnost slovenske manjšine v širšem geografskem prostoru. Vodnik, ki bo v kratkem doživel prvi ponatis in kmalu tudi težko pričakovan angleški prevod, bi lahko bil po njihovem mnenju eden od (knjižnih) projektov, s katerimi bi se sloven- Posnetek s kriškega srečanja ska manjšina uspešno predstavljala tako v Italiji kot v Sloveniji. Precejšen uspeh, ki ga vodnik trenutno doživlja, potrjuje namreč dejstvo, da na knjižnem trgu obstaja zanimanje za zamejske knjige in bi jih lahko zato, seveda s primerno in premišljeno mar-ketinško strategijo, predstavili tudi šir- kroma šemu krogu bralcev. Posredno bi se tako povečala tudi prepoznavnost same manjšine tako v slovenskem kot v italijanskem prostoru, ki ostaja boleča tema za vse, ki moramo ob srečanju z Italijanom ali Slovencem kar naprej razlagati o svoji narodni pripadnosti in prisotnosti na obmejnem območju. (mit) Vitalnost, radost, energija in svežina so se v soboto zvečer razlegale z odrskih desk po veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma, katerega je občinstvo, ob priložnosti poteka drugega Mednarodnega festivala folklore z naslovom Preli prelo, ki ga prireja združenje tržaških Srbov Pon-tes-Mostovi, napolnilo v celoti. Spored srečanja - ki ga organizatorji s ponosom in učinkovito, v povezavi z zakoreninjeno dediščino slovanskih narodov, ki jih označuje tesna povezava z naravo, prirejajo ob koncu zime, ko se narava pričenja prebujati -je ponudil gledalcem možnost občudovanja lepih plesov iz širše balkanske, ukrajinske in specifično srbske ljudske zakladnice. S festivalom, so poudarili na predstavitvi, katere se je udeležila tudi predsednica tržaške Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, želijo pobudniki opozoriti »na pomen korenin,ki jih je potrebno gojiti« in hkrati »ponuditi svojo kulturno tradicijo drugim.« Program tokratne izvedbe so oblikovale folklorne skupine iz Trsta, Furlanije, Slovenije in Srbije. Spored, ki so ga napovedovali v italijanščini, srbščini in slovenščini, se je pričel z veličastnim skupnim plesom Brankovega kola, katerega so uprizorili vsi sodelujoči. Sledili so plesi iz Timočke krajine, katere so prikazali rosno mladi člani društva Pontes-Mostovi. Za njimi so prišli na vrsto nekoliko bolj odrasli plesalci društva Sveti Sava iz Kranja, ki so predstavili poskočne plese iz Vladičinega ha-na. Sledil je nastop furlanske folklorne skupine Lis Primulis di Zampis iz kraja Pa-gnacco, ki je ob spremljavi harmonik izvedla program Cividat, Resianca, Stajare. Članice baletne šole Bis iz Beograda so z nekoliko modernejšega zornega kota predstavile pregled balkanskih in ciganskih plesnih osnov. Na svoj račun so prišli tudi najmlajši člani tržaškega društva Alfa Dance, ki so ponudili gledalcem vpogled v ukrajinske in kavkaške plese. V nadaljevanju je občinstvo spremljalo vsekakor razgibane in prešerne plese iz Bosne ter dokaj zanimivo in emocionalno napeto Sva-tovsko kolo v prikazu slovenske skupine Stari trg ob Kolpi. Po ciganskih in slavonskih plesih, s katerimi je nastopilo društvo Brdo iz Kranja, je spored v končnici predvideval doživeto uprizoritev ljudskih plesov iz južne (Leskovac) in zahodne Srbije v izvedbi članov tržaških društev Vuk Ka-radžic oziroma Pontes-Mostovi. Večer, ki so se ga množično udeležili člani tržaške srbske skupnosti in drugi ljubitelji folklore, se je nadaljeval v znamenju družabnosti, ki je potekala v prostorih Dolge Krone v dolinski občini. (Mch) / ITALIJA Torek, 6. marca 2012 9 GONARS - Predvajanje dokumentarca o malih internirancih Otroško spominsko potovanje Onstran žice Na pobudo Univerze za vse starosti - Aprila bo film zaživel tudi v Ljubljani Tragična zgodba slovenskih in hrvaških malčkov, ki so preživeli taboriščno izkušnjo v Gonarsu, je včeraj zaživela na platnu licej Oberdan, kjer so na pobudo tržaške Ljudske univerze predvajali dokumentarni film Onstran žice Dorina Miniguttija. V okviru štiriletnega snemanja, je videmski avtor posnel intervjuje 50 oseb - Slovencev, Hrvatov in tudi Italijanov iz Gonarsa ter na tak način poskrbel za popoln prikaz življenja »tostran in onstran žice«, se pravi znotraj in izven taborišča. Zgodbo preživelih otrok, danes priletnih pripovedovalcev, je avtor povezal z današnjo mladino, ki v šoli spoznava kruto preteklost. Spomini pripovedovalcev sežejo najprej v brezskrbno otroštvo prežeto z igro, pašo in šolo, ki ga prekine prisilno poitali-jančevanje in nato še požig vasi ter streljanje številnih mož, češ da so komunisti in partizani. Otroke, ženske in starejše odvedejo fašisti najprej na Rab, od tod pa januarja '43 v Gonars, taborišče, ki je bilo namenjeno slovenskim in hrvaškim civilistom. Tam ni bilo volje do igre. Lačni so bili, brskali so po kan-tah za odpadke, se veselili olupka pomaranče ali zavitka z vonjem po bombonu; mnogi so podlegli večdnevni diareji. Če so Film sta predstavila avtor Dorino Minigutti in Viviana Olivieri z Deželnega sedeža Rai kroma nekoč jokali za svojci, so potem postali apatični in na solze povsem pozabili. Včasih so se jih neme in obešene na mrežo, ki jih je ločevala od svobode, usmilili krajani in vojaki ter jim vrgli košček kruha onkraj žice. O vrsti vklenjenih bosih in podhranjenih živečih mrtvecev vedo povedati tudi krajevni prebivalci, ki so bili takrat otroci in so se ob pogledu na internirance spraševali, kaj so le storili hudega. Na začetku so vojaki iz taborišča odnašali po eno krsto na teden, proti koncu pa kar devet dnevno. Vrata taborišča so se septembra '43 odprla in otroci z družinami so se lahko vrnili domov, kjer je bilo vse uničeno, kjer so morali začeti znova. Kdor je preživel, je v šoli pisal spise o trpkih doživetjih, nekateri so iz sramu raje molčali, spet druge pa še danes mučijo more. 55-minutni dokumentarec so januarja premierno predstavili na Reki, aprila pa ga bodo v Ljubljani. Producirali so ga Im-maginaria, goriški Kinoatelje in Focus-Media s Hrvaške. K produkciji so prispevali Avdiovizualni sklad Dežele FJK, Deželni sedež RAI, slovensko ministrstvo za kulturo, Avdiovizualni sklad Hrvaške in mesta Reka, Kastav in Gonars. (sas) V Nabrežini o čustveni svobodi Vsi smo v večji ali manjši meri preizkusili strah, jezo, žalost ali obup. Včasih se nam to dogaja tako pogosto in so negativna čustva tako močna, da je ogrožena sama kvaliteta našega življenja. Doslej nismo imeli primernega orodja, da bi si pomagali, danes pa nam je lahko v pomoč metoda EFT (kratica za angleške besede Emotional Freedom Techniques) iz ZDA, kjer so jo začeli uporabljati v 90-ih letih prejšnjega stoletja. V Italiji še ni zelo razširjena, v Sloveniji pa postaja v zadnjih letih vse bolj popularna predvsem po zaslugi Pike Rajnar, mednarodno certificirane predavateljice, ki je pred dvema letoma obiskala tudi zamejstvo in prvič predstavila EFT na 4-urni delavnici v Bazovici. Po krajšem obdobju se je zanimanje za EFT prebudilo in po raznih društvih so se začeli vrstiti predstavitve in srečanja pod mentorstvom izvajalke EFT metode 2. stopnje Barbare Žetko. Metoda EFT združuje v sebi spoznanja vzhodne medicine in zahodne psihologije, saj izvira iz kombinacije akupresure, kognitivno-vedenj-ske terapije, nevrolingvističnega programiranja in drugih sodobnih psiho-terapevtskih pristopov. Tehnika je presenetljivo preprosta in vsakdo se jo lahko nauči v kratkem času. Posebna odlika metode je v tem, da jo lahko uporabljamo sami, kjerkoli in kadarkoli. Metoda nam pomaga v vsakdanjem življenju s tem, da omili naša negativna čustva in nam pomaga pri sprostitvi. EFT predstavlja alternativen pristop pri reševanju ali vsaj olajšanju marsikaterih težav: od stresa do nespečnosti, od nizke produktivnosti pri delu do problemov v šoli, od šibke samozavesti do problematičnih medsebojnih odnosov, od tesnobnosti do fobij, od treme pred nastopom v javnosti do strahu pred avtoriteto ipd. Če bi radi izvedeli kaj več o tej tehniki, SKD Igo Gruden prireja v petek, 9. marca, ob 18. uri v društvenih prostorih v Nabrežini predstavitev metode EFT. Vstop je prost. SLOVENSKA PROSVETA prireja KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE za tretje življenjsko obdobje Vodil ga bo prof. Drago Baje Peterlinova dvorana, Donizettijeva 3 danes, 6. marca, ob 17. uri Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). U Kino Včeraj danes Danes, TOREK, 6. marca 2012 NIKA Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 17.59 - Dolžina dneva 11.25 - Luna vzide ob 16.02 in zatone ob 5.04 Jutri, SREDA, 7. marca 2012 TOMAŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj C, zračni tlak 1014,5 mb ustaljen, vlaga 27-odstotna, veter 20 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, burja s sunki do 46 km na uro, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,5 stopinje C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. marca 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Posti in piedi in paradiso«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Hy-steria«. CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »In time«; 16.30, 19.00, 21.30 »Quasi ami-ci«; 20.15 »Knockout - Resa dei con-ti«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Viag-gio nell'isola misteriosa«; 16.15, 18.15, 22.15 »The woman in black«; 16.30, 19.55, 22.15 »Safe house - Nessuno e al sicuro«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.00, 22.00 »Posti in piedi in paradiso«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »The Artist«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Paradiso amaro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15 »Un giorno questo dolore ti sara utile«; 18.15, 22.00 »Gli sfiorati«. KOPER - KOLOSEJ - 20.00 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 18.10 »Obuti maček«; 17.50 »Sherlock Holmes: Igra senc«; 18.00, 20.10 »To je vojna!«; 20.20 »Zapiti dnevnik«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.20 »Obuti maček 3D«; 18.05 »Zaobljuba ljubezni«; 16.30 »Potovanje v središče zemlje 2 3D«; 16.40, 18.50, 21.00 »To je vojna!«; 20.50 »Nevidni jezdec 3D«; 20.25 »Varna hiša«; 16.25, 19.00 »Potomci«; 18.40 »Kruha in iger«; 15.40, 18.10, 20.30 »Samomorilec«; 15.35 »Zapiti dnevnik«; 18.20, 20.40 »Železna Lady«; 21.30 »Hudič v nas«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Safe house - Nessuno e al sicuro«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.10, 22.15 »Hugo Cabret«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 22.10 »The Iron Lady«; 20.30 »The woman in black«; Dvorana 4: 16.40, 18.30 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 20.20, 22.15 »In time«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.10, 20.00, 22.10 »Posti in piedi in paradiso«; Dvorana 2: 18.00, 20.00, 22.10 »Safe house - Nessuno e al sicuro«; Dvorana 3: 17.30, 19.40 »Viaggio nell'isola misteriosa - 3D (dig.)«; 21.40 »Hugo Cabret - 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.50, 19.50, 22.00 »Quasi amici«; Dvorana 5: Kinemax d'Auto-re: 17.40, 20.10, 22.00 »Il sentiero«. H Šolske vesti DELAVNICE ZA STARŠE v okviru projekta Jezik|Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti; mešanje jezikov, prehodi in interference; podpiranje večjezičnega razvoja otroka. Grudnova hiša v Nabrežini št. 158, v sredo, 7. in v torek, 13. marca, od 18. do 20. ure. V sodelovanju z Občino Devin Nabrežina. Info: teco01@jezik-lingua.eu, tel. 345-9703933. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do četrtka, 8. marca, potekala vpisovanja za š.l. 2012/13 v otroške jasli Colibrí, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. M Izleti KD KRAŠKI DOM organizira izlet v Krakow in Auschwitz od 6. do 9. aprila. Vpisovanje in podrobnejše informacije pri Silvani, tel. 040-327221. SKD IGO GRUDEN iz Nabrežine vabi v nedeljo, 11. marca, ob 9.30 na »Pohod na Grmado« (po sledovih 1. svetovne vojne). Zbirališče pri cerkvici v Cerovljah, vzpon mimo Merin do vrha Grmade, spust do Pejce (žepna svetilka!) in Grofove jame. Priložnostna razlaga o krajih in dogodkih. Ob povratku možen postanek na bližnji turistični kmetiji. IZLET NA SLOVAŠKO od 26. do 29. aprila: udeleženci si bodo lahko ogledali fotografsko razstavo Mirne Viola (na otvoritvi bo zapel MePZ Slo-venec-Slavec), grajsko palačo Bojnice, grad Trenčin, tipično slovaško vasico Čičmany, laboratorij znane slovaške keramike v Modri in predstavi ognja in sokolarstva. Ostalo je nekaj mest na razpolago v avtobusu. Informacije in vpisovanja na tel. št. 347-7937748 (Mirna) do 20. marca. ZGONIŠKA ŽUPNIJA vabi na potovanje na Sicilijo od 20. do 26. aprila. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040229166. DRUŠTVENA GOSTILNA V GA-BROVCU organizira ob priliki 110-le-tnice izlet: pridite z nami od 15. do 17. junija na uživanje lepot Švicarskih Alp s panoramskim vlakom in narodnega parka Val Camonica. Vpisovanje in informacije v društveni gostilni ali na tel. št.: 340-2741920 (Mirela). ŽELIŠ OKUSITI LEPOTO ŠPANIJE? Pridruži se nam na 10-dnevno potovanje. Odhod 2. julija. Za informacije pokliči Jožeta Špeha, župnika v Bregu, na tel. št. 040-228261 (po 20. uri). Vpisovanje do druge polovice marca. Prispevki Ob obletnici smrti dragega očeta Albina Pozruja daruje hči Marija 30,00 evrov za SKD Slovenec. Za SKD Igo Gruden darujeta Primož in Nataša Gruden iz Ljubljane 50,00 evrov. Namesto cvetja na grob dragega Zma-gota Sedmaka darujeta Fani in Mirka 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na prijatelja Daria Jagodica daruje Pino Rojc 25,00 evrov za Sklad S. Tončiča. Ob okrogli obletnici daruje Sonja Fer-luga 50,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik. V spomin na gospo Jožefo Poličnik Co-rossi darujejo Mirella in Peter Merku ter Margi in Igor Merku 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V trajen spomin na soigralko in igralko Doro darujeta Nevia in Franko 30,00 evrov za AŠD Zarja. Namesto cvetja na grob drage Zore Milkovič daruje Ada Žagar 30,00 evrov za MoPZ Lipa. V spomin na dragega Rema Rumija darujejo tovariši in prijatelji Ljudskega doma iz Naselja Sv. Sergija 280,00 evrov za pokrajinski VZPI-ANPI. V spomin na Luciano Ludvik Hrovatin darujejo Resnjakovi 50,00 evrov za pa-driško cerkev. t Za vedno nas je zapustila naša ljubljena Manuela Budal Žalostno vest sporočajo mama Olga, tata Walter, brat Marco in ostalo sorodstvo. Pogreb bo v četrtek, 8. marca od 13.30 iz ulice Costalunga v opensko cerkev. Namesto cvetja darujte za cerkev sv. Jerneja. Opčine, 6. marec 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao, Manuela! Žalovanju se pridružujejo družine Gulič, Claudio, Parisini, Perticari, Gentilini in Marusič Božja roka je pospremila Manuelo med angele. Zadnji objem ljubljeni sestrični Roberto, Andrea, Daniel, Barbara, Nikol, Irene, Emanuele in Simone ZAHVALA Oscar Tence Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali. Družina Trst, 6. marca 2012 Pogrebno podjetje Sant'Anna 6.3.1997 6.3.2012 Alma Kraljic por. Canciani Vedno v naših srcih. Ennio, Diego, Tanja ter ostali sorodniki Topel objem Petri in družini ob boleči izgubi drage mame Dore. Jasmin, Bojan, Ana, Marisa, Fabio, Jasmina, Robert in Fabio Draga Petra, ob izgubi ljubljene mame Dore izrekamo iskreno sožalje tebi in družini. Bivši sošolci zavoda Jožef Štefan Ob prerani izgubi drage Dore izrekajo Mirjanu in družini iskreno sožalje Edi in Eleonora, Vojko in Norma 10 Torek, 6. marca 2012 KOŠARKA / VZPI-ANPI Opčine-Bani-Ferlugi-Piščanci ob 68-letnici mučeniške smrti Rozalije Kos Kocjan - Guličeve bomo jutri, 7. marca, ob 10.30 počastili njen spomin s polaganjem venca na spominsko ploščo v Narodni ulici št. 28 - Opčine Sodeluje OŠ Franceta Bevka, ^priložnostna beseda Katerina Iscra^ Čestitke Ü] Obvestila VZPI-ANPI vabi DANES, O, marca, ob 18, uri v knjigarno Minerva na predstavitev knjige o drugem Ob rojstvu malega AXELA čestitamo mamici Tjaši, očku Devanu in vsem domačim. Družini Mržek in Ota. FRANČKO naš je bil včeraj oproščen lova, saj je rojstni dan proslavljal znova. Da se mu bi zdravo in veselo še naprej godilo in na svoja opravilca mu mudilo! Družba z vzhodnega Krasa mu pošilja to voščilo! POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljun-cu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 338-7220353 (Fantovska Boljunec). KROŽEK ZABAVNA MATEMATIKA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE začne z delom danes, 6. marca, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosve-te v Ul. Donizetti 3. Vabljeni. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo naslednja pevska vaja danes, 6. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah. VZPI-ANPI vabi danes, 6. marca, ob 18. uri v knjigarno Minerva, kjer bo predstavitev knjige o drugem tržaškem procesu »December 1941«. Ob prisotnosti avtorjev bo knjigo predstavila zgodovinarka Marta Vergi-nella. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »Pokal Ja-vornik«, veljavne za 7. Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 11. marca, na smučišču Cerkno. Vpisovanje je možno do srede, 7. marca, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). SKD VIGRED vabi v sredo, 7. marca, ob 18.30 v Štalco v Šempolaju na srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo: Utrujenost; žolčni in ledvični kamni; znaki pomanjkanja v hrani, kaj nam telo sporoča. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje in prevzem listov za leto 2011, ki bo v sredo, 7. marca, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. TEČAJ ŠIVANJA NARODNIH NOŠ: KD Rdeča zvezda ponovno organizira tečaj šivanja narodnih noš, ki je namenjen vsem tistim, ki bi si radi sami, po lastni meri in okusu sešili nošo. Namenjen je tako začetnicam, kot izkušenim šiviljam. Prvo srečanje bo potekalo v sredo, 7. marca, ob 20.30. Za podrobnejše informacije lahko pokličete tel. št. 340-7693900 v popoldanskih urah. S seboj prinesite dobro voljo! VZPI-ANPI OPČINE-BANI- FERLUGI-PIŠČANCI ob 68-letnici mučeniške smrti Rozalije Kos Kocjan - Guličeve bomo v sredo, 7. marca, ob 10.30 počastili njen spomin s polaganjem venca na spominsko ploščo v Narodni ulici št. 28. Sodeluje OŠ Franceta Bevka, priložnostna beseda Katerina Iscra. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Preventiva ali kurativa: pravilen življenjski stil«. Predaval bo pa-liativni zdravnik dr. Gianluca Borotto. V sredo, 7. marca, ob 17. uri v razstavni dvorani ZKB, Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio, 24) na kulturni večer in družabnostjo z večerjo ob mednarodnem dnevu žena v četrtek, 8. marca, od 19. ure. Prijave na tel. št.: 040-572114. DICEMBRE1941 DECEMBER Ob prisotnosti avtoijev Lide Turk in Dušana Kalca bo knjigo predstavila zgodovinarka ^ Marta Verginella ^ ZVEZA ŽENA BOLJUNEC prireja v četrtek, 8. marca, od 19.30 dalje v društveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu družabnost ob Mednarodnem dnevu žena. Vabljene. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. STANKO GRUDEN IN OTROŠKEGA VRTCA IZ ŠEMPOLAJA prirejata večer na temo »Kulinarične drobtinice s kuharico g. Emilijo Pavlič« v petek, 9. marca, ob 18. uri v prostorih osnovne šole v Šempolaju. AO SPDT prireja v petek, 9. marca, od 17. do 19. ure na umetni steni v Bazovici Dan odprtih vrat za otroke od 7. do 12. leta starosti. Pod vodstvom športnih plezalcev bodo otroci spoznali plezalno opremo in se preizkusili v plezanju. Organizatorji bodo nudili popolno opremo, udeležba brezplačna. Informacije in prijave na tel. št.: 349-6648530 (Jernej) ali na ao@spdt.org. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča občane, da v petek, 9. marca, ob 17. uri v kulturnem centru A. Bubnič v Repnu se bo odvijalo srečanje/predavanje na temo »Preventiva nad goljufijo starejših oseb«. Predaval bo poveljnik postaje Orožnikov z Opčin Mar.Ca Nicola Valzano. Vabimo občane, da se udeležijo dogodka. SKD IGO GRUDEN v Nabrežini vabi v petek, 9. marca, ob 18. uri na predstavitev metode tehnike doseganja čustvene svobode - EFT (tehnika tap-kanja). Vodila bo Barbara Žetko. SKD BARKOVLJE obvešča, da odpade »tapkanje« z Barbaro Žetko v soboto, 10. marca. Naslednje srečanje bo v torek, 20. marca, ob 17.30. V soboto, 31. marca, pa vabimo na štiri urno delavnico tapkanja od 15. do 19. ure. ZVEZA LEVICE vabi ob 8. marcu -mednarodnem dnevu žena, v soboto, 10. marca, ob 18. uri v Ljudski dom v Naselju Sv. Sergija (Ul. Di Peco, 14) na srečanje na temo »Ženske na novem delavnem tržišču«, sledi družabnost. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo naslednja delavnica »Kult-ura zate, kako organiziramo kulturni dogodek« v soboto, 10. marca, od 13. do 17. ure v Sa-ležu v prostorih SKD Rdeča zveza (pod knjižnico). 8. MAREC V DOLINI - Mednarodni Dan žena bomo Dolinčanke praznovale v nedeljo, 11. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 12. marca, ob 20.30 v Štalco v Šempola-ju na kulturni večer ob Mednarodnem dnevu žena. Sodelujejo: članici SKD Tabor Tatjana Malalan (Vanda) in Irene Pahor (Jole) s kabaretom »Pupe iz Krasa« in pevka Laura Budal ob spremljavi Jankota in Valentine, ob tej priliki bo tudi otvoritev razstave slik Majde Pertotti. VINCENCIJEVA KONFERENCA (Trst in Gorica) vabi stare in nove člane na občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 12. marca, ob 16. uri v Peter-linovi dvorani, Ul. Donizetti 3 (prvo nadstropje). KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo v društvenih prostorih v Briščikih vsak četrtek od 16. do 18. ure. Informacije in vpisovanje na prvem srečanju, ki bo v četrtek, 15. marca. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v l. 2011 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do četrtka, 15. marca. Obrazce dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v TK vabimo na kavo s knjigo Ob DNEVU ŽENA nam bodo VEZILJE IZ BORŠTA predstavile svoje izdelke. Z njimi se bo pogovarjala Marta Košuta. Jutri, 7. marca, ob 10.00 v Tržaški knjigarni kavo bo ponudil ^^ Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102, ob ponedeljkih in sredah 9.0012.00 in 15.00-17.00; ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Info: Nabre-žina 102, tel. št. 040-2017370. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, 15. marca, ob 17. uri »Kukavček«. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. DELAVNICA za izdelovanje cvetja iz krep papirja se bo vršila na Kontove-lu št. 523 (zraven društvene gostilne) v soboto, 17. marca, od 14. do 16. ure. Za vpisovanje in podrobnejše informacije pokličite čim prej na tel. št. 3479322123 - 3468222431 -3386879124. Vabljeni otroci in starši v čim večjem številu. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra v marcu ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Predvidene so kreativne delavnice reciklaže: »Kako nastane papir in Bralni znaki in kolaži«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. A.N.A.G. - Državno združenje poku-ševalcev žganja - Tržaška sekcija, organizira tečaj 1. stopnje pokuševalcev žganja. Tečaj se bo odvijal v Trstu (rajon Sv. Alojzij, Ul. Dei Mille 16) od 20.00 do 22.30 v torek, 17. aprila, v petek, 20. in 27. aprila ter v petek, 4. in v torek, 8. maja. Za informacije in vpis: Jadran Žerjal 349-8638740, email erik.@alice.it; Bruno Fortunato (deželni predsednik) 338-9490408, email fortunatobruno@libero.it. 0 Prireditve AD FORMANDUM v sodelovanju z združenjem Juliet in NTWK Magazine iz Trsta, vabi na otvoritev razstave »Angeli« slikarja Giovannija Pulzeja danes, 6. marca, ob 18. uri v svojem sedežu v Trstu. OŠ A. GRADNIKA IN KD KRAŠKI DOM vabita, ob Dnevu žena, na ogled gledališke predstave »Šola strahov« danes, 6. marca, ob 20. uri v kulturni dom na Colu. Avtorica besedila in režija Julija Berdon. SLOVENSKI KLUB prireja danes, 6. marca, predavanje Alekseja Kalca »Lepo je bilo slišati vaše glasove. Emigracija in komunikacija: primer tržaške družine izseljencev v Avstralijo«. Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, Ulica S. Francesco 20, s pri-četkom ob 20.30. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA v sodelovanju z Občino Milje in Zvezo slovenskih kulturnih društev vabi v sredo, 7. marca, ob 15. uri na trg Marconi v Milje na otvoritev razstave del otrok državnega otroškega vrtca Mavrica in COŠ A. Bubnič. Otroci bodo zaplesali, zapeli in recitirali slovenske poezije ob prazniku slovenske kulture. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM in Založba Annales iz Kopra vabita na predstavitev monografije o Borisu Pahorju z naslovom (Po)etika slovenstva. Knjigo bo predstavil prof. Miran Košuta, spregovorila bosta še urednika izr. prof. dr. Krištof Jacek Kozak in doc. dr. Barbara Pregelj. Prisoten bo tudi Boris Pahor. Vljudno vabljeni na srečanje, ki bo v sredo, 7. marca, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT vabijo na »Kavo s knjigo«, v sredo, 7. marca, ob 10.00. Ob Dnevu žena nam bodo vezilje iz Boršta predstavile svoje izdelke. Z njimi se bo pogovarjala Marta Košuta. SKD PRIMOREC vabi v četrtek, 8. marca, ob 20.30 v Hiško uad Ljenčkice na večer »Prepletanje vozlov in čakol-otvoritev razstave del, ki so nastale med delavnico makrame-ja«. Uvodno misel bo podala mentorica delvnice Elda Jercog. SKD VESNA v sodelovanju z VZPI Evald Antončič Stojan vabi na praznovanje Dneva žena v četrtek, 8. marca, v Ljudskem domu v Križu. Prijave na tel. št.: 040-220155 (Sara). ŽIVLJENJE, KI PRESENEČA V okviru istoimenskega ciklusa bo v petek, 9. marca, ob 18. uri v ul. Donizetti, 3, večer z naslovom Narava, ki preseneča: etični in okoljevarstveni vidiki. Večer bo uvedel dr. Boštjan Anko. Vabljeni mladi. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja koncert »Pozdrav pomladi« v petek, 9. marca, ob 20.30. Na sporedu Trio Art: Tamara Tretjak (flavta), Branislav Trifkovič (klarinet), Tamara Ražem Locatelli (klavir). Vabljeni! SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi v Kulturni dom v Ricmanjih, kjer se bo v petek, 9. marca, ob 14. uri odvijala prireditev ob Dnevu slovenske kulture, ki jo bodo oblikovali malčki OV Palčica - Ricmanje, učenci COŠ Mara Samsa in Ivan Trinko Zamejski, lut-karice Lutkovne skupine Tipitapi li-ceja A.M. Slomšek iz Trsta ter Martina Legiša, avtorica knjige otroških pesmi Tipitapi v rusi kapi. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. Stanko Gruden in otroškega vrtca iz Šempo-laja prireja večer na temo »Kulinarične drobtinice s kuharico g. Emilijo Pavlič« v petek, 9. marca, ob 18. uri v prostorih osnovne šole v Šempolaju. KULT-URA ZATE - kako organiziramo kulturni dogodek, delavnice namenjene mladim od 19. do 30. leta starosti v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev bodo vodili izkušeni mentorji: delavnica »Kako naredimo dober projekt za organizacijo kulturnega dogodka« bo v soboto, 10. marca od 13. do 17. ure v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu; delavnica »(So)delovanje društev: izdelajmo skupno vizijo in strategijo dela« bo v soboto, 17. marca, od 14. do 18. ure v Prosvetnem domu na Opčinah; delavnica »projektno vodenje« bo v soboto, 14. aprila, od 9. do 17. ure (lokacija bo javljena naknadno); delavnica »Tim in timsko delo« bo v soboto, 21. aprila, od 13. do 17. ure (lokacija bo javljena naknadno). V maju in juniju bodo potekali organizacijski sestanki in izpeljava kulturnih dogodkov (datume in lokacije javimo naknadno). Več o tem na www.zskd.org, za prijave in informacije pokličite na 040635626. PRIMORSKA POJE 2012 - ZCPZ-Trst, Z SKD Trst-Gorica-Videm, ZPZP, ZSKP-Gorica in JS za kulturne dejavnosti RS vabijo na koncert revije, ki bo v soboto, 10. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Ul. Risorta v Trstu. Nastopili bodo: ŽeCVS Zgonik, MePZ KD Pobegi-Čežarji, MoPZ Slavnik, CMePZ Župnije Zavratec, ŽuMePZ Šempeter, MePZ Senožeče, MePZ Postojna. SKD IGO GRUDEN vabi na Koncertni večer komornih skupin s pihali Glasbene šole Sežana iz razreda prof. Ta-mare Tretjak in prof. Branka Trifko-viča v soboto, 10. marca, ob 19.00 v Kulturnem domu Iga Grudna v Na-brežini. SKD LONJER KATINARA vabi v soboto, 10. marca, ob 19.30 v ŠKC v Lo-njer na praznovanje Mednarodnega dneva žensk. Sodeluje MePZ Tončka Čok. SDD J. ŠTOKA ob mednarodnem Dnevu žena: nedelja, 11. marca, ob 17.30 v Kulturnem domu na Proseku: fotografska razstava Alenke Petaros -Čevlji, srečanje z Meto Starc - Moja afriška izkušnja, glasbeni utrinek Zi-najda Kodrič. Sledi družabnost. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek, Draga vabi, ob priliki Dneva žena, na gledališko komedijo »Gigina in Pierina«, ki bo v nedeljo, 11. marca, ob 18. uri v Srenjski hiši v Gročani. SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev prireja ob svetovnem dnevu poezije v nedeljo, 25. marca, ob 11. uri v Ljudskem vrtu de Tommasini v Trstu pobudo »Jaz grem skozi park. Nekdo igra klavir«. Ob priliki bo predstavljena pesniška zbirka Srečka Kosovela »Ostri ritmi Aspri ritmi« (izbrala, prevedla in uredila Jolka Milič), branje izbora Kosovelovih poezij in glasbeni utrinek. Sodelujejo ZTT, Casa della letteratura, Tržaška knjigarna. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z ZPZP, JS RS za kulturne dejavnosti, ZCPZ-Trst in ZSKP-Gorica organizira niz koncertov v sklopu revije Primorska poje: Domjo, Center Anton Ukmar Miro, 30. marca, ob 20.30; Jamlje, Kulturni dom, 31. marca ob 20.30; Gro-pada, Kulturni dom Skala, 13. aprila, ob 20.30; Barkovlje, Cerkev sv. Jerneja, 14. aprila ob 20.30; Števerjan, Kulturni dom, 20. aprila, ob 20.30; Milje, Občinsko gledališče Giuseppe Verdi, 21. aprila, ob 20.30; Zavarh, Cerkev sv. Florijana, 29. aprila ob 15.30. S Poslovni oglasi DAJEMO V NAJEM halo v obrtni coni Zgonik (150kv.m+100kv.m). Za informacije 040-2529398 BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ V četrtek, 8. marca DAN ŽENA: večerja z glasbo in zabavo. Tel.040-2209058 0 Mali oglasi ČISTOKRVNE MLADIČE pasme border collie prodam; tel. 0481-419976. 30-LETNA DINAMIČNA GOSPA išče delo kot čistilka, pomočnica v gospodinjstvu ali kot prodajalka. Tel. št. 327-6157659. AKACIJEVE KOLE za vinograd prodajamo. Tel. št.: 040-420604. KRAŠKO RDEČO ZEMLJO odlično za vrtove, možnost dostave na dom, prodam. Tel. št.: 333-6486491. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA srednjih let išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Pokličite ob večernih urah tel. št.: 331-7467805. PRODAM hlode oreha, lipe, češnje, hrasta. Tel. št.: 040-212811. PRODAM štiri-letne gume goodyear, 255/60 R17, malo rabljene. Cena: 200,00 evrov. Tel. št.: 331-5311133. STANOVANJE na Opčinah: dnevna soba, kuhinja, spalnica in dve kopalnici dajem v najem. Tel. št.: 3472533320 (po 15. uri). STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. V CENTRU SESLJANA se je izgubila 4-mesečna psička border collie po imenu Mollie. Prosimo, da pokličete na tel. št.: 345-3361760. V DOLINI dajem v najem majhno stanovanje. Tel. št.: 040-228390. V DOLINI dajemo v najem enostano-vanjsko hišo s kuhinjo, dnevno sobo, tremi spalnicami, kopalnico, kletjo, skladiščem in dvoriščem. Tel. št.: 338-1774097. V OKOLICI BAZOVICE se je izgubila črno-bela-siva mucka, sliši na ime Mi-ci. Kdor jo vidi naj se javi na tel. št.: 338-2851230, 370-1116283. V TOREK, 22. februarja, je v Prosvetnem domu na Opčinah med pustnim rajanjem izginila črna ženska bunda. Pokličite na tel. št.: 040-213280 ali jo prinesite v Prosvetni dom. H1 Osmice MARISA je odprla osmico v Ricmanjih. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. št. 040-229270. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Tel. št. 0402907049. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št. 040-299800. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211. www.primorski.eu1 r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika IW Norma Tržaško smučarsko prvenstvo je prvič organiziralo slovensko društvo (SK Devin). V Odlično in v zadovoljstvo vseh, zaradi slovenščine pa se nihče ni javno zgražal ezmejna oriška prvak . že osmič! fi I a * iv: o 36. Trofeja ZSŠDI spet v rokah Mjažjiiar'1 «1211 Wm M J^s J POGLED Z VEJE • Marij Čuk Mnogi odstopajo, le Maze odstopi Vesna in Primorec zdaj v najboljši formi / 20 Naš pogovor: Slovenska kopjašica Mateja Ratej meri na razdaljo 70 metrov / 13 ALl ALl Igor Ghezzo /22 VSI SMO BILI ŠPORTNIKI Iztok Furlanič / 22 3 VPRAŠANJA Aleš Sever /12 TA JE PA DOBRA /M2 12 Torek, 6. marca 2012 KOŠARKA / MAZEJEVA ZAMUDILA PRILOŽNOST Kanadčanka Erin Mielzynski je presenetljivo zmagala na slalomu za svetovni pokal alpskih smučark v Ofterschwangu (1:53,59). Druga je bila Američanka Resi Stiegler (+0,05), tretja pa je bila Av-strijka Marlies Schild (+0,07). Črnjanka Tina Maze je po prvi vožnji vodila s precejšnjo prednostjo, a je odstopila na drugi progi. Med deseterico najboljših ni bilo Italijank. Mali slalomski globus je že premočno osvojila Avstrijka Marlies Schild, Vonnova pa je le še korak od osvojitve svetovnega pokala. VILLAS BOAS DOBIL NOGO Vodstvo angleškega nogometnega prvoligaša Chelseaja je po nizu slabih predstav odpustilo trenerja Andreja Vil-lasa Boasa. Do konca sezone bo Chelsea vodil nekdanji vezist londonskega kluba in pomočnikVillasa Boasa, Italijan Roberto di Matteo, poroča spletna stran kluba. Villas Boas, ki je k Chelseaju prišel junija lani iz Porta, je plačal ceno za niz slabih rezultatov (le ena zmaga na zadnjih sedmih tekmah), ki so Chelsea potisnili na peto mesto na lestvici in tik pred izpad iz lige prvakov, kjer so na prvi tekmi osmine finala izgubili s 3:1 proti Napoliju. k NORVEŽANI BLISKOVITI Sedmi moški superveleslalom v Kvitfjellu, zadnji pred finalom svetovnega pokala alpskih smučarjev v Schladmingu, je v celoti minil v znamenju norveškega zmagoslavja. Najhitrejši je bil domači matador Kjetil Jansrud s prvo zmago v pokalu, drugi njegov rojak Aksel Lund Svindal (+0,21), tretje mesto pa je pripadlo Švicarju Beatu Feuzu (+0,26). nogomet - Rimski derbi Laziu vprašanja Ali je Milan v begu? BO BEG? - Jutri bomo zvedeli, ali smo pred prvim (morda odločilnim?) begom sezone. Ob 18.30 bo namreč Juventus igral v Bologni in črnobeli morajo nujno zmagati, če želijo dohiteti Milan na vrhu razpredelnice. Ne glede na jutrišnji rezultat pa so v tem trenutku črnordeči nesporni favoriti za naslov, saj je padec forme Juventusa več kot očiten, ob tem da začenja imeti Conte tudi težave s poškodbami. Obrambno vrsto bo moral jutri popolnoma spremeniti, saj sta se tako Barzagli kot Chiel-lini, morda najboljša branilca Juventu-sa, poškodovala. In kratka klop je najbrž največji problem, s katerim se mora ubadati Juventusov trener. Allegri pa lahko za konec sezone znova računa na Ibrahimovica, ki je na najboljši način reagiral na (pretirano) dolgo kazen. ŠEST TOČK NA DERBIJIH - Letošnja sezona bo za navijače Lazia, ne glede na končni razplet, vvsekakor po-zitiva. Belomodri so namreč osvojili oba derbija, kar je v Rimu že več kot zadosten razlog za veselje. Tudi tokrat je bila za končni rezultat odločilna izključitev. Sodnik je bil namreč prisiljen izključiti vratarja Rome Stekelenburga (in dosoditi 11-metrovko) po samih osmih minutah. Hernanes je najstrožjo kazen učinkovito izvedel in za Romo se je takrat začel neskončni vzpon. Gol zaostanka in igralec manj: varovanci Luisa Enriqueja so poskušali reagirati, uspelo jim je celo izenačiti z Borinijem, a v drugem polčasu so le morali priznati premoč Kloseja in soigralcev, ki so zdaj sami na tretjem mestu. INTER »ULOVIL« TOČKO - Po šestih zaporednih porazih je lahko točka še kako dobrodošla. Zlasti v primeru, ko si že na pragu sedmega poraza. In prri Interju so se neodločenega iztida proti CCatanii res veselili kot zmage, saj so črnomodri še dvajset minut pred koncem tekme morali nadoknaditi dva gola zaostanka. Forlan prej in nato Milito sta vsaj prekinila serijo porazov. In najbrž rešila trenerja Ranierija. Vsaj trenutno... ODDIH ZA BOLOGNO, PARMA TONE -Na spodnjem delu lestvice sta si nekoliko oddahnila Bologna in Veselil se je le Krhin Od slovenske odprave se je veselil (sicer je težko uporabljati to besedo v Bologni na dan pogreba Lucia Dalle) Rene Krhin. Bologna je z 1:0 premagala Novaro in se nekoliko oddaljila od repa razpredelnice. Krhina sicer ni bilo niti na klopi za rezerve. Udinese Samirja Handanoviča se je morala zadovoljiti s točko na domačem Friuliju. Furlani so sicer poskušali na vse načine tekmo zmagati, a vratar Atalante Consigli je bil vedno na mestu. Obratno je Han-danovič (neocenjen!) preživel zelo miren popoldan. V bistvu ni nikoli resneje posegel in v glavnem tekmo opazoval od daleč. Chievo slovenske dvojice Cesar-Jokic je že v soboto presenetil Juventus in v gosteh iztržil nepričakovano točko. Izkazal se je vratar Sorrentino, medtem ko je slovenska dvojica le pasivno sodelovala. Cesar je sedel na klopi za rezerve, Jokič na tribuni. Iličič (4,5) pa je naletel na črn dan, kot vsi njegovi soigralci. Palermo je bil proti Milanu popolnoma brez moči. Genoa je izenačila v Lecce-ju, Birse ni bilo niti na klopi. Po zmagi Lazia v derbiju proti Romi je evforija prevzela tudi trenerja Edija Rejo ansa Fiorentina, medtem ko je zdaj dokaj a! vpletena v boj za obstanek Parma. A ju- r tri (ravno tako ob 18.30) bosta na sporedu še dve preloženi tekmi, ki zadevata o spodnji del razpredelnice. Cesena bo d proti Catanii iskala tri točke, ki bi ji vsaj a omogočile zapustiti zadnje mesto na le- ^p stvici. Tri točke za Parmo ali Fiorenti- e no pa bi pomenile bolj umirjeni zadnji del prvenstva. Zlasti za Parmo, ki je v nedeljo doma izgubila proti Napoliju bolj zaradi sodniških napad kot pa zaradi slabega nastopa. IZIDI 26. KROGA A-LIGE: Palermo - Milan 0:4, Juventus - Chievo 1:1, Parma - Napoli 1:2, Fiorentina - Cesena 2:0, Lecce - Genoa 2:2, Udinese - Atalanta 0:0, Siena - Cagliari 3:0, Roma - Lazio 1:2, Bologna - Novara 1:0, Inter - Catania 2:2. VRSTNI RED: Milan 54, Juventus* 51, Lazio 48, Udinese 46, Napoli 43, Roma 38, Inter 37, Palermo, Catania* in Chievo 34, Atalanta (-6) in Genoa 32, Cagliari, Fiorentina* in Bologna* 31, Parma* in Siena 29, Lecce 25, Novara 17, Cese- cer.com, 4. 3.) na* 16. (* s tekmo manj). »Ce živite z ženo, ki je ne marate, če vozite avto, ki ga ne marate, in če morate prenašati trenerja, ki ga ne marate, je to nekaj najtežjega, kar se vam lahko zgodi.« (Božidar Maljkovic, Ekipa, 3.3.) »Kar bom zdaj rekel, bo mogoče za kakšnega smešno. Maribor je za nas Barcelona.« (Trener NK Triglav Siniša Brkičpo zmagi proti Mariboru, Ve- »Sprašujem se, zakaj sem si zaslužil to sranje.« (Trener Rome Luis Enrique po porazu proti Laziu, 4. 3.) »Danes smo zaslužili več od tega, kar bi si zaslužili.« (Trener Napolija Walter Maz-zarri po zmagi proti Parmi, Sky, 4. 3.) »Ko ti sodnik dosodi neobstoječo 11-metrovko, kaj bi moral narediti? Nalašč zgrešiti najstrožjo kazen? Naj dvigne roko, kdor bi na Buffonovem mestu sodniku priznal, da je bil gol. Še na amaterski ravni se kaj takega ne bi pripetilo.« (Nevio Bidussi, Primorski dnevnik, 29. 2.) »Kateri položaj imaš raje -stoje ali leže?« (Vprašanje Jakovu Faku v spletni klepetalnici RTV SLO, 5. 3.) JU «D WO » d > sh ^ ;=a .SP "> ^ e Martin Cheber je eden izmed naših bolj nogometašev. Na igrišču je požrtvovalen, korekten in pošten. Podobno tudi zunaj igralne površine. Dodali bi še, da je ze lo uglajen in radoveden. Poleg športa se zanima tudi za politiko in zgodovino. • Impulziven ali preudaren? Preudaren, včasih pa tudi impulziven. • Strog ali popustljiv? Odvisno od situacije. • Družaben ali sramežljiv? Družaben. • Sanjač ali konkreten? Konkreten. • Delaven ali len? Delaven, len samo ob sobotah. • Altruist ali egoist? Altruist. • Osvajaš ali se pustiš osvajati? Ne osvajam več, imam pun co. t D l i o a' - v b n e o - j o k § a i £ k ja ni avo o s s o ? tj lr i t > S-5 S do É > rt X¡ a vu rč po i j t i o> p c n< a ti i l n a - j i ve o n 3 l ¿ er f C K 5 5 g la a t:. - ž s es >o ~ JU 1r m e J o g T3 l d -a P n D. i i o j n r i s i : P o o t« % * N a >u g >O0 Gleda ~ lišče ali kino? Eno in drugo Dnevniki, revije, TV-dnev-nik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Delo, Piccolo; TDD, Le Iene Spletna stran: yahoo.it, fa-cebook.it, 24ur.com Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: Sono stato l'assistente del dottor Mengele; Dear Mr. President - Pink, Forrest Gump, Kažin ali Karabinjerjeva Katra Dnevne informacije črpam iz ... časopisov, interneta in dnevnika Facebook? Enkrat dnevno. T3 P c k- - t - i •a>jTU}jods aaajoA 0>JSU9A0JS BU BUIOJTZO aUÜBUIOp BU ofaíjü DJ 'l3A}SrUp T}ipi3.lSl3U ¡IQSSZ uz Soipajj 0 'BAjsnjp Bujjods bsbu a v[Tpi3jui usidA aiu^p^dn am ud Tqj>js 'ojqop aínpp *** up 'rnijsim iij.iods ma^síarnuz o • 900Z riAjsuaAjd uiauAojaAS bu aijpîîi bsbuiz ut tíisny pojd aíiuaao|s bsbuiz *** ejisnpAeu íjoqíeu ai am oaiz a ije ax °d 0 aA ut Suidop ••• Bjjods uexjs BUUI8X 0 ouop3.reg bz oujmraj} 'asíjoq bjSt pj 'bS -ajsp bz uibítabn 'adpp auaíjqníjud auaqou uibuitu ud rqarnoSou ud 'az^ey^ oujx ••• uz mcíiAB^ 0 jBsa|o>{ pjsjoS ••• |iq puj iq 'ujjods eSaíoAS jejqzi iq su 83 9 'Aaí|T3 aíuuSasop UT if^sjiaÍTjd s aíuaz rup 'i3Ípi3a.i>py ¿jjods luarnod irn íb>j U&0ds NI Najljubša jed: brancin na žaru Najljubša pijača: voda z grenivko Druga država, v kateri bi živel: Avstralija Priljubljeni kraj/izlet: Grčija s prijatelji po maturi leta 2006 Triglav? Ne še, ampak prej ali slej bom šel. / ALI ALI N Nogometaša Zarja-Gaje Igorja Ghezza je v igro poklicala košarkarica Mateja Piccini. Josep Guardiola ali Jose Mourinho? Guardiola, ker ljudem bolj gre na roko. Martin Jarc ali Kevin Se-gulin? Ne odgovorim, da ne bo kdo užaljen. V otroški reviji Ciciban objavljajo zgodbe otrok z isto-spolnimi starši. Pravilno ali napačno? Pravilno. Miramarski park ali Dolina Glinščice? Miramarski park je lepši. Gin ali Bacardi? Jack. Jota ali zelenjavna juha? Jota. Primorje ali Breg? Je prav treba odgovoriti? Smučanje v Kranjski Gori ali skoki v Planici? Smučanje v Kranjski Gori, tudi če ne rad smučam. Kdo bo državni prvak: Juventus ali Milan? Milan, itak. Zajtrk doma ali v baru? Doma. Pesem Lucia Dalle: At-tenti al lupo ali L'anno che verra (Caro amico ti scrivo)? Ta druga. Žogo si dobil od Mateje Piccini. Komu jo boš podal? Vanji Veljaku, odbojkarju. (p. v.) 'ÜjQlWMWJ www.primorski.eu1 ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako italijanski pesnik, nobelovec (eugenio) nekdanji ruski nogometaš kabanov richard gere roparica, kradljiva španska igralka sastre nekdanji slovenski hokejist zupančič travnat svet na koncu njive zelo hitro vglasbi ovoj, ovitek, paket ljudski praznik ob dozorenju vina celota ali telo, živo bitje omogoča hiter premik patron pesara prvi urednik slovenca nekd. romin nogometaš ignac (krajše) charles aznavour 101 v rimskih Številkah nekd. borov predsednik (mitja) slog ivan cankar britanski pevec john nekdanji italijanski voznik f1 (riccardo) nekd. fr. voznik f1 (jean) žensko ime žebelj po domače trinitro-toluen avt. oznaka reke otok v malem beltu it. vojaška podmornica ptica pevka črne barve beri športno prilogo pd domislica brook taylor boleč drget obraznih mišic južnoameriška svet. športna velesila reka v etiopiji kanadski profesion. hokejist thompson beri primorski dnevnik nekd. fr. teroristična organizacija organ voha SLOVARČEK - ALS = otok v Malem Beltu, Danska • OMO = reka v Etiopiji • ROT = slovenski publicist, prvi urednik Slovenca Vsi smo bili športniki... IztokFurlanič 1987/88, nogometna ekipa začetnikov Zarje; stoje od leve: odbornik Edi Gregori, Paolo Sabadin, Luka Urdih, Paolo Brazzani, Damjan Gregori, Iztok Furlanič, trener Vojko Ražem; čepe: Goran Križmančič, Peter Bergagna, David Fonda, Ivan Furlani, Andrej Ban Iztok Furlanič (letnik 1978) je prvi slovenski predsednik občinskega sveta v Trstu. Ta "podvig"', ki je obenem tudi veliko priznanje za vso našo skupnost v Italiji, mu je uspel, kljub temu da je še zelo mlad (29. januarja letos je dopolnil 34 let) in da se je s politiko začel ukvarjati le od 2001, ko se je tudi vpisal v Stranko komunistične prenove, kateri je zvest še sedaj. Diplomiral je iz političnih ved v Trstu in nato ma-gistriral iz sodobne zgodovine v Ljubljani. Že vrsto let sodeluje s Primorskim dnevnikom. Je podpredsednik Odbora za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in Kolonkovca. Iztok je bil od mladih nog vsestranski športnik, zelo dober predvsem v odbojki. Začel je z nogometom pri Boru, pri združeni ekipi mlajših cicibanov. Nato je prestopil k Zarji. Njegov tedanji trener Vojko Ražem, ki nam je tudi posredoval zgornjo sliko, o Iztoku - nogometašu meni: "Med treningi je pridno poslušal in tudi njegovo vedenje je bilo dobro. Na tekmah je vedno dal vse od sebe." Po štirih letih nogometa je začel igrati odbojko pri Boru, nato z združeno ekipo in naposled z Ri-guttijem. Igral je do 28. leta (najvišje v C ligi, a odklonil je ponudbo iz Vidma, da bi nastopil v B2 ligi) in prenehal z aktivnim igranjem, ker ni imel več motivacij. Sedaj igra za rekreacijo enkrat tedensko z ekipo Rare Birds (trofeja Voleada) in ko mu delovne obveznosti dopuščajo, zahaja vfitness in tudi rad teče. (lako) Torek, 6. marca 2012 23 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Sedemdeset udeležencev na čistilni akciji ribiškega zavoda Bregovi Soče in Grojnice spet čisti, vsako leto odpadki na istih mestih Nabrali pet tovornjakov odpadkov - V Ulici Cordaioli mečejo smeti proti reki kar s ceste Med čiščenjem (levo); eden izmed udeležencev si ogleduje nabrane odpadke, med katerimi sta tudi divan in velika blazina (desno); ob Grojnici so nabrali tovornjak odpadkov (spodaj) fotod.r. Sedemdeset ljubiteljev čiste narave se je v nedeljo odzvalo vabilu na čistilno akcijo, ki jo je priredil goriški okoliš zavoda Ente tutela pesca. Med udeleženci so bili zlasti ribiči iz raznih krajev goriške pokrajine, iz Trsta, iz Slovenske Benečije in Vidma, prišli so tudi okoljevarstveniki iz zveze Legambiente in člani ribiške družine Soča iz Nove Gorice. V skoraj petih urah dela so udeleženci čistilne akcije očistili del soških bregov od državne meje do Madoni-ne, odpravili so se tudi na čiščenje Grojni-ce. »Upajmo, da bodo bregovi čisti za čim daljše obdobje, čeprav že vnaprej vemo, da ne bo tako. Na čiščenje bregov se odpravljamo že kar nekaj let, vendar vsako leto naletimo na istih mestih na nove odpadke,« je poudaril eden izmed udeležencev ob zaključku akcije, ostali pa so k temu pristavili, da se ekološka zavest nekaterih Goriča-nov v zadnjih letih ni kaj dosti izboljšala. Med čistilno akcijo so z bregov pobrali najrazličnejše odpadke. Veliko je bilo plastenk, pločevink in cigaretnih škatel. Kjer k reki vodijo makadamske ceste in gozdne poti, so našli tudi večje odpadke. Veliko je bilo plastičnih vreč, polnih najrazličnejše nesnage, med grmi so našli tudi razne železne predmete, cevi in mreže, nekdo je v gozd ob Soči pripeljal celo divan in veliko blazino. Posebno veliko odpadkov je bilo v Ulici Cordaioli. Udeleženci čistilne akcije niso pobrali odpadkov ob cesti, za katere bi morala poskrbeti občinska uprava, pač pa so se po stezi spustili do brežine ob reki, nad katero se dviga več deset metrov visoka previsna stena. In ravno z vrha stene, kjer je speljana cesta, objestneži mečejo svoje odpadke proti reki; marsikatera vreča, polna smeti, se tako po nekaj deset metrskem padcu raztrešči na kamniti breg, če jih z vrha vržejo posebno močno, pa odpadki padejo direktno v vodo. Med letošnjo čistilno akcijo so posebno pozornost namenili Grojnici. Očistili so predel ob sotočju s Sočo, ki je blizu ceste, zato pa je bilo odpadkov na pretek. Z njimi so napolnili tovornjak, čiščenje pa je bilo težavno, saj so bregovi potoka posebno nedostopni. Ob zaključku čistilne akcije so nabrane odpadke peljali k ekološkemu otoku v Podgori, kjer bo zanje poskrbelo podjetje Sangalli, udeleženci pa so se nato zbrali v nekdanji osnovni šoli v Štmavru, kjer so jim pripravili kosilo. Tu se je vsem za udeležbo zahvalil predsednik goriškega ribiškega okoliša Walter Princi, sicer glavni organizator nedeljske čistilne akcije. Vreče za nabiranje odpadkov je dalo na razpolago podjetje Ambiente Newco, medtem ko je čistilni akciji zagotovila pokroviteljstvo občinska uprava. Udeleženci so zato pričakovali, da se jim bo pri čiščenju pridružil tudi kak predstavnik občinske uprave, a tudi letos - tako kot na zadnjih štirih izvedbah - v imenu občine ni bilo nikogar. (dr) gorica - Divje odlagališče tik ob podgorski »pašereli« Svinjak v Stražcah! V zadnjih tednih je občina poskrbela za čiščenje drevja in grmovja, odpadki pa še čakajo, da bi jih kdo odpeljal Divje odlagališče v Stražcah foto d.r. V Stražcah je ob poti, ki vodi do podgorske »pašerele«, pravi svinjak, ki v zadnjih dneh še veliko bolj bode v oči. Goriška občina je namreč poskrbela za počiščenje drevja in grmovja, ki je zaraščalo pobočje nad potjo, odpadki pa še vedno čakajo, da bi jih kdo odpeljal. Med smetmi je mogoče opaziti cel kup najlonskih vrečk, plastenk, plastičnih posod in zabojev; med odpadki je celo star otroški voziček, na travi leži cel kup na pol zarjavelih pločevink. Podobno kot velja za odpadke, ki so jih neznanci odvrgli ob štandreškem pokopališču in ki jih je veter odpihal po štandreških travnikih, o čemer smo pisali pred dnevi, tudi divje odlagališče v Stražcah čaka na prostovoljce, ki bi pobočje počistili; izkušnja namreč uči, da občine in smetarskega podjetja ne bo tako hitro na spregled. (dr) APrimorski ~ dnevnik Stavka v ladjedelnici Delavci iz tržiške ladjedelnice Fincantie-ri so včeraj stavkali tri ure; za stavko so se odločili, potem ko je v soboto prišlo do delovne nesreče. Delavec zunanjega podjetja je delal ob trupu ladje na gradbenem odru, ki se je naenkrat podrl. Moški je padel na tla s treh metrov višine in si pri tem zlomil zapestje. »Nesreča bi lahko bila veliko hujša; poškodovanec je imel zvrhano mero sreče,« poudarjajo predstavniki sindikatov FIOM, FIM in UILM, ki opozarjajo, da je do nesreče prišlo na območju za montiranje velikih delov ladje. Ravno za to območje so v petek sindikati zahtevali večji nadzor nad spoštovanjem varnostnih predpisov; nesreča je potrdila, da so bile zahteve sindikalistov povsem upravičene. V Sovodnjah prodajajo Ape Sovodenjska občina je razpisala javno dražbo za prodajo občinskega trikolesnega prevoznega sredstva tipa Piaggio Ape Car, letnik 1998, z evidenčno tablico AB-75238, ki je klasificiran kot trici-kel za prevoz blaga in je potreben popravil. Kopijo razpisa je mogoče dobiti v občinskem tehničnem uradu ali na spletni strani http://albopretorio.regio-ne.fvg.it/savognadisonzo. Kmetje zaskrbljeni Kmetje iz goriške pokrajine so zaskrbljeni, potem ko so bili žrtve številni tatvin kmetijskih strojev. Včeraj so zato predstavniki zveze Coldiretti svojo zaskrbljenost izrazili prefektinji Marii Augusti Mar-rosu in jo prosili, naj odredi okrepitev nadzora sil javnega reda na teritoriju in še zlasti v okolici kmetij. Kmetje so prefektinjo opozorili, da tatovi odpeljejo ukradene traktorje in stroje v Vzhodno Evropo, kjer vlada po njih veliko povpraševanje. Naložili osem glob Karabinjerji so v noči s sobote na nedeljo v Gorici in drugih krajih pokrajine izvedli poostren nadzor, med katerim so obiskali sedem javnih lokalov, pregledali so 52 avtomobilov in preverili identiteto 90 oseb. Skupno so naložili 8 glob, med katerimi je ena zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Di Lorenzo pokrajinski tajnik Mladi demokrati, ki predstavljajo podmladek Demokratske stranke, so v nedeljo v Gradišču izpeljali svoj kongres. Za pokrajinskega tajnika je bil izvoljen Michele Di Lorenzo, tajnik sekcije iz Gradišča pa je postal Giacomo Bressan. Med kongresom so spregovorili o bližajoči se volitvah in o že izpeljanih pobudah. Med drugim so Mladi demokrati med zadnjo volilno kampanjo za evropske volitve priredili srečanje z Deboro Serracchiani, ki so se ga udeležili tudi mladi iz vrst novo-goriških Socialnih demokratov. Mladi demokrati na daljavo odgovarjajo pokrajinski podtajnici Ljudstva svobode Fran-cesci Tubetti, ki jih je obtožila, da je njihovo delovanje pod nadzorom Demokratske stranke. Mladi demokrati odgovarjajo, da so povsem svobodni, kar dokazuje tudi dejstvo, da na kongresih sami volijo svoje vodstvo. To se pa ne dogaja v gibanju Giovane Italia, kjer stranka Ljudstva svobode določi koordinatorje, ne da bi se sploh z mladimi posvetovala. Za dvig nagrad Iz društva Karnival so sporočili, da naj lastniki zmagovitih srečke pustne loterije za dvig nagrad kličejo na telefonsko številko 0481-21193. Naravna dediščina Alp Na goriškem županstvu bo danes od 9.45 dalje posvet o naravni in kulturni dediščini Alp. Prirejajo jo v okviru projekta Manfred. Še nekaj mest za tečaje Na Ad formandumu so še na razpolago prosta vpisna mesta za tečaje angleščine in slovenščine. Informacije so na voljo na sedežu Ad Formanduma na Korzu Verdi v Gorici (tel. 0481.81826, go@adfor-mandum.org). 24 Torek, 6. marca 2012 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Poslanec Mirko Brulc znova odpira poslansko pisarno Nedokončane investicije prioritete novega mandata Vesel bo, če se bodo nanj obračali rojaki iz Italije - Južni tok neizkoriščena razvojna priložnost Poslanec Mirko Brulc tudi v novem mandatu v novogoriški mestni hiši odpira poslansko pisarno, v kateri bo občanom in občankam na voljo vsak prvi ponedeljek v mesecu od 9. ure dalje. Kot član parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pravi, da bo vesel, če se bodo nanj obračali tudi rojaki z druge strani meje, v tem mandatu pa deluje še v parlamentarnem odboru za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo ter v komisiji za nadzor javnih financ, kjer je podpredsednik. »Zaradi prejšnjega skrajšanega mandata nismo uspeli uresničiti nekaterih investicij, kot je novogoriški Varstveno delovni center; bili smo blizu sprejetja dogovora, da se lastništvo gradu Ri-hemberk prenese na novogoriško občino, zadrževalnik Vogršček ne funkcionira, skrb vzbuja neizvajanje investicije v travma center šempetrske bolnišnice, cesta Prevalo-Lokve in Prevalo-Čepovan je potrebna popravila, v Novi Gorici je treba urediti študentski kampus,« našteva Brulc nekatere projekte na Novo-goriškem, pri katerih kot investitor sodeluje država in ki bi se že morale uresničiti, a se še niso. Vnovično izvoljeni poslanec Socialnih demokratov pa predvsem obžaluje, da se novogoriška lokalna skupnost ne angažira bolj za to, da bi družba plinovod Južni tok Slovenija imela sedež v Novi Gorici. »Treba bi bilo obuditi tiste ponudbe, ki smo jih v Mirko Brulc mandatu, ko sem bil jaz župan, poslali na vlado, na Gazprom, zunanjemu ministru Ruske federacije. Takrat smo poudarili, da imamo stanovanjske kapacitete - tu mislim na Majske poljane, pisarne v Eda centru, odlične gradbene firme, ki lahko ponudijo ne le strojno opremo, ampak tudi inženiring. To bi bil velik doprinos k razvoju tega našega področja. Ne glede na to, da ta tok odhaja čez Rateče, se lahko vse to še vedno dogaja v Novi Gorici, saj imamo v bližini letališča, kot so Ronke, Benetke, pa tudi turistično smo zanimivi za populacijo inženirjev, ki bi prišli. Zato mora lokalna skupnost takoj reagirati na pravih naslovih,« je prepričan Brulc, ki meni, da ta priložnost za Novo Gorico še ni zamujena, obenem pa opozarja, da gospodarska situacija na Goriškem ni rožnata, še posebej ne zgodbe, kot so Primorje, kromberški A+A ... »Tudi kar se tiče Hita, še vedno vztrajam, da kakršnakoli investicija večjega obsega na Goriškem brez te družbe, pomeni za delavce Hita izgubo delovnih mest. Dokler vsi, ki prihajajo na Goriško, štartajo na iste goste v istem radiusu brez dodatnih gostov od drugod - to pomeni, da si gremo v zelje. In to ni dobro.« Tudi glede kmetijstva, ki je zadnje čase na udaru še zaradi vremenskih pojavov, kot so suša, toča, burja, bo treba več narediti. Predvsem bo treba poskrbeti za sanacijo vodnega zadrževalnika Vogršček, je prepričan. Glede na to, da je v sestavu novega parlamenta 11 poslancev s Primorske, Brulc računa na to, da se bodo letos znova povezali v Klub primorskih poslancev, za katerega upa, da bo deloval bolje kot v prejšnjem mandatu. »Ko gre za lokalne potrebe, strankarstvo nima nobenega pomena,« zaključuje Brulc. (km) nova gorica Velika požarna ogroženost Tudi v novogoriški občini so včeraj, tako kot prejšnji teden v Ajdovščini, Kanalu in Tolminu, razglasili veliko požarno nevarnost. Zaradi sušnega obdobja in pogostih požarov v naravi je župan Matej Arčon na osnovi predloga Štaba Civilne zaščite na območju občine Nova Gorica razglasil veliko požarno ogroženost, ki velja do preklica. V tem času je na celotnem območju občine prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče in druge predmete oziroma snovi, ki lahko povzročijo požar. Požarna straža prostovoljnih gasilskih društev Čepovan, Nova Gorica in Dornberk bo na omenjenem območju izvajala požarno stražo: enkrat do dvakrat dnevno bodo z gasilskim vozilom prevozili območje požarnega sektorja, ki ga pokrivajo, opozarjali bodo občane, ki ne upoštevajo predpisov požarne ogroženosti, oziroma jih prijavili organom policije ali inšpektoratu za požarno varnost. (km) nova gorica Obtožnica še ni pravnomočna Russo osumljen poskusa štirih ubojev Novogoriško tožilstvo je zoper 28-letnega Alexa Russa vložilo obtožnico, ki pa zaradi ugovora obtoženega še ni pravnomočna, potrjujejo na okrožnem sodišču v Novi Gorici. Goričan je osumljen poskusa štirih ubojev, saj naj bi avgusta lani v parku ob novogoriški avtobusni postaji z nožem porezal štiri ljudi. Trije so bili lažje ranjeni, eden pa huje. »O ugovoru bo odločal zunajrazpra-vni senat našega sodišča. V kolikor bo ta ugovor zavrnil in bo postala obtožnica pravnomočna, bo razpisana glavna obravnava. Glede na to, da gre za priporno zadevo, bo po pravnomočnosti obtožbe obravnava razpisana kmalu,« še dodaja Samo Turel, pooblaščenec za odnose z mediji novogori-škega okrožnega sodišča. Zunajrazpravni senat se je sestal včeraj, torej je v prihodnjih dneh moč pričakovati informacijo o tem, kaj je odločil v zvezi z ugovorom. Russa, ki je še vedno v solkanskem priporu, zastopa odvetnik Damijan Terpin, ki je tudi vložil omenjeni ugovor na obtožnico. Kot je znano, so osumljenca 15. septembra lani novogoriški policisti prijeli na Prvomajski ulici v Novi Gorici, v bližini meje z Italijo. V preiskavi dogodka, kjer so no-vogoriški policisti zelo dobro sodelovali z italijanskimi kolegi, je prišlo na dan, da je Russo v treh maščevalnih pohodih z nožem ranil skupno štiri ljudi. S tem naj bi se hotel maščevati za smrt prijatelja, ki je umrl zaradi prevelikega odmerka mamil, kupil pa naj bi jih prav v omenjenem parku, kjer se zbira skupinica ljudi iz družbenega obrobja, med njimi nekateri tudi preprodajajo drogo. Policisti so v parku našli nož, na katerem ni bilo Russovih prstnih odtisov, tudi v njegovem avtomobilu fiat punto niso našli kakih dokazov. (km) V Bosni najvišja piramida na svetu Njen resnični obstoj zanikata univerzitetni srenji v Sarajevu in Beogradu, pod njunim vplivom pa tudi znanstvena javnost po Evropi in v Egiptu gorica - V Kulturnem domu predaval razsikovalec Semir Osmanagic Semir Osmanagic v Kulturnem domu (levo); ostaline podpornih zidov (desno); piramida pri mestu Visoko v Bosni (spodaj) foto k.d. Petek zvečer so v goriškem Kulturnem domu posvetili predstavitvi piramid pri mestu Visoko v Bosni. Prireditev je bila večplastna, saj si je okrog sto petdeset udeležencev in udeleženk z obeh strani meje, iz Ljubljane, Bosne in tudi italijanskih someščanov ter skupina dijakov iz Čedada ogledalo najprej filmski dokumentarec, nato pa poslušalo predavanje in si ogledalo prikaz diapozitivov na izbrano vsebino. Tudi jezikovno je bilo zelo pestro, saj so v filmu govorili slovensko, bosansko in angleško; tudi podnapisi so bili v angleščini. Predavanje s prikazom diapozitivov je potekalo v srbohrvaščini z zaporednim prevajanjem v italijanščino in na koncu deloma tudi obratno. Tudi knjige - z naslovom Vse piramide sveta - pred vhodom v dvorano so bile na razpolago v srbohrvaščini, angleščini in slovenščini. Film je trajal eno uro in je prikazal ogled nekaterih rovov, ki potekajo pod Piramido Sonca pri Visokem v Bosni, s strani dveh izkušenih slovenskih potapljačev. Poklicana sta bila, da preverita izvor tistih rovov. Dognala sta in izjavila, da gre za umetne predore, ki jih je oblikovala in ponekod s podpornimi zido- I- - vi zgradila človeška roka. Sicer pa je bilo mogoče isto preveriti in potrditi ob gledanju njunega posnetega filma: česa takega že ne morejo oblikovati naravne sile! Mnogo bolj živahno in nabito s presenečenji je bilo predavanje dr. Semira Osmanagica. Že nekaj desetletji se ukvarja z raziskavami okrog izvora in namena piramid po vsem svetu. V glavnem nas knjige, filmi in reportaže seznanjajo s piramidami v Egiptu in v Mehiki, v resnici so te zgradbe odkrili - marsikdaj prekrite s prstjo in rastlinjem - tudi na otoku Mauritiusu, na Kanarskih otokih, na Siciliji, v Nubiji, na Kitajskem, v Peruju, Boliviji, Grčiji, Rimu, na Sardiniji, v Mezopotamiji, Ameriki, Indiji, Indoneziji, Kambodži, na pacifiških otokih, v Koreji, San Salvadorju, Gvatemali, Belizeju... Tri piramide v Bosni se imenujejo po Soncu, Luni in Zmaju. Seveda gre zaenkrat za fazo odkrivanja, raziskovanja in proučevanja. Prekrite so s plastjo zemljo in rastlinja, pod tem pa so nameščene ročno ali strojno obdelane plošče, ki jih povezuje glina, kar daje celotni strukturi protipotresno elastičnost. Bosanska piramida Sonca je po višini in zato tudi po obsegu največja na svetu. Problem je v tem, da razlago o resničnosti obstoja piramid v Bosni zanikata univerzitetni srenji v Sarajevu in Beogradu, pod njunim vplivom pa tudi znanstvena javnost po Evropi. Po poročanju bosanskih raziskovalcev, ki delujejo brez javnih sredstev, a s pomočjo stotin prostovoljcev iz več kot tridesetih držav, si nihče od dvomljivcev ni nikoli ogledal okolico Visokega. Tudi egipčanski Zavod za arheološke raziskave zanika možnost piramid v Bosni, a ve se: če bi v Bosno zahajalo le nekaj odstotkov turistov, ki obiskujejo Severno Afriko, bi se priliv sredstev zmanjšal, ker bi se prelivala v Bosno. Celotna zadeva se še bolj zaplete, če upoštevamo, da je nastanek bosanskih piramid datiran več kot 12.000 let nazaj. Če pomislimo, da ocenjujejo starost egipčanskih piramid na 4.000 - 5.000 let, se postavlja celotna človeška zgodovina na glavo. Prav tako tehnologija - vrhnja plast plošč je namreč prekrita z umetnim betonom. V sami piramidi pri Visokem so našli tudi visoko kakovostno keramiko. Precej je poslušalce zamajala trditev, da piramide niso služile prvenstveno grobnicam, kaj šele žrtvovanju ljudi, temveč so imele terapevtske značilnosti oziroma so proizvajale energijo. Osmanagic je obe možnosti kar dobro obrazložil, vsaj za laike: še najbolj je prepričala povezava z energetsko kletko, ki jo je izdelal in tudi preizkusil Nikola Tesla, tik preden mu je delavnica pogorela. Vsekakor je zanimivo, da imajo vse piramide kar nekaj skupnih značilnosti, med njimi je točna zemljepisna usmerjenost in Piramida Sonca v Bosni je s svojo severno steno usmerjena točno proti severu, točneje kot vse ostale poznane in izmerjene. Občinstvo je pazljivo sledilo vsemu izvajanju in vztrajalo do zaključka večera. Tudi vprašanj ni manjkalo. Z razlago, ki smo jo poslušali in je bila posvečena piramidam, se resnično spremeni slika o človeški preteklosti in hkrati o prihodnosti, če pomislimo na brezplačno energijo, ki naj bi iz podobnih naprav izvirala. Dodatno gre tudi za terapevtske možnosti, a o tem lahko več preberemo v avtorski knjigi. Aldo Rupel / GORIŠKI PROSTOR Torek, 6. marca 2012 25 sovodnje - Pevska revija v priredbi domačega kulturnega društva Slovenske pesmi in polna dvorana za 29. Sovodenjsko poje Poleg šestih zborov nastopili še štirje solisti - Kulturno društvo Sovodnje kmalu z novim grbom Pred nabito polno dvorano kulturnega doma v Sovodnjah, je v nedeljo potekala 29. pevska revija Sovodenjska poje. Na tradicionalni prireditvi se je zbralo šest pevskih zborov in štirje solo pevci. Z njihovim nastopom so pri kulturnem društvu Sovodnje že v lanskem letu želeli popestriti samo prireditev, obenem pa spodbuditi tudi druge zvrsti pevske dejavnosti. Levji delež priljubljene revije pa vsekakor predstavljajo pevski zbori in skupine, ki so v občini Sovodnje kar dobro zastopani. To je v svojem nagovoru povedal tudi predsednik kulturnega društva So-vodnje Erik Figelj, ki je posebno poudaril, da mora revija še naprej ohraniti svojo začetno sporočilnost, čeprav se je v treh desetletjih prirejanja marsikaj spremenilo. S to prireditvijo je sovodenjsko društvo tudi obeležilo dan slovenske kulture, zato je program nastopajočih obsegal pretežno slovenske pesmi. Prvi je na oder stopil mladinski mešani pevski zbor Neokortex, ki je nastal septembra 2009. Zbor že od vsega začetka vodi Jana Drasič in je v tem času še dokazal, da se lahko sooči tudi z zahtevnejšimi skladbami. Predstavlja pa osvežitev na krajevni zborovski sceni, saj gre za pevke in pevce, ki so pretežno mlajši od petnajst let. Mladim je sledil mešani pevski zbor Rupa-Peč, ki je stalen gost sovodenjske revije. Zbor se ponaša z najstarejšo pevsko zgodovino v sovodenjski občini in ga vodi Zulejka Devetak. Ista dirigentka vodi tudi moški pevski zbor Skala iz Gabrij, ki je kot tretji stopil pred sovodenjsko publiko. Tako Rupa-Peč kot Skala sta program oblikovala s pesmimi iz bogate zakladnice slovenskih narodnih in ponarodelih skladb. Sledila je pevska točka, namenjena solo pervcem. Ob spremljavi Andrejke Možina sta z dokajšnjo mero samozavesti nastopila mlada Luca Brumat z Vrha in Alessia Peressini iz Sovodenj. Solista Ivana Nanut iz Sovodenj in Bojan Kovic s Peči pa sta nastopila v drugem delu nedeljskega sporeda. Vsi štirje solo pevci so segli po skladbah slovenskih avtorjev in po svetovnih zimzelenih hitih. Drugi del večera so uvedle pevke vokalne skupine Danica z Vrha. Po dolgoletnem sodelovanju z dirigentko Patrici-jo Rutar Valič je vodenje vrhovske skupine letos prevzela Jana Drasič. Sledil je dekliški sestav Bodeča neža, ki deluje v sklopu društva Vrh sv. Mihaela. Kljub mladosti se zbor ponaša s številnimi priznanji na mednarodnih tekmovanjih in revijah. Ob odsotnosti dirigentke Mateje Černic je v nedeljo zbor vodil David Bandelj. Kot zadnjo sta napovedovalki Romina Cijan in Maja Devetak na oder povabili vokalno skupino Sraka, ki deluje v sklopu kulturnega društva Oton Zupančič iz Štandreža. Skupina je nastopila kot gost, vodstvo nad že uveljavljenim pevskim sestavom pa je letos prevzel Josip Verbič. Na koncu velja omeniti, da je predsednik Figelj napovedal, da bo kulturno društvo Sovodnje spomladi priredilo slavnostni večer, na katerem bodo predstavili novo sešiti grb sovodenjske kulturne sredine. gorica - Jutri Vloga ženske v politiki in javni upravi Vsako leto se ob 8. marcu praznuje mednarodni dan žena, kar je prilika za splošni razmislek o stanju in vlogi žensk v današnji družbi, o enakopravnosti ženskega spola, o pravicah žensk in njihovem poslanstvu. Na to temo so razne mednarodne in državne organizacije, še posebno po 2. svetovni vojni, sprejele veliko število dokumentov, v katerih je izpostavljen doprinos žensk na vseh družbenih področjih. Na veliko mestih so obsojene krivice in diskriminacija, ki jih pogosto doživlja ženski spol v raznih državah in še posebno na delovnih mestih. Vedno več je dokumentov, s katerimi se zahteva enakopravnost ženske na delovnih mestih. Danes je še vedno odprto vprašanje prisotnosti žensk v politiki in javni upravi. V zadnjih letih so na podlagi novih zakonskih določil uvedli obvezne oblike vključevanja žensk v izvoljene organe državne in krajevne javne uprave. Še vedno pa se je potrebno vprašati, ali so danes ta določila upoštevana oziroma ali se sploh pozna njihov učinek v vsakdanjem življenju. V ospredju pozornosti so zakoni, ki usklajujejo družinske in delovne obveznosti, kar je ravno za ženske posebno občutljiva tema. O vsem tem bo govora na okrogli mizi, ki jo jutri, 7. marca, ob 19. uri v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno na goriškem Travniku prireja Krožek Anton Gregorčič; na srečanju bodo spregovorile poslanka v državnem zboru Republike Slovenije in novogoriška občinska svetnica Patricija Šulin, podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic in goriška občinska svetnica Marilka Koršič. ronke - Nočni mazači spet na delu Pomazali dvojezične smerokaze, ■ ■ v V • m ■ «v v oskrunili ploščo v spomin na taborišča PUHTIMO c, s ki ti ni t. X cofttftob m i. k ÍGHCHI 0(1 Li&_ Nočni mazači tudi ob cesti za Martinščino Nočni mazači so pomazali trijezične in dvojezične table tudi v občini Zagraj, potem ko so se v prejšnjih dneh na podoben način »proslavili« v raznih krajev na Tržiškem in v Ronkah (o čemer pišemo v sosednjem članku). S črnim razpršilcem so se izživljali ob cesti, ki vodi v Martinščino. Pomazali so več tabel ob križišču s cestami za Doberdob, Ronke in Debelo grižo. Več fotografij mazaške akcije je objavljenih na Facebook profilu Cuore Sagrado, kjer se je že nabralo več sporočil domačinov in prebivalcev sosednjih krajev, ki se zgražajo nad početjem mazačev. Poškodovana spominska plošča, posvečena taboriščnikom (levo); pomazana tabla in smerokaz (desno) bonaventura Nočni mazači so bili spet na delu. Tokrat so se odpravili v Ronke, kjer pa se niso zadovoljili »le« s prečrtanjem slovenskih napisov na dvojezičnih tablah, pač pa so poškodovali tudi kamnito spominsko ploščo, posvečeno žrtvam koncentracijskih taborišč iz ronške občine. Pred nekaj dnevi smo poročali, da so mazači pomazali trijezične table na pokrajinskih cestah na Tržiškem. Dogodek je pokrajinska uprava ostro obsodila, odzvalo se je Furlansko filološko društvo, ki je izrazilo obžalovanje, da se še vedno najde kdo, ki mu je večjezi-čnost v napoto. Mazači so se med tokratno akcijo lotili številnih dvojezičnih smerokazov in tabel, ki jih je v prejšnjih letih namestila ronška občina po vsem svojem ozemlju. Dvojezični napis so takrat dobili smerokazi za štadion, letališče, šolo, knjižnico, vrtec in sploh za vsa javna poslopja v občini. Takoj po namestitvi okrog 200 dvojezičnih tabel je bila ronška občina tarča kritik, v So-leschianu in Ulici San Pietro pa so smerokaze že enkrat pomazali. Komunistična prenova je večkrat zahtevala, naj se table počistijo, naposled pa sta pred nekaj meseci za čiščenje poskrbela občinska svetnika Demokratske stranke Livio Formentin in Francesco Pisapia. Zdaj so mazači spet proslavili svojo nekulturnost, škoda pa je vredna več ti- soč evrov. Tokratna mazaška akcija je v Ronkah sprožila še večji val ogorčenja, saj so vandali poškodovali kamniti rob spominske plošče, ki je posvečena ronškim deportirancem. Med drugo svetovno vojno so Ronke plačale velik krvni davek za osvoboditev. Da bi zaustavili širjenje partizanskega gibanja, so Nemci leta 1944 iz ronške občine odpeljali v taborišča 158 moških in žensk; 75 se jih ni vrnilo domov. 2 6 Torek, 6. marca 2012 GORIŠKI PROSTOR / vrh - Lokanda Devetak posvetila večer rebuli Ista sorta, različna vina Protagonist večera so bile rebule vseh šestih vinarjev iz združenja proizvajalcev z Oslavja Paleta okusov raznih rebul z Oslavja je tako popolna, da lahko spremlja hode slavnostne večerje. Poznavalci in gurmani o tem seveda niso nikoli dvomili, priložnostni večer v Lokandi Devetak pa je to še enkrat potrdil. Uštili in Gabriella že več let prirejata posebne de-gustacijske večere, ki so vezani na proizvode našega teritorija. V minulih letih smo bili priča posebnim večerom s številnimi vinskimi sortami, končno smo doživeli tudi tistega z rebulami, bolje rečeno z oslavskimi rebulami. Proizvajalci le teh, člani istoimenskega združenja, so raznoliki publiki zanimivega večera predstavili svoja vina, ki se med sabo precej razlikujejo po okusu, staranju, vonju in zgledu, so pa vsa zelo kakovostna. Uvodne prigrizke so sicer ponudili s penino podgorske kmetije družine Rizzi Pie di Mont, večerjo s sedmimi hodi pa so spremljale rebule, ki so jih prisotni proizvajalci tudi posebej predstavili. Uvodne hode, »fancle« s skuto, sirom caciotta s travico in hrenovo kremo, po-lenovko na dva načina s cvrtimi zelenjavicami kraške braj-de in kraški lonček oz. sesekljano klobasico v krompirjevi peni s kremo sira Tabor so servirali z mlajšimi rebulami kmetije Fiegl in vinarstva Primosic. In že so se čaše, na mizah je bilo za vsakega gosta šest različnih vinskih čaš za rebule in še kozarec za vodo, začele polniti. Tri leta staro rebulo kmetije Il Carpino Franka in Ane Sosol je pospremila kremno juho iz čebule in pora s pa-lačinkinimi rezanci iz turščice s Sichuanskim poprom, medtem ko smo s cmoki iz vzhajanega testa z ragujem iz račjih prsi z lovorom že uživali tudi leto starejšo rebulo posestva La Castellada bratov Bensa. Barve v ča-šah so z maceriranimi vini poživele, svoje sta seveda doprinesli tudi rebuli kmetije Daria Princica in Stanka Ra-dikona, obe z daljšim staranjem, a izredno svežim okusom. Glavna jed, po mnenju mnogih najbolj uspešen hod večera, je bila zajčja ledvena pečenka, kuhana v peči pri nizki temperaturi 67 stopinj kar 12 ur s prilogo domače kmečke polente. Večer je sklenil sladoled z vaniljo, zavitkom s kremo in rebulinim želejem. Lastnostni vin, delovanje združenja in še kaj so razkrili proizvajalci Martin Figelj, Marko Primosig, Franko So-sol, Niko Bensa, Dario Princic in Stanko Radikon, svoje pa so povedali tudi vinski izvedenec Stefano Cosma, pek Claudio Cozzutti, gostinec Boris Novak in vinar Benjamin Zidarich - seveda poleg gostitelja, Uštilija Devetaka. (aw) Gorelo na več koncih Včeraj ponoči je novogoriška policija prejela več prijav o požarih v naravnem okolju. Nekaj minut pred polnočjo je zagorelo v Zelenem gaju pri Dornberku, kmalu zatem pa še na pobočju Trstelja, nato pri vasi Lipa, dvakrat je zagorelo tudi na Trnovem. Gasilci so omenjene požare pogasili, policisti pa preverjajo, če jih ni morebiti kdo podtaknil. (km) Vinjen vozil V nedeljo popoldan so ajdovski policisti na Colu z alkotestom preizkusili 56-let-nega voznika osebnega vozila. Rezultat je pokazal, da je imel v organizmu 1 miligram alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti so zoper njega odredili pridržanje v policijskih prostorih in podali obdolžilni predlog na pristojno sodišče. (km) Zgodovina carina Goriški muzej prireja danes ob 20. uri na gradu Kromberk predstavitev zbornika Zgodovina carine na Slovenskem, od antike do slovenske osamosvojitve. (km) gorica - V višješolskem središču Danes prestavijo izsledke raziskave o narodnosti v medgeneracijski perspektivi Danes popoldne ob 17. uri bo v avditoriju slovenskega šolskega centra v Gorici srečanje na temo »Narodnost v medgeneracijski perspektivi«, ki ga prireja Slovenski raziskovalni inštitut SLORI v sodelovanju z ravnateljstvi slovenskih šol v goriški in tržaški pokrajini ter dvojezičnega šolskega centra v Špe-tru. Na srečanju bodo predstavljeni izsledki projekta o spremljanju narodnostne strukture in jezikovnih navad omenjene šolske populacije. Izvedba Šola2011, druga po vrsti, vključuje vpisane v prve letnike vseh stopenj šolanja - od otroških vrtcev do srednjih šol druge stopnje - v tekočem šolskem letu 2011/2012. Novost letošnje izvedbe predstavljajo podatki o starih starših, s pomočjo katerih je bila opravljena zanimiva analiza narodnostnih značilnosti družinskih okolij znotraj medgeneracijske primerjave. Študija obravnava razvojne dinamike v zadnjem petnajstletnem obdobju. Današnje srečanje bo vodila ravnateljica Mihaela Pirih, izsledke pa bo predstavila raziskovalka Norina Bogatec. EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu- gno 36, tel. 0481-410340. Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v petek, 9. marca, ob 21. uri »Il principe di Homburg« Heinricha von Kleista; informacije po tel. 0481532317 ali na spletni strani www.ar-tistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes in jutri, ob 20.45 »Buona-notte mamma« (Marsha Norman); informacije po tel. 0481-494369, na tea-tro@comune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalco-ne.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: sreda, 7. marca, ob 20. uri (Tamsin Oglesby) »Stari ko zemlja, kakšnih petinštirideset«; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. uk Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Posti in piedi in paradiso«. Dvorana 2: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Quasi amici«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.10 - 22.00 »Shame« (prepovedan mladim pod 14. letom). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.10 -20.00 - 22.10 »Posti in piedi in paradiso«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Safe House - Nessuno e al sicuro«. Dvorana 3: 17.30 - 19.40 »Viaggio nell'isola misteriosa« (digital 3D); 21.40 »Hugo Cabret« (digital 3D). Dvorana 4: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Quasi amici«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.10 - 22.00 »Il sentiero«. 4 Koncerti V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 9. marca, ob 20.45 nastopa FVG Mitteleuropa Orchestra; informacije po tel. 0481-494369, na teatro@comune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfal-cone.it. PRIMORSKA POJE: v petek, 16. marca, ob 20.30 v cerkvi Sv. Andreja ap. v Štandrežu; nastopajo: Nonet Primorsko, duhovni MePZ Slomšek -Slovenski dom, cerkveni MePZ Sv. Jerneja, MePZ Stanko Premrl, MePZ Lojze Bratuž, MePZ Hrast. Nedelja, 18. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž; nastopajo: ŽePZ Prem, ŽePZ Justin Kogoj, MePZ Ko-šana, MoPZ Srečko Kumar, Oktet Bori, MePZ Jacobus Gallus. GRAJSKE HARMONIJE NA GRADU KROMBERK prireja Kulturni dom Nova Gorica: v petek, 30. marca, ob 20. uri klavirski recital Zoltana Petra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Zvezo pevskih zborov Primorske, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst in Zvezo slovenske katoliške prosvete Gorica organizira niz koncertov v sklopu revije Primorska poje: v večnamenskem centru v Jamljah v soboto, 31. marca, ob 20.30; na sedežu društva Briški grič na Bukovju 6 v Števerjanu v petek, 20. aprila, ob 20.30. H Čestitke Mamico Tanjo in očka Valentina je razveselila mala SARA. Naj ji bo lepo v igri z bratcem Petrom in sestrico Evo, ji želijo vsi prijatelji iz kulturnega društva Sabotin. S Izleti SPDG prireja od 29. junija do 6. julija planinski izlet v narodni park Pollino med Bazilikato in Kalabrijo z vzponom na najvišje vrhove, ogledom arheoloških in paleontoloških ter naravnih znamenitosti. Prevoz z avtobusom, nastanitev v hotelu v kraju Rotonda; informacije in prijave: Vlado 0481-882079 v opoldanskem ali večernem času. Prijave veljajo ob vplačani akontaciji. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na potovanje na Sicilijo od 20. do 26. aprila; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481-533177) ali v Trstu (tel. 040-365473) ali na mohorje-va@gmail.com. KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z vodenim ogledom hrvaških mest Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Splita in Mostarja od 6. do 9. aprila; informacije in prijave vsak dan po tel. 040-360072. SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni avtobusni izlet s kosilom z ogledom Škocjanskih jam, Hrastovelj in Kubeda v nedeljo, 18. marca; informacije in prijave po tel. 0481- 482015 (Karlo) in 0481-82273 (Roberta). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško pripravlja tradicionalno praznovanje dneva žena v četrtek, 8. marca, z izletom v Vrbo, v Prešernovo rojstno hišo, in v vas Dosloviče za ogled domačije pisatelja Frana S. Finžgarja ob njegovi 50-letnici smrti. Ogledu Bleda bo sledilo srečanje v restavraciji Avsenik v Begunjah. Prvi avtobus bo odpeljal ob 7.30 iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7.30 iz Gorice s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri športni palači in nato v Štandrežu na Pilošču, od koder bosta oba avtobusa odpotovala v Slovenijo. Organizatorji priporočajo točnost in obveščajo, da je pisovanje še v teku po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-21361(Ema B.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-530661 (Gabrijela V.); na račun 20 evrov. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta ob dnevu žena v Istro in Rovinj v soboto, 10. marca, da bodo avtobusne postojanke ob 7.45 v Ronkah (picerija Al gambero), ob 8. uri v Doberdobu, ob 8.10 v Jamljah (pri spomeniku), ob 8.15 v Štivanu in ob 8.25 v Se-sljanu. Obvezna je veljavna osebna izkaznica; informacije po tel. 3804203829 (Miloš). □ Obvestila OBČINA SOVODNJE obvešča, da je občinska uprava začela postopek priprave novega splošnega občinskega prostorskega načrta, zato vabijo vse zainteresirane, da vložijo prošnjo za spremembo namembnosti najkasneje do 30. junija t.l. Občina ne bo upoštevala prošenj, ki bodo predstavljene po tem datumu; informacije na občinskem tehničnem urad, ko je odprt za javnost (ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00 in ob sredah 16.00 -17.30).ka do petka med 10. in 18. uro. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Strunja-nu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 7., 14., 21. in 28. marec; 4., 11., in 18. april; 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481530927 ali na krut.go@tiscali.it. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. ZMAGOVITE ŠTEVILKE LETOŠNJE PUSTNE LOTERIJE društva Karnival: 1. nagrada srečka s številko 420 (bon v vrednosti tisoč evrov za nakupe v veletrgovini Megastore Expert Marco Polo v Tržiču); 2. srečka 8599 (22 pal-čni led televizijski sprejemnik); 3. srečka 1008 (mobilni telefon »smartp-hone«); 4. srečka 8643 (večerja za dve osebi v priznani gostilni); 5. srečka 8436 (naprava za cestno navigacijo); 6. srečka 3545 (digitalni fotoaparat); 7. srečka 4986 (mikrovalovna pečica); 8. srečka 447 (likalnik s kotličkom); 9. srečka 5632 (žarna plošča) in 10. srečka 8770 (sto kilogramov cementa). Za prevzem nagrad klicati v roku tridesetih dni na tel. 0481-21193 oz. javiti se sedežu društva Karnival v Gabrjah. SSK - SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da je sklicano pokrajinsko tajništvo za danes, 6. marca, ob 19. uri na pokrajinskem sedežu stranke v Gorici, na Drevoredu 20. septembra 118 nato, bo sledil ob 20. uri pokrajinski svet. VINCENCIJEVA KONFERENCA (Trst in Gorica) vabi stare in nove člane na občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 12. marca, ob 16. uri v Peter-linovi dvorani, Ul. Donizetti 3 (prvo nadstropje) v Trstu. Prireditve V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici prirejajo ponedeljkova srečanja med 16.30 in 18. uro; več na www.gruppiama.4000.it, rispla2@vir-gilio.it in po tel. 328-8381969 (Eleonora). Vstop prost. DRUŠTVO F.B. SEDEJ iz Števerjana prireja v četrtek, 8. marca, ob 20. uri Prešernovo proslavo pod naslovom »Sveta, si zemlja«. To je projekcija kratkometražca »Zemlja gostov« v re- žiji Marca Devetaka. Večer bo nagovorila Luciana Budal, sledile bodo poezije, ki jih bo recitiral Nikolaj Pintar. OB DNEVU ŽENA vabi občinska knjižnica Sovodnje na srečanje z modno oblikovalno Leo Pisani, ki bo predstavila svojo knjigo »Obleka: kaj, kdaj, kako« v četrtek, 8. marca, ob 18. uri v prostorih knjižnice v Sovodnjah. NA KMETIJI ALEŠA KOMJANCA na Jazbinah 35 v Števerjanu bo v petek, 9. marca, ob 18. uri srečanje, posvečeno zgodbam, anekdotam in posebnostim prepustnice z naslovom »Tista meja med hišami in grozdi v časih prepustnice«. Sodelovali bodo Roberto Covaz, časnikar, pisatelj, avtor vodnika o Gorici »Il lasciapassare« in odgovorni na uredništvu dnevnika Il Piccolo v Gorici in Tržiču, Hadrijan Corsi ter Giovanni Latini, upokojen finančni stražnik, ki je opravljal svoj poklic na mejnih prehodih v Števerjanu in Štmavru. KD DANICA vabi na praznovanje dneva žena v soboto, 10. marca, ob 20. uri v ŠKD Danica na Vrhu. Nastopile bodo članice KD Oton Župančič s kratko veseloigro; informacije po tel. 3397484533 (Dolores). MLADA PREŠERNOVA PROSLAVA bo v četrtek, 15. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici. Dogodek, ki ga prireja SKGZ skupaj z včlanjenimi organizacijami je namenjena višješolcem in univerzitetnim študentom. Na programu koncert Mladinskega simfoničnega orkestra iz Novega Mesta, v katerem nastopa približno 100 mladih glasbenikov od 14. do 25. leta starosti; po koncertu bo v spodnjih prostorih Kulturnega doma študentska fe-šta z DJ-jem Filipom; vstop prost, prijava do zasedbe mest na mladapre-sernovaproslava@gmail.com. Vstop na prireditev možen le do 19. ure. Mali oglasi PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 120.000 evrov; tel. 3288872507. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Silvana Bernardo vd. Zanuttini iz kapele glavnega pokopališče v stolnico in spet na glavno pokopališče. DANES IZ TRŽIČA: 11.20, Maria Poian vd. Poian iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev Sv. Lovrenca v Ron-kah in na pokopališče v Romansu. DANES V ŠLOVRENCU: 14.30, Gio-vanna Godeas vd. Medeot (iz Čedada) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Luigi Pa-storelli (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 11.00, Chino Pa-locci (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠPETRU OB SOČI: 14.00, Marino Cristin (iz tržiške bolnišnice) na pokopališču. / KULTURA Torek, 6. marca 2012 2 7 stalno gledališče fjk - Muzikal v okviru abonmaja Manzonijeva Zaročenca v glasbeni predstavi za široke množice Manzoni je bil kot šiba božja. Za italijanske dijake vseh generacij. Zgodovinski roman Zaročenca (I pro-messi sposi) je sodil v »železni« šolski program in predelati ga je bilo treba do obisti. Rezultat poglabljanja v mojstrovino Alessandra Manzonija ni bil najboljši, če naj sodim po lastni izkušnji in številnih pričevanjih: z vte-pavanjem v glavo vrste podrobnosti se študentom praviloma ljubezenska zgodba Lucie in Renza z zgodovinskim okvirom vred priskuti, avtorju pa se dela velika krivica, če pritrdimo trditvi, da je roman »vrh romantičnega zgodovinskega evropskega ro-manopisja«. Morda zaradi »šolske travme«, ali pa verjetneje iz težnje, da bi pomembno literarno delo približali čim širšemu občinstvu, sta Zaročenca doživela veliko predelav za film, televizijo in gledališki oder. Pristopi so bili zelo različni, vsilila sta ga predvsem umetniška zvrst in pa cilj, ki so si ga oblikovalci projekta zastavili: poveličevanje Manzonija, ironizacija njegovega romana, priprava velikega spektakla. Primerna »hrana v razkošni embalaži« za široke ljudske množice je nedvomno tudi muzikal, ki je bil na sporedu v tržaškem Rossettijevem gledališču prve dni marca, se pravi le nekaj dni pred rojstnim dnevom Alessandra Manzonija (rodil se je v Mila- nu 7. marca 1785, umrl v Milanu 22. maja 1873). Predstavljajo ga kot »ko-losal produkcijo«, veliki glasbeno-plesni spektakel, ki navdušuje italijansko občinstvo. Krst je musical oziroma »moderna opera po romanu Alessandra Manzonija I promessi sposi«, kot piše v gledališkem listu, doživela na milanskem stadionu San Siro leta 2010. Verjetno je tisto okolje primernejše za takšno zasnovo uprizoritve, ki si jo je zamislil Michele Guardi, avtor priredbe in režiser, medtem ko je glasbo (dokaj enolično in ponavljajočo) napisal Pippo Flora: na odprtem, prostranem prostoru pridejo do izraza skupinski prizori (ti so med najbolj posrečenimi v predstavi), detajli se zabrišejo, pomanjkljivosti ne padejo tako v oči, posneta glasba in zborovsko petje (prav tako posneto) pa se ne porazgubita v etru. Na gledališkem odru je drugače: dejstvo, da solisti pojejo, zbor pa ne (ta je sicer stalno v gibanju), je moteče, prav tako je opazna razlika med kostumi, nekateri se bolj držijo zgodovinskega obdobja drugi manj (zgodba se odvija v 17. stoletju v Milanu in njegovi širši okolici), gledalci so seveda bliže nastopajočim in nekatere je v Trstu npr. motilo, da je dve vodilni vlogi - fra Cristofora in kardinala Borromea - odpel isti interpret, od blizu pa so tudi odrski premiki in Renzo in Lucia sta skupaj z ostalimi popolnoma prevzela tržaško občinstvo, ki je po koncu predstave dolgo ploskalo in navdušeno vzklikalo koreografija (v gledališkem listu avtorja sploh ne omenjajo, zaslediš ga le na spletu, zato bomo ime prvega avtorja in drugega, ki je popravljal njegovo delo, zamolčali) dokaj banalni in zelo televizijski (v slabšalnem pomenu besede). Michele Guardi je s svojimi sodelavci stavil predvsem na nosilce glavnih vlog, ki so dobri. Kot zanimivost velja omeniti, da jih je kar nekaj iz zasedb uspešnega Coccian-tejevega dela Notre Dame de Paris, na katerega spominja tudi glasba te »moderne opere«. Obsežen roman, v katerem so enako pomembne ljubezenska zgodba Renza in Lucie kot zgodbe stranskih junakov, ki ilustrirajo problem dobrega in zla, je avtor priredbe strnil v 39 prizorov, ki niso vselej med seboj najbolje povezani. Ker je zgodba obče znana, je ne bi obnavljali, pa čeprav drži pripomba, da drugje delo ni poznano, slovenski prevod Andreja Budala je npr. izšel šele sto let po prvi zasnovi romana, leta 1925. Vsekakor pa so v tej »kolosalni« postavitvi zgodovinski dogodki bolj zabrisani od moralno-verskega nauka. V tem so sicer oblikovalci spoštovali vodilo Alessandra Manzonija, da delo mora biti moralno in vzgojno. Občinstvo so oblikovalci in izvajalci (na odru in na posnetku) povsem osvojili, tudi tržaško, ki je dolgo ploskalo in navdušeno vzklikalo. (bip) glasba - Koncertno društvo Mladi pianist Jan Lisiecki navdušil z izvedbo in energijo Še ne 17-letni pianist Jan Lisiecki ima že briljanten curriculum Jan Lisiecki bo svoj sedemnajsti rojstni dan praznoval 23. marca: zelo mlad pianist, ki se je rodil v Kanadi poljskim staršem, ima že briljanten curriculum s številnimi nastopi v najprestižnejših svetovnih dvoranah in je pred kratkim podpisal pogodbo z eno najpomembnejših založb, med zelo natrpano koncertno kariero pa rad uvršča tudi dobrodelne večere za Unicef. Kar zgledna slika mladega umetnika, ki je v našem mestu prvič nastopil; povabilo ga je Koncertno društvo, za katerega je Lisiecki pripravil dokaj heterogen program. Vrhunsko izbru-šena tehnika, izstopajoča muzikalnost ter vroč poustvarjalni zagon so vrline, ki so se razodele občinstvu v gledališču Ros-setti, mladenič pa ima še veliko časa, da dozori v prepričljivega interpreta. Začetek koncerta z Bachovim Preludijem in Fugo št.14 v Fis-molu BWV 883 je pokazal čisto igro, ki je v Fugi skrbela za ravnovesje med prepletajočimi se temami, več pomislekov pa je izzvala interpretacija Beethovnove Sonate št.24 v Fis-Du-ru op.78: skladba je kronološko na pragu poslednjega obdobja genialnega komponista in se odmika od ustaljenih modelov s prebliski, ki zasukajo pričakovani potek v nepričakovane smeri. Lisiecki je ostal na površju, ni mu uspelo poustvariti enovite in poglobljene vizije, poleg tega ni brzdal svoje mladostniške neučakanosti ter je marsikrat forsiral zvočnost do skrajno kovinskih udarcev. Tega, kar si pri Beethovnu ne moremo privoščiti, si lahko privoščimo pri nekaterih mojstrih pozne romantike: Franz Liszt je nedvomno med tistimi, ki izzivajo poustvarjalčevo fantazijo, in kratke forme treh Koncertnih etud S144 je Lisiecki brez težav obvladal ter pokazal tudi občutljivost, ki jo naslovi Il lamento-Tožba, La leggierezza-Lah-kotnost ter Un sospiro-Vzdihljaj narekujejo. Prvi del programa so sklenile Variations sérieuses v d-molu op.54, skladba, ki jo je Felix Mendelssohn-Bartholdy spisal v poslednjem obdobju svojega kratkega življenja, globoko užaloščen zaradi smrti svoje ljubljene sestre Fanny. Pianist je razkazal svojo briljantno tehniko, drugi del koncerta pa se je simetrično začel z Bachom, tokrat s Preludijem in Fugo št.12 v f-molu BWV 857. Oaza miru in spokojnosti, ki je interpreta pripravila na zahteven niz dvanajstih Chopinovih Etud op. 25. Pri prvi smo vendarle začutili globoko soglasje s skladateljem: poljski interpret je do sonarodnjakove partiture našel pravi pristop, čeprav se je v nizu kar nekajkrat odmaknil od idealne linije. Tudi to moramo prištevati k mladosti, ki še ne zmore dovolj zrelega, po potrebi tudi zadržanega odnosa: vsakokrat, ko se dinamika povzpne do Forte, se Lisiecki preda želji po preseganju tako v dinamiki kot v hitrosti, in biserčki, ki bi zahtevali bolj lahkotno in elegantno igro, postanejo bolj suhoparni virtuozni komadi. Mladenič ima pred seboj še veliko časa za zorenje, vsekakor je večino občinstva navdušil s svojo samozavestno poustvarjalno energijo ter se dolgim aplavzom in vzklikom zahvalil z izvedbo znamenitega Chopi-novega Valčka op.64. Katja Kralj cankarjev dom - V okviru Festivala Literature sveta - Fabula 2012 Indijski pisatelj Amitav Gosh: Pri ustvarjanju izumljamo samega sebe Festival Literature sveta - Fabula 2012 je v Klubu Cankarjevega doma v nedeljo gostil indijskega pisatelja Ami-tava Ghosha. Njegovi romani so prevedeni v več kot 20 svetovnih jezikov, znan je tudi po pisanju bloga in ko-lumnah za časnike The New York Times, The New Yorker in The New Republic. Odraščal je v Bengaliji, danes razdeljeni na bangla-deški in indijski del, obkrožen s knjigami, med njimi je bil tudi roman Most na Drini Nobelovca Iva Andrica. Ben-galija je, kot je dejal, dežela rek in te zanj predstavljajo potovanje. "Literarno pripoved doživljam kot doživljam reko," je povedal Ghosh. "V Indiji je veliko čudakov, ki delajo nenavadne stvari in to je nekaj najbolj običajnega," je povedal Ghosh. Ob tem je spomnil na dve anekdoti s svojimi bralci. Po zaključku snemanja pogovorne oddaje za britanski BBC je k njemu pristopila simpatična Indijka in ga prepričevala, da je sama lik iz njegove knjige. Kot je dejal, je dobil tudi pismo bralca, ki je prosil za fotografijo junaka Tridib iz romana Obrisi senc. Ghosha je pot zanesla v Iran, na Šri Lanko in tudi v New York, kjer je doživel napade 11. septembra. "Težava sodobnega sveta je iznajti načine sobivanja ljudi. Lepota Indije je, da je kljub mejam dežela tisočerih jezikov, kultur in barv," je dejal Ghosh. Končal je študij na Univerzi v New Delhiju, na Uni- verzi v Oxfordu je nato dokončal še doktorat iz socialne antropologije. V svojih romanih se najpogosteje posveča raziskovanju tem, kot so kolonializem, migracije in diaspore. "Pri ustvarjanju izumljamo samega sebe, ko govorimo o Picassu, se ne ukvarjamo z njegovo identiteto, saj je on sam svoja identiteta," je dejal Ghosh. Ghosh je v slovensko bralsko zavest vstopil leta 2008 z romanom Lačna Plima v prevodu Urše Červ. Roman, ki se je uvrstil med finaliste za prestižno nagrado booker, pripoveduje o arhipelagu otokov na vzhodu Indije, znanim pod imenom Sundarban. Červova je prevedla tudi njegov tudi roman Obrisi senc, za katerega je prejel nagrado sahitya Indijske akademije znanosti in umetnosti. V romanu se prepletata dve zgodbi, prvoosebno pripoved dečka, ki si na podlagi pripovedovanj strica iz Anglije ustvari živo sliko sanjskega Londona. Pozneje, ko mesto prvič obišče tudi sam, pa je soočen s spoznanjem, da sanjske podobe nikakor ne ustrezajo "pravemu" Londonu. "Živimo v svetu, ki je globoko zaznamovan z nihilizmom. Kritike sveta so postale tako uničujoče, da je svet sam postal zamračen," je povedal Ghosh. V drugi zgodbi pripoveduje o vrnitvi dečkove babice v rodno Dhako, o njenih spominih na čase pred letom 1947, ko je sedanja prestolnica Bangladeša postala del Vzhodnega Pakistana. (STA) Amitav Gosh literarno pripoved doživlja kot reko klasična glasba V Avstriji odkrili še neznano Mozartovo delo Neimenovan univerzitetni profesor v Avstriji je odkril še neznano klavirsko skladbo Wolf-ganga Amadeusa Mozarta, je sporočil Mozartov inštitut v Salzbur-gu. Profesor na Univerzi v Inns-brucku je rokopis našel v knjižici, ki datira v leto 1780. Rokopis pripisujejo nekemu tirolskemu prepisovalcu, toda klavirska skladba je nedvomno delo mladega Mozarta, je sporočil inštitut. "Stilsko skladba ustreza drugim delom mladega Mozarta," je povedal znanstveni direktor inštituta Ulrich Leisinger. Mozartovo ime je bilo zabeleženo tudi v opombah. Kot predvidevajo strokovnjaki, je skladbo napisal, tik preden se je pri 13 letih podal na triletno potovanje po Italiji. Skladbo bodo v Mozartovi rojstni hiši v Salz-burgu izvedli 23. marca. Nazadnje so še neznano Mozartovo delo odkrili leta 2006. 28 Torek, 6. marca 2012_MNENJA, RUBRIKE / JEZIK NA OBROBJU Svetovalna strokovna skupina, ki sem jo omenila prejšnji teden, bi imela že na začetku veliko dela. Takoj bi ugotovila, da v vseh povojnih letih nismo poskrbeli niti za ustrezno poslovenjenje nazivov za poklice. V Sloveniji so absolventi tehniških srednjih šol tehniki, pri nas pa dobi slovenski komercialni ali trgovski tehnik naziv knjigovodja, ne glede na to, kje je zaposlen in kakšno delo opravlja. Knjigovodje so vsi, ki so opravili maturo na nekdanji trgovski akademiji v Trstu, v Sloveniji pa samo tisti, ki vodijo knjigovodstvo. Morda delajo v kakšni »tvrdki«, ki se je v Sloveniji že zdavnaj preimenovala v podjetje. Radijski in televizijski uredniki so pri nas programisti. In tako bi lahko nadaljevali in se selili od poklica do poklica, pa tudi od enega do drugega delovnega področja, pa do različnih, tudi novih služb in profilov. Čudodelni-kov, ki bi kar iz rokava stresli ustrezno ime, kar morajo danes početi naši novinarji, čisto preprosto ni. Kako je iskanje nove terminologije zapleteno, nam dokazuje že neustrezno izbrano slovensko računsko sodišče. Italijani imajo še danes poldrugo stoletje staro Corte dei conti, Francozi Cour des comptes, Nemci Rechnungshof. Iz otroških let se spominjam, da so v prvi Jugoslaviji omenjali računski dvor, čeprav sem v Wolfovem slovarju (l. 1860) našla zapisano samo najvišji računarija, v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem (l. 1895) pa vrhovno računišče. Kmalu po drugi svetovni vojni ustanovljen podoben urad se je do 3. dec. 1994 imenoval Služba družbenega knjigovodstva (SDK). S spremembo družbenega sistema in vsebine dela je bilo potrebno tudi novo poimenovanje. Nastalo je računsko sodišče, kljub nekaterim predhodnim opozorilom v medijih, da je to kontrolni in ne sodni organ. Tako dvor kot corte, cour in Hof je bilo najprej ime za ograjeno dvorišče. Njegov pomen pa se je kmalu začel širiti, postal je dvor visokih plemičev, papeža in vladarja, potem pa še najvišji sodni, kontrolni in upravni organ. Računski dvor ima v evropskim jezikih že zelo staro tradicijo. V združeni Italiji so ustanovili Računski dvor 14. avgusta 1862, v Franciji pa celo že 28. septembra 1807. leta. V Sloveniji te tradicije nima, pa tudi sicer v Ljubljani ze- lo radi že uveljavljene izraze spreminjajo in posodabljajo. Tako so na primer osredotočiti, ki je v splošni rabi, najprej spremenili v osrediti, potem pa v osre-diniti, sorazmerno mlado osveš-čanje je postalo ozaveščanje, organizacija se je, kadar pomeni lastnost ali stanje organiziranega, spremenila v organiziranost. Namesto računskega kontrolnega organa pa so skovali računsko sodišče. Ko so že vsi mediji poročali o računskih sodnikih in njihovih sklepih, so oblasti z javno objavo v medijih pojasnile, da računsko sodišče ni sodišče, da nima sodnikov in ne razsoja, ampak je le »najvišji organ nadzora državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe«. Ker pa je uradno že uzakonjeno in redno posluje, njegovega imena ni več mogoče spreminjati, so še dodali. In pri tem je ostalo. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Hitra železnica Le nekaj bežnih pripomb in pojasnjevalnih podatkov k uvodniku Dušana Udoviča z dne 4. marca 2012: - peti evropski železniški koridor: nikjer ni mogoče na evropskih dokumentih, ki opredeljujejo ta in-frastrukturni poseg, zaslediti hitro železnico kot edino zveličavno različico. Evropa zahteva le, da se železniški promet čimbolj olajša in pospeši. Izrecno je omenjena tudi posodobitev obstoječih prog, ki pravzaprav od samega začetka pred več kot dvajsetimi leti predlagajo nasprotniki hitre železnice v dolini Susa ter drugod po Italiji (vključno z našo deželo) in Evropi. Približno 360 italijanskih univerzitetnih profesorjev je s tem v zvezi pred časom naslovilo na premier-ja Montija javni dopis s prošnjo, da vlada ponovno preuči gospodarske, okoljske in družbene posledice tega finančno nezaslišano potratnega načrta, zlasti v luči ugotovitve, da tako tovorni kot potniški promet med Turi-nom in Lyonom od leta 2000 neprekinjeno in strmo padata. - evropska sredstva: glede na celotno večmilijardno naložbo je delež evropskih sredstev malenkosten, ob tem pa ne pozabimo, da gre za denar evropskih davkoplačevalcev ne pa za poklon zasebnega mecena. - netilci nasilja: prebivalci doline Susa ne pristajajo na delitev med odločne, a umirjene domačine ter ne-strpneže, ki prihajajo od zunaj netit nasilje. Pisana združba No Tav je večkrat poudarila, da je gibanje povsem enotno in je dosledno vedno podprla somišljenike od koderkoli, ki so med demonstracijami utrpeli poškodbe zaradi posega ali javnega reda ali pa so bili podvrženi sodnim postopkom. - dialog: strokovno utemeljeni ugovori zoper hitro železnico so doslej doživeli odklonilen odziv »merodajnih dejavnikov«. V dolini Susa je bil sicer ustanovljen Tehnični Observatorij vendar pa ne zato, da bi razpravljali o utemeljenosti hitre železnice temveč zgolj zato, da bi ugotovili kako poseg izvesti. Župane, ki niso soglašali s hitro železnico, sploh niso povabili k sodelovanju. To pa je vse prej kot zgleden primer vzpostavljanja dialoga. Za dodatna tehnična pojasnila in za poglobitev navedenih tem so na razpolago člani Odbora No Tav iz Trsta in s Krasa na spletnem naslovu no-tavtriestecarso@gmail.com Pavel Volk kobarid - Tradicionalni beneški kulturni dnevi Protagonisti najmlajši Na dvodnevnem srečanju poudarek na sodelovanju med špetrsko in kobariško šolo ter na knjižnih in drugih izdajah Na mladih stoji svet, pravi pregovor. In prav najmlajši so bili protagonisti letošnjih beneških kulturnih dnevov v Kobaridu ob slovenskem kulturnem prazniku. Tako je bilo 24. februarja v prostorih Fundacije Poti miru, ko sta bili gostji načelnika Zdravka Likarja špe-trska in kobariška ravnateljica Živa Gruden in Lenka Raspet, kot tudi v soboto, 25. februarja, v domu Andreja Manfrede, ko je bil poudarek na knjižnih in drugih izdajah in sta nastopila tudi šolski zbor podružnice v Smastu ter zbor Mali lujerji iz Špetra. Sodelovanje med kobariško šolo s podružnicami in dvojezično špetrsko šolo je bilo v zadnjih desetih letih živahno in bogato, otroci so delali na nekaterih skupnih projektih tudi po spletu. Zelo pomenljiv je že sam podatek, da so se v tem obdobju srečali na eni in drugi šoli 34-krat, kot je poudarila Lenka Raspet, čeprav, je dodala Živa Gruden, prehajanje meje z otroki zaradi birokratskih ovir ni najbolj enostavno, kljub temu, da meje ni več. Največji je bil projekt o vodi z naslovom Dekle je po vodo šlo, ki ga je finančno podprla Dežela Furlanija-Julijska krajina. V njem, je povedala učiteljica Antonella Cromaz, so bili vključeni vsi špetrski razredi osnovne šole, sodelovali pa so tudi učenci iz Smasta. Skupni projekt so izpeljali ob 100-letnici smrti Gregorčiča, nekaj let so se učenci dveh šol udeleževali gledališke delavnice, ki jo je vodil Marjan Bevk, skupaj so naštudirali igro in jo tudi predstavili na čedajski prireditvi Ravnateljica špetrskega dvojezičnega zavoda Živa Gruden (desno) je orisala težavno pot šole, njene posebnosti in uspehe, Adriano Gariup, Luigia Negro, Riccardo Ruttar, Silvana Paletti in Lucia Trusgnach (spodaj od leve) pa so predstavili razne publikacije, ki so jih izdali v Benečiji nm Mittelteatro. Tudi letos bodo skupaj nastopili v Čedadu. Čezmejno sodelovanje sega globoko v preteklost, saj se je začelo pred več kot četrt stoletja med šolama v Breginju in Tipani, ko je meja še trdno stala in ločevala obmejne ljudi, kot sta ponosno povedali Lenka Ra-spet in Vida Škvor, takratni učiteljici v breginjski šoli. Šole seveda nimajo sredstev za čezmejno dejavnost, zato je sodelovanje odvisno od možnosti kandidiranja na evropske in druge projekte ter od posluha krajevnih uprav. In tega si šoli želita več, kot je prišlo na dan v Kobaridu. Večjo podporo, dodajamo mi, si tudi zaslužita, kot potrjujejo doseženi rezultati ter želja in pripravljenost na medsebojno prepletanje in obogatitev. Dvojezična šola v Špetru je današnji sodobni Čedermac, saj je prevzela vlogo, ki so jo nekoč odigravali v Benečiji zavedni slovenski duhovniki. »In jezik postaja živ po zaslugi Žive,« je dejal Zdravko Likar na srečanju, ko je imela glavno besedo prav špetrska ravnateljica, ki je orisala težavno pot dvojezične šole, njene posebnosti in uspehe. Za obstanek slovenskega jezika v Benečiji in tudi za zavest mladih, ki se v našem čezmejnem prostoru vse bolj družijo, se ni bati, je sklenil pogovor Likar. Za topel uvod v večer sta z beneško pesmijo skupaj poskrbela zbora iz Dolenje Trebuše in cerkveni pevski zbor Sv. Antona iz Kobarida, medtem ko je v imenu Občine pozdravila županja Darja Hauptman, ki je pohvalila zamisel druženja Slovencev iz Benečije in Posočja v skupnem kulturnem prostoru (letos se je ponovilo že peto leto) in jo podprla. Večer so zaokrožili z odprtjem skupinske razstave beneških fotografov in likovnih umetnikov na temo Matajur, ki jo je predstavil predsednik društva Giacinto Iussa. Naslednji dan je bila v ospredju izdajateljska dejavnost. Za povabilo v Kobarid, za pripravljenost na sodelovanje ter za zgled, ki ga Benečiji daje Posočje, saj je znalo graditi na kulturi svoj socialni in ekonomski razvoj, se je v imenu vseh zahvalila predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo. Razne publikacije so nato predstavili Antonella Cromaz, Riccardo Rut-tar, Luigia Negro, Adriano Gariup, Lucia Trusgnach ter Silvana Paletti s svojo pravljico o rezijanski lisici. Oba večera je zelo prisrčno povezovala Vida Škvor, ki že vrsto let s srcem in zelo ustvarjalno sodeluje z beneškimi društvi posebej pri delu z najmlajšimi. Številna publika se je nato zbrala v nedeljo v kulturnem domu, kjer je nastopilo Beneško gledališče z igro Mož naše žene, ki so jo gledalci nagradili z glasnimi aplavzi. (NM) šolski projekt Filmske Iskrice mladih Korošcev predstavili v Špetru Učenci četrtega in petega razreda osnovne šole ter učenci nižje srednje dvojezične šole iz Špetra so imeli v ponedeljek, 27. februarja, možnost, da spoznajo značilnosti projekta, pri katerem so od aprila do oktobra lanskega leta sodelovali mladi filmski ustvarjalci iz Koroške v Sloveniji. Mlade koroške ustvarjalce je vodil mentor Miha Do-linšek. Srečanje je potekalo v prostorih Inštituta za slovensko kulturo v Špetru. Gostje so po pozdravu ravnateljice dvojezične šole Žive Gruden in vodje projekta 'Filma za mlade' Mateje Zorn, ki je srečanje organizirala, predstavili multimedijski projekt »Iskrica«, pri katerem je sodelovalo preko šestdeset učencev in dijakov, ki so v poletnih mesecih 2011 posneli 14 kratkih filmov. »Projekt Iskrica naj bi otroke in mladino dvojezičnih razredov na Koroškem motiviral k temu, da bi svoje lastne ideje pripovedovali z digitalnimi kamerami ali kamerami mobilnih telefonov. Tako bi lahko bolje razumeli medije, ki jih uporabljajo vsak dan in vse to v slovenščini,« je med drugim povedal Miha Dolinšek. Pred projekcijo kratkih filmov (vsak je trajal od ene do osem minut) so si učenci ogledali kratki film »Raz-šolani -Des-quolati«, ki so ga učenci dvojezične šole pripravili po preselitvi iz stavbe v ulici Az-zida. Projekt »Film za mlade« že tretje leto zapored razvija razne oblike filmske vzgoje za razširjanje filmske kulture med mladimi v čezmejnem prostoru med Slovenijo in Italijo. Gibljive slike nam govorijo v univerzalnem jeziku in lahko približajo mladim teme, ki se jim sicer zdijo oddaljene. V ponedeljek popoldne se je srečanje nadaljevalo v prostorih videmske Univerze DAMS Cinema v Gorici, kjer je ob projekciji izbranih filmov potekal pogovor z ustvarjalno ekipo in njihovim mentorjem. (NM) / SVET Torek, 6. marca 2012 29 rusija - Na nedeljskih predsedniških volitvah je uradno zbral več kot 63 odstotkov glasov Na volitvah pričakovano zmagal Putin, opozicija in opazovalci opozarjajo na kršitve EU se je odzvala z zadržanostjo - Novemu ruskemu predsedniku med drugimi čestitali Kitajska, Iran in Sirija MOSKVA - V Rusiji so včeraj za zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev tudi uradno razglasili premiera Vladimirja Putina. Opozicija je mnenja, da volitve niso bile svobodne in poštene, zato je pripravila proteste. Da je na volitvah prišlo do nepravilnosti, so ocenili tudi mednarodni opazovalci, zaradi česar se je EU nanje odzvala z zadržanostjo. Ruska volilna komisija je sporočila, da je Putin v nedeljo pobral 63,75 odstotka glasov, kar pomeni, da je zmagal v prvem krogu. Volitev se je po podatkih volilne komisije udeležilo 65,3 odstotka od okoli 110 milijonov ruskih volilnih upravičencev. Za 59-letnim Putinom, ki bo po opravljanju položaja premiera sedaj nastopil že tretji predsedniški mandat, se je uvrstil vodja komunistov Genadij Zjuganov. Zbral je 17,19 odstotka glasov, medtem ko so ostali trije kandidati dobili manj kot desetod-stotno podporo volivcev. Glede na začasne izide volitev sicer podpora Putinu ni bila enotna po vsej državi. Medtem ko so na severnem Kavkazu zanj glasovali praktično vsi, je v največjih mestih Moskvi in Sankt Peterburgu precej izgubil v primerjavi z letom 2004, ko je bil drugič izvoljen za predsednika. Ruska opozicija trdi, da volitve niso bile svobodne in poštene, saj da so jih zaznamovale množične prevare, zato je pripravila proteste. V Moskvi se je včeraj popoldne zbralo več kot 5000 ljudi. Protestniki so na zborovanju na osrednjem Puškinovem trgu zahtevali nove predsedniške in parlamentarne volitve. Vodja opozicije Vladimir Rižkov je napovedal nadaljevanje protestov, dokler zahteve ne bodo izpolnjene. Protestniki so se na pobudo gibanja Druga Rusija zbrali tudi pred sedežem državne volilne komisije. Policija je sporočila, da je aretirala vodjo gibanja Eduarda Limonova in 50 njegovih privržencev, medtem ko je stranka navedla, da je bilo aretiranih okoli 100 ljudi. Medtem se je na zborovanju v podporo Putinu zunaj kremeljskih zidov po navedbah policije zbralo okoli 15.000 ljudi. Udeleženci so nosili zastave vladajoče stranke Enotna Rusija in napise "Putin je naš predsednik" in "Za Putina. In pika". Opozicijski protest je potekal tudi v Sankt Peterburgu, kjer je policija aretirala nekaj deset ljudi, med njimi predstavnike liberalne stranke Jabolko. Protesta se je udeležilo okoli 1500 ljudi. Kritikam ruske opozicije so pritrdili tudi mednarodni opazovalci. Kot so poudarili v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), so volitve zaznamovale resne kršitve pri štetju glasovnic, predvolilna kampanja pa je bila očitno v prid enemu kandidatu - Putinu. Kot so še poudarili opazovalci, so skoraj na tretjini volišč, kjer so delovali, zabeležili "postopkovne nepravilnosti" pri štetju glasovnic, zato so volitve na teh voliščih ocenili negativno. "Čeprav so oblasti sprejele nekatere ukrepe za izboljšanje preglednosti volitev, še vedno ostaja dvom v integriteto volilnega procesa," je v sporočilu zapisala vodja opazovalcev Ovseja Heidi Tagliavini. Ob tem je pozvala k preiskavi očitkov o volilnih kršitvah. "Bistvo volitev je, da izid ne sme biti gotov. A v Rusiji ni bilo tako," pa je dejal vodja delegacije Parlamentarne skupščine Ovseja, Hrvat Tonino Picula. Po besedah vodje delegacije Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Tinyja Koxa pa na volitvah ni bilo prave konkurence. Po navedbah neodvisne ruske organizacije Golos, ki je opazovala volitve, so med drugim zabeležili številne primere, ko so se volivci vozili z avtobusi in množično volili na več voliščih. Zabeležili naj bi tudi številne primere dodajanja glasovnic v volilne skrinjice. Oblasti so sicer na vsa volišča - skupno jih je več kot 90.000 - za tokratne volitve namestile varnostne kamere, ki naj bi volivce prepričale, da ne bo nepravilnosti. Pripravili so tudi prozorne volilne skrinjice. A opozicija trdi, da so bili ti ukrepi le "metanje peska v oči". Spričo kritičnosti mednarodnih opa- zovalcev so bili v EU v odzivu na volitve zadržani. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, ki deli pomisleke opazovalcev, je pozvala Rusijo, naj preuči "pomanjkljivosti" na volitvah. Skop je bil tudi francoski zunanji minister Alain Juppe, ki pa je dejal, da glede vnovične izvolitve Putina ni nobenega dvoma. "Vzel sem na znanje, da bo predsednik Putin v prihodnjih letih naš sogovornik," je dejal. Da je izid volitev kljub "problemom", ki jih je zaznal Ovse, jasen, so ocenili tudi v uradu britanskega premiera Davida Camerona. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle pa je v odzivu napovedal, da namerava Nemčija po zmagi Putina nadaljevati strateško partnerstvo z Rusijo. Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Ra-smussen je Rusijo pozval k sodelovanju z zavezništvom. Kitajski predsednik Hu Jintao je medtem Putinu čestital za volilno zmago, čestitala pa sta mu tudi sirski voditelj Ba-šar al Asad in iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad. (STA) Vladimirju Putinu je med prvim nagovorom po volilni zmagi iz ganjenosti privrelo nekaj solz v oči ansa iran - Dokočnih rezultatov sicer še ni Tudi novi sklic parlamenta v rokah konservativcev TEHERAN - V novem sklicu iranskega parlamenta bodo tako kot v prejšnjem prevladovali konservativci, ki podpirajo vrhovnega voditelja, ajatolo Ali Hameneja, kažejo izidi petkovih parlamentarnih volitev. V madžlisu bo približno polovica novih obrazov, med katerimi so številni kandidirali kot "neodvisni" kandidati. Zaradi kompleksne sestave iranske politike, negotovih frakcijskih zavezništev in osebnih povezav je težko napovedati, kakšno bo razmerje med novoizvoljenimi poslanci, ki so razdeljeni med podpornike in kritike predsednika Mahmuda Ahmadinedžada. Po podatkih spletne strani iranskega parlamenta je bilo v petek razdeljenih 224 od 290 sedežev, preostalih 63, med njimi 25 v Teheranu, pa bo razdeljenih v drugem krogu. Kaj se je zgodilo s preostalimi tremi sedeži, ni znano. Reformisti, ki so v glavnem bojkotirali volitve, so izgubili večino sedežev. Kot kažejo izidi, so jih osvojili le 19, medtem ko so jih imeli v prejšnjem sklicu 60. Petkove volitve so torej potekale v znamenju spopada med dvema konservativnima strujama - med podporniki Ahmadinedžada in njegovimi nasprotniki - za nadzor nad novim parlamentom. Združena fronta konservativcev pod vodstvom predsednika parlamenta Alija Laridžanija je osvojila 43 sedežev, medtem ko si je Fronta upora, ki podpira Ahmadinedžada, zagotovila deset poslancev. Izvoljenih je bilo tudi 54 kandidatov, ki so nastopili na listah obeh frakcij, vendar za zdaj ni znano, katero bodo podprli. Prav tako ni jasno, za katero strujo se bo odločilo 89 "neodvisnih" kandidatov. Po podatkih notranjega ministrstva je bila volilna udeležba 64 odstotkov, kar je precej več kot na prejšnjih volitvah leta 2008, ko je bila 55-odstotna. Novi sklic parlamenta se bo na prvi seji sestal 26. maja. (STA) zda - Obisk Obama in Netanjahu o Iranu WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v Beli hiši sprejel izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja. Zagotovil mu je, da bodo ZDA vedno podpirale Izrael, vendar je tudi opozoril, da je še vedno čas za diplomatsko rešitev krize zaradi iranskega jedrskega programa. Kot je dejal Obama, z izraelskim premierom podpirata diplomatsko reševanje iranskega jedrskega vprašanja. Je pa tudi ponovil, kar je dejal že v nedeljo na konferenci judovskega lo-bija, Ameriško-izraelskega odbora za javne odnose (AIPAC), da so vse možnosti še vedno odprte, njegova politika pa ni zadrževanje. To pomeni, da ZDA niso pripravljene živeti z Iranom, ki bi imel jedrsko orožje. Netanjahu včeraj diplomacije ni omenjal, ampak se je zahvalil Oba-mi, da je v nedeljo pred člani organizacije AIPAC poudaril, da ima Izrael pravico do lastnih odločitev glede svoje varnosti. Izraelci si Obamove besede sicer razlagajo kot potrditev, da ZDA ne bodo skušale preprečiti morebitnega izraelskega bombardiranja iranskih jedrskih zmogljivosti. sirija - Medtem ko so razmere v državi še vedno napete Odposlanec ZN in Arabske lige Annan konec tedna v Damask BEJRUT/KAIRO - Posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo, nekdanji generalni sekretar ZN Kofi Annan bo v soboto obiskal Damask. Na prvi misiji v Sirijo ga bo spremljal njegov namestnik, nekdanji palestinski zunanji minister Naser al Kidva, je včeraj sporočila Arabska liga. ZN in libanonska vlada so medtem sporočili, da je v Libanon zadnje dni prišlo okoli 2000 beguncev iz Sirije. Generalni sekretar Arabske lige Nabil al Arabi je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes še povedal, da se bo z An-nanom in al Kidvo pred njunim odhodom v Damask v sredo sešel v Kairu. Razmere v Siriji so medtem še vedno napete, iz države pa leto dni po začetku pro-tirežimskih protestov beži vse več ljudi. Kot so včeraj sporočili ZN in libanonski minister za socialne zadeve Vael Abu Faur, je po napadu sirskih sil v provinci Homs v osrednji Siriji v dolino Beka v sosednjem Libanonu pribežalo okoli 2000 Sircev. Velika večina se je ob umiritvi razmer že vrnila v domovino. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je medtem sporočil, da je dobil do- voljenje za vstop v četrt Baba Amr v mestu Homs, ki je bilo mesec dni tarča obstreljevanja sirskih vladnih sil, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Humanitarni delavci ICRC v četrt sicer še niso vstopili. Konvoj ICRC s pomočjo je v Homs prispel v petek, potem ko so vladne sile v četrtek prevzele nadzor nad četrtjo Baba Amr. V Babi Amru naj bi bilo ujetih okoli 20.000 civilistov, ki nujno potrebujejo pomoč v hrani in zdravilih, a so sirske oblasti konvoj pred Babo Amrom blokirale. Po navedbah vodje ICRC v provinci Homs Šueiba Šabana bi po navedbah sirskih oblasti predstavniki ICRC lahko v četrt Baba Amr vstopili v torek. ICRC je za četrt pripravila tri tovornjake pomoči, po besedah Ša-bana pa prebivalci zaradi nizkih temperatur in sneženja najbolj potrebujejo hrano, zdravila in odeje. Šaban je še dejal, da so njihove humanitarne skupine v zadnjih dveh dneh že razdeljevale pomoč v drugih četrtih Homsa in beguncem iz Babe Amra, ki so se zatekli v bližnjo vas Abel. Razmere v Siriji pa bodo v torek znova na dnevnem redu izrednega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov. VS ZN bo nagovorila generalna podsekretarka ZN za humanitarne zadeve Valerie Amos. Slednja naj bi v sredo odpotovala v Sirijo, potem ko je sirski režim dalj časa nasprotoval njenemu prihodu in dostopu do prizadetih prebivalcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V Siriji naj bi Amosova vse sprte strani pozvala, naj humanitarnim organizacijam omogočijo prost dostop, poskrbijo za ranjene in dostavijo humanitarno pomoč tistim, ki jo potrebujejo. (STA) Atene optimistične glede uspeha odpisa dolga ATENE - Grška vlada je optimistična glede uspešnosti operacije zamenjave obveznic, s katerim naj bi ji zasebni upniki odpisali do 107 milijard evrov dolga. Rok za odločitev upnikov o sodelovanju pri odpisu dolga poteče v četrtek. Uspešna operacija odpisa dolga je pogoj za odobritev nove javne pomoči Grčiji. Na grškem finančnem ministrstvu so tako optimistični, čeprav se zavedajo, da bo vse do izteka četrtkovega roka v zraku še veliko negotovosti glede uspešnosti odpisa dolga. Dvanajst bank in zavarovalnic se je včeraj zavezalo, da bodo sodelovale v zamenjavi obveznic. Gre za francoskega in nemškega velikana BNP Paribas in Deutsche Bank, poleg njiju pa so zamenjavo obljubile še Allianz, Alpha Bank, Axa, CNP Assurances, Commerzbank, Eurobank EFG, Greylock Capital Management, ING Bank, Intesa San Paolo in National Bank of Greece. Letošnji cilj Kitajske 7,5-odstotna rast PEKING - Kitajski premier Wen Jiabao je včeraj ob začetku tridnevnega zasedanja ljudskega kongresa v Pekingu dejal, da je cilj Kitajske za letos zgolj 7,5-odstotna gospodarska rast. Pred okoli 3000 delegati se je zavzel za "trajnejši in učinkovitejši" gospodarski razvoj. V minulem letu je bila gospodarska rast v drugem največjem gospodarstvu sveta v primerjavi z letom prej 9,2-odstot-na. Dolžniška kriza v Evropi, ki je za Kitajsko največje tržišče, bo tako kitajsko gospodarsko letos očitno zelo prizadela. Wen je dejal, da bo njegova vlada v denarni politiki ubrala "previdno, a fleksibilno držo", to pa naj bi Kitajski prineslo zaščito pred finančnimi tveganji. Mitt Romney zmagal tudi v državi Washington NEW YORK - Nekdanji guverner Mas-sachusettsa Mitt Romney je v soboto dobil največ glasov udeležencev strankarskih zborovanj za izbiro predsedniškega kandidata republikanske stranke v ameriški zvezni državi Washington. Po več kot 90 odstotkih preštetih glasov jih je dobil 37. V boju za drugo mesto sta bila kongresnik iz Teksasa Ron Paul (25 odstotkov) in nekdanji senator iz Pensilvanije Rick Santorum (24 odstotkov). Nekdanji predsednik predstavniškega doma kongresa Newt Gingrich pa je z enajstimi odstotki zasedel prepričljivo zadnje mesto. (STA) 30 6. marca 2012 PRIREDITVE / kratki film - V klubu Gromka na Metelkovi mesto v Ljubljani Še danes in jutri mednarodni festival kratkometražnih filmov V klubu Gromka na Metelkovi (na posnetku) se je včeraj s programskim sklopom Worlds01 začel 4. ljubljanski mednarodni filmski festival kratkih filmov (LISFF). Festival bo do še danes (začetek predstav ob 16. uri) in jutri (ob 18. uri) ponudil 100 kratkometražnih filmov iz 40 držav. Predstavljeni bodo igrani, dokumentarni, eksperimentalni in animirani filmi z izobraževalno in umetniško vsebino. Predvajani bodo kratki filmi iz številnih evropskih držav pa tudi iz Rusije, Ukrajine, Argentine, Irana, Turčije, Afganistana, Avstralije, Namibije, Zambije, Kube in Kanade. Organizatorji izpostavljajo avstrijski kratki film, v okviru katerega bo festival gostil režiserja filma "In our hands" Petra Bruennerja. Za ljubitelje animiranega filma bodo poskrbele hrvaške animacije, priporočajo pa tudi srbski kratki film "Time of Intimacy", ki bo sklenil letošnji festival. Letošnji festival je pritegnil pozornost skoraj 200 filmskih produkcijskih hiš in avtorjev z različnih koncev sveta, ki so poslali svoje filme. LISFF daje priložnost mladim filmskim ustvarjalcem, da predstavijo svoja dela ljubljanskemu občinstvu. Obenem skupaj s kinotekami, umetni- škimi kini in filmskimi klubi vsako leto organizira retrospektive v drugih evropskih mestih, kot so Gradec, Dunaj, Helsinki in Oslo, so sporočili organizatorji. LISFF od leta 2009 brez vstopnine ponuja izbor sodobnih kratkih filmov, tako profesionalne kot ljubiteljske produkcije vseh žanrov. Filmi so opremljeni z angleškimi podnapisi. Festival LISFF kot niz-koproračunska in nekomercialna družabna prireditev sledi duhu prvega legendarnega javnega prikazovanja kratkih filmov iz leta 1895 v Grand Cafe v Parizu. Predstavlja priložnost za druženje, kjer ogled filmov časovno ni zavezujoč. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 6. marca, ob 21.00 / Laura Bussani, Sefano Dongetti, Alessandro Miz-zi in Ivan Zerbinati: »Tingeltanz ovve-ro Essere diversamente scemi in tempi di forte idiozia percepita« / Nastopajo: Laura Bussani, Sefano Dongetti, Alessandro Mizzi, Ivan Zerbinati voce off od Giuseppe Battiston / Ponovitve: od srede, 7. do petka, 9. ob 21.00 v soboto, 10. ob 17.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, 11. marca, ob 17.00. V torek, 13. marca, ob 21.00 / Alberto Bassetti: »I due fratelli« / Režija: Antonio Calenda / Ponovitve: od srede, 14. do petka, 16. ob 21.00, v soboto, 17. ob 17.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 6. marca, ob 16.30 / Eric-Em-manul Schmitt: »Piccoli crimini coniu-gali«. / Režija: Alessandro Maggi / Nastopata: Elena Giusti in Paolo Valeri. V petek, 9. marca, ob 20.30 / Massimo Lopez: »Vari-eta«. / Režija: Massimo Lopez / Ponovitve: v soboto, 10. ob 20.30 in v nedeljo, 11. marca, ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 6. marca, ob 20.45 / Marsha Norman: »Buonanotte mamma«. / Prevod: Laura Curino / Režija: Serena Sinigaglia / Ponovitve: v sredo, 7. marca, ob 20.45. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine Jutri, 7. marca, ob 20.45 / Teatro Circo: »Psy« / Režija: Shana Carroll / Ponovitve: od četrtka, 8. do soboe, 10. marca, ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Mala dvorana Jutri, 7. marca, ob 20.00 / Lukas Bärfuss: »Test«. / Ponovitev: v četrtek, 8. in v petek, 9. marca ob 20.00. V soboto, 10. marca, ob 20.00 / Edita Frančeškin: »Ali ženske kdaj odnehajo?«. V ponedeljek, 12. marca, ob 20.00 / So-fokles & Co: »Antigona / Antigone«. / Ponovitev: v torek, 13. marca, ob 10.00. V sredo, 14. marca, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V petek, 9. marca, ob 19.30 / Dušan Jo-vanovic, Mitja Čander, Eva Mahkovic: »Bobby in Boris«. V petek, 16. marca, ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Padec Evrope«. Mala dvorana Danes, 6. marca, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011: »MandicStroj«. / Ponovitev: v sredo, 14. marca, ob 20.00. Jutri, 7. marca, ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev« / Ponovitve: v četrtek, 8. ob 20.00. V petek, 9. marca, ob 20.00 / Gyorgy Spiro: »Prah«. V soboto, 10. marca, ob 20.00 / David Mamet: »November«. Slovensko mladinsko gledališče Zgornja dvorana Jutri, 7. marca, ob 19.30 / BernardMarie Koltes: »Nickel Stuff« / Režija: Ivica Buljan. / Ponovitev: v soboto, 10. marca, ob 19.00. V četrtek, 8. marca, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflor-janski« / Režija: Vito Taufer. Stara pošta Danes, 6. marca, ob 19.30 / Norman Allen: »Zadnji ples Nižinskega« / Režija: Marko Mlačnik. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Jutri, 7. marca, ob 20.30 / muzikal / Matthew Bourne: »Matthew Bourne's Nutcracker« / Glasba: P. I. Tchaikovskij / Režija: Matthew Bourne / Ponovitve: V ponedeljek, 12. marca, ob 20.00 / Odprtje 27. slovenskih glasbenih dni / »Bojan Adamič - Poklon Mojstru -Koncert ob 100. obletnici rojstva« / Nastopajo: Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija / Dirigent: Žare Prinčič / Solisti: Anja Bukovec - violina; Hinko Haas - klavir; Nuška Draš-ček, Oto Pestner - glas; povezovalka: Bernarda Žarn. V torek, 13. marca, ob 11.00 in 13.00 / Dopoldan s Simfoniki RTV Slovenija / »Operni Dvoboj« / Simfonični orkester RTV Slovenija / Dirigent: Simon Krečič / Solista: Jerica Steklasa - sopran; Martin Sušnik - tenor; povezovalca: Tanja Dimitrievska in Dejan Pevčevic. / Srebrni abonma in za izven / koncert / Nastopa: Laszlo Fassang - orgle. Štihova dvorana V četrtek, 8. marca, ob 20.00 / glasbena klovnijada / Radio Yu Tup: »Nkol ni prepozn za slavo« Glasbena klovnijada / Pojeta in nastopata: Nika Vipotnik, Rima Rampre; Glas-Haus, CD / Ponovitev: v petek, 9. marca, ob 20.30. Kosovelova dvorana V soboto, 10. marca, ob 17.00 / koncert / Wolfgang Amadeus Mozart: »Bastien in Bastiena« / Ponovitev:v torek, 20. marca, ob 10.00 Klub CD Danes, 6. marca,ob 20.30 / koncert / Nastopa skupina »Brina«: Brina Vogelnik - glas, klavir; Jelena Ždrale - violina, viola; Luka Ropret - kitare; Nino de Gleria - bas; Blaž Celarec - tolkala in Julij Zornik - zvok. V torek, 13. marca ob 20.30 / koncert / Nastopajo: »Resonance ensemble« (Švedska, Poljska, Ukrajina in ZDA) / Nastopajo: Magnus Broo - trobenta; Dave Rempis - altovski, tenorski saksofon; Mikolaj Trzaska - altovski saksofon, basovski klarinet; Waclaw Zim-pel - klarinet; Ken Vandermark - tenorski, baritonski saksofon, klarinet; Steve Swell - pozavna; Per-Ake Holmlander - tuba; Mark Tokar - bas; Devin Hoff - bas; Tim Daisy in Michael Ze-rang - bobni. v četrtek, 8. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 9. ob 20.30, v soboto, 10. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 11. marca, ob 16.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 9. marca, ob 20.45 / Koncert / FVG Mitteleuropa Orchestra / Digi-rent in solist: Giovanni Sollima - violončelo. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V torek, 13. marca, ob 20.45 / Koncert / Nastopata: Julian Rachlin -violina in viola ter Itamar Golan - klavir. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 7. marca, ob 20.00 / Koncert / Koncert ob dnevu žena: »Eroika«. V ponedeljek, 12. marca, ob 20.00 / Koncert / Zoran Mitev - fagot, z godalnim kvintetom. V soboto, 17. marca, ob 18.00 / koncert / 10-letnica komorne harmoni-karske skupine Ghost. LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Danes, 6. marca, ob 19.30 / Marij Kogoj: »Črne maske« / Dirigent: Uroš La-jovic / Režija: Janez Burger / Scenografija: Numen / Kostumograf: Alan Hranitelj / Koreograf: Edward Clug. V četrtek, 8. marca, ob 20.00 / Nika Vi-potnik: »Radio Yu Tup«. / Koproduk-cija: Glas-Haus, CD / Pojeta in garata: Nika Vipotnik in Rima Rampre / Ponovitev: v petek, 9. marca, ob 20.30. V četrtek, 8. marca, ob 19.30 / koncert / »Orkester Slovenske Filharmonije« / Slovenski komorni zbor / Ženski komorni zbor Čarnice / Dirigent: sir Neville Marriner / Ponovitev: v petek, 9. marca, ob 19.30. V soboto, 10. marca, ob 19.00 / koncert / »Tri Dive« / Nastopajo: Gabi Novak, Radojka Šverko, Zdenka Kovači-ček / Spremljava: Big Band DOM in dirigent Braco Doblekar ter pianist Matija Dedič / Café teater v sodelovanju s CD. v / \/v marec Obiettivo femminile« v petek, 9. marca, ob 18.00 z odprtjem fotografske razstave z naslovom »TempoFuoriLuogo - ČasIzvenProstora« Lorelle Klun. O razstavi bo spregovorila Katarina Bre-šan iz Nove Gorice, nastopili bodo gojenci Glasbene matice; na ogled bo do 28. marca. SLOVENIJA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella: do 1. aprila v okviru »150-letnice Itala Sveva«, je na ogled razstava tržaških slikarjev: Isidoro Grunhut, Carlo Wostry in Umberto Veruda in to v četrtem in tretjem nadstropju. Salone degli incanti ( bivša ribarnica ): do 9. aprila bo na ogled razstava »Il fuo-co della natura / The flash of nature«. Na ogled bodo slike, fotografije, skulpture video in instalacije od 82 sodobnih umetnikov iz 18 različnih državah. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20): Fotoklub Skupina 75 prireja ob mednarodnem dnevu žena pobudo »Ženski pogledi - SEŽANA Kosovelov dom:v petek, 2. marca, bo odprtje razstave čipk klekljarskega krožka SKD Lipa Bazovica z naslovom »Čipka nekoč in danes«. / v torek, 6. marca bo odprtje razstave kipov Ma-tejke Belle z naslovom »Verjamem v umetnost - Umetnost preživetja?«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradav-nine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi li-piške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu / RADIO IN TV SPORED Četrtek, B. marca 2012 31 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Transatira z Androm Merkujem in Borisom Devetakom 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 9.30 Dnevnik - kratke vesti 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Cleri-ci) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.20 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Provaci ancora prof. 4 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.45 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.25 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 9.35 Nan.: Zorro 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.55 Nan.: Hawaii Squadra Cinque Zero 17.50 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 1.25 Resn. show: L'Isola dei Famosi 9 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 11 mm "I CRIMINA UND! SUSPECT mu V" Rai Tre her, i. T. Hill, R. Vaughn) 23.25 Film: L'av-vocato del diavolo (dram., ZDA, '97, r. T. Hackford, i. A. Pacino, K. Reeves) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.40 Aktualno: La tele-fonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resn. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia O Italia 1 21.05 Nan.: Criminal Minds: Suspect Behavior 21.50 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.: The Good Wife 23.25 Dnevnik 23.30 Dnevnik - Punto di vista 23.40 La Storia sia-mo noi 0.35 Nan.: Past Life 1.15 Dnevnik Parlament 6.00 Dnevnik 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La casa nella prateria 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo&Geo 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Film: Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Šport: 90° Minuto Champions 0.00 Nočni dnevnik u Rete 4 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Ca-rabinieri 10.50 Aktualno: I racconti di Me-laverde 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Film: I cowboys (western, ZDA, '72, r. M. Rydell, i. J. Wayne, R.L. Browne) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Renegade - Un osso troppo duro (pust., It., '87, r. E.B. Cluc- ^ Tele 4 La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.00 Gospod.: L'aria che tira 12.3018.00 Aktualno: I menu di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: Miss Agathe con lei non si scherza 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.05 Nan.: Relic Hunter 18.55 1.45 Variete: G'Day La7 alle 7 19.25 2.15 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.50 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: L'ispettore Bar-naby 21.10 Film: Quel mostro di suocera (kom., ZDA, '05, r. R. Luketic, i. Jennifer Lopez, J. Fonda) 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Café ristretto 15.40 Nan.: Camera Café 16.15 Nan.: Provaci ancora Gary 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.10 Aktualno: Bau Boys 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Pa-pi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 20.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Dok.: Wild - Oltrenatura (v. F. Cicogna) 0.30 Film: Wild 2 - La caccia e aperta (srh., Avstr./ZDA, '05, r. G. Miller, i. R. Carradine, N. Bell) 1.45 Nan.: The Shield 7.00 Dnevnik 7.25 13.00, 16.00 Dok.: Pic-cola grande Italia (pon.) 7.55 14.10 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Dnevnik 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Talk show: A tambur battente 12.00 Dok.: Patrimonio dell'Unes-co 12.30 Variete: 80 nostalgia 13.30 Dnevnik 15.00 Aktualno: Sportiva... mente 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 22.35 Dok.: Luoghi magici della Terra 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.00 Dok.: Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: War live (voj., '01, r. D. Bajic, i. D. Bjelogrlic, S. Todorovic) 22.30 Aktualno: Epoca... Che storia 23.02 Nočni dnevnik 23.25 Nan.: The F.B.I. 23.05 Nan.: Crossing Jordan 0.35 Nočni dnevnik in športne vesti 0.45 Aktualno: (ah)iPiroso (t Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Risanke 10.45 Studio Kriškraš (pon.) 11.30 Zgodbe iz školjke - Iz popotne torbe 12.00 Poročila 12.05 Prvi in drugi (pon.) 12.20 Umetni raj (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.35 Studio City (pon.) 14.25 Babilon.Tv (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Knjiga mene briga (pon.) 16.00 Sveto in svet (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 0.30 Ugriz-nimo znanost 17.40 0.45 O živalih in ljudeh 18.00 Nan.: Začnimo znova 18.30 Minute za jezik 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Odkrito 21.00 Glasba naj živi! - Po sledeh Glasbene Matice 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Dok. serija: Branja 23.40 Dok. odd.: Tordesiljska pogodba 1.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.15 Infokanal {p Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro (pon.) 13.05 Aritmija (pon.) 13.55 Bleščica (pon.) 14.30 Dok. odd.: Mreže spomina (pon.) 15.00 Biatlon: SP, 20 km (m), prenos iz Ruh-poldinga 17.00 Izvir(n)i (pon.) 17.25 Na vrtu (pon.) 17.50 Mostovi - Hidak (pon.) 18.20 Glasnik 18.45 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 19.10 Glasbena oddaja 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto: Glasba Griotov 20.30 Nan.: Pri Pearsono-vih 20.50 Film: Osama 22.10 Brane Rončel izza odra 0.00 Zabavni infokanal (T Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 7.30 20.00, 23.05 Aktualno 8.30 Poročila Tvs1 11.15 20.40 Na tretjem... 12.15 Tedenski napo-vednik 12.35 22.00 Studio city (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs115.00 Svet v besedi in sliki 15.30 Poročila Tvs117.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 21.30 Žarišče 23.20 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Vzhod - Zahod 14.40 Ar-tevisione 15.10 Biatlon: SP, neposredni prenos 17.10 Sredozemlje 17.40 Kino premiere 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vas tedna 20.30 Avtomobilizem 20.45 Dok. odd.: K2 21.15 »Q« - trendovska oddaja 22.15 Boben -glasb. odd. 23.15 Biker explorer 23.45 Istra in... 0.30 Čezmejna Tv - Tdd pop Pop TV 6.30 8.55, 10.05, 11.35 Tv prodaja 7.00 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.5510.35 Nad.: Pola 9.10 Kuharski mojster (resnič. serija) 12.05 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki (zab. serija) 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 15.35 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Precej legalno 21.50 24UR zvečer, Novice 22.20 Nan.: Telo kot dokaz 23.15 Nan.: Chuck 0.10 Nan.: Skrivnostni otok 1.05 24UR (pon.) 2.05 Nočna panorama Kanal A 7.10 Ninja želve (ris. serija) 7.30 Svet (pon.) 8.25 Družina za umret (hum. nan.) 8.5013.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.15 15.40 Nan.: Pa me ustreli 9.45 16.10 Nan.: Teksaški mož postave 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Policisti v Los Angelesu 12.55 Tv prodaja 13.55 Film: Zgodba agentke DeLong 15.45 Pa me ustreli! (hum. nan.) 17.05 Na kraju zločina: New York (nan.) 18.00 19.45 Svet 20.00 Nogometna tekma: Uefa - Liga prvakov, Arsenal - AC Milan, prenos 23.00 Liga prvakov: Vrhunci dneva 23.30 Film: Babylon 5 - Izgubljene zgodbe 0.50 Top Gear (avtom. serija) 1.50 Love TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Tamara Stanese in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Hevreka - iz sveta znanosti; 11.00 Studio D (Vida Valenčič); 11.15 Obmejni pogovori - kalejdoskop dogodkov in ljudi; 12.15 Važno je sodelovati (vodi in pripravlja Peter Rustia); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Drago Jančar: To noč sem jo videl, 21. nad.; 18.00 Iz dežele Lužiške in njenih Srbov (pripr. Katja Kjuder); 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 11.30 Serija dokumentarcev »Slovensko olimpijsko stoletje«; 12.00 Osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica: začetek Primorske poje 2012; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Ricordi golosi; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35, 13.40, 18.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 In mi-noranza; 13.00 Dorothy e Alice; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35 Anteprima classi-fica; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Proza; 22.00 Pic nic electronique di-stretto 656 (od februarja dalje); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan: Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »muska«; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Četrtek, 8. marca 2012 jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika c 1000 v^v iflóif-te 1010 1030 A 1020 1030 A LIZBONA O 8/18 HELSINKI °SLO STOCKHOLM ^°/-2 ^ ' 4/6 ° -6/5 O K0BENHAVN —^ < 1- ,-1/6'S' O — - MOSKVA -10/-4r C BERLIN -2/9 O OBRUSELJ O PARIZ 2/6 3/8 ŽENEVA 1/16 O MiLAl O 9/9 MADRID O 0/14 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. o GRADEC -1/9 TOLMEČ O 0/5 TRBIŽ O -1/4 o -3/4 KRANJSKA G. VIDEM O 3/14 O PORDENON 4/13 ČEDAD O CELOVEC O -4/2 O TRŽIČ -1/7 O KRANJ o-2/5 S. GRADEC CELJE -1/8 O MARIBOR O 0/7 PTUJ O o LJUBLJANA 0/8 ZAGREB -3/9 GORICA C ° N. GORICA 0/8 N. MESTO-1/7'' °/Cj 6/14 A 4/11 P>-STOJNA O ^^ Of h KOČEVJE ^ . O J ČRNOMELJ REKA 3/9 IJA,^o POREČ Ó PAZIN O 7 ^ ^NAPOVED ZA DANES Po vsej dežel i bo vreme spremenljivo do pretežno oblačno zaradi oblakov v srednje visokih legah. Po nižinah bo pihala zmerna burja, ki bo ob obali precej močna in začasno tudi močna. Danes bo sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan se bo od severa postopno jasnilo. Na Primorskem bo pihala zmerna burja, drugod pa vzhodni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne od 5 do 9, na Primorskem okoli 13 stopinj C. 1020 r, Zaradi območja nizkega zračnega pritiska nad britanskim otočjem in depresije nad Rusijo bo proti Sredozemlju v visokih legah pritekal z jugozahoda bolj vlažen zrak , v srednje nizkih legah pa suhi severo vzhodni tokovi, vremenska slika nad našo deželo fC^^lL pa še ni jasna. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 17.59 Dolžina dneva 11.25 LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 16.02 in zatone ob 5.04 Nad severnim Sredozemljem je nastalo plitvo ciklonsko območje. Vremenska fronta je zajela Alpe in severno Italijo, a ne bo imela večjega vpliva na vreme pri nas. Od severovzhoda priteka k nam postopno še nekoliko hladnejši zrak. BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 7,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.14 najnižje -30 cm, ob 9.05 najvišje 47 cm, ob 15.28 najnižje -64 cm, ob 21.50 najvišje 50 cm. Jutri: ob 3.44 najnižje -36 cm, ob 9.37 najvišje 47 cm, ob 15.54 najnižje -63 cm, ob 22.17 najvišje 55 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .100 Vogel..................80 Kranjska Gora.........30 Krvavec..............100 Cerkno................90 Rogla.................100 Mariborsko Pohorje . .70 Civetta.................70 Piancavallo............40 Forni di Sopra.........50 Zoncolan..............50 Trbiž...................60 Osojščica..............65 Mokrine...............85 Podklošter............60 Bad Kleinkirchheim . . 70 O GRADEC -4/4 TOLMEČ O -6/6 TRBIŽ O -7/5 o -5/4 KRANJSKA G. T""! VIDEM O ^ -1/12 O PORDENON 0/11 ČEDAD O 0/11 CELOVEC O -6/2 O TRŽIČ -4/4 O KRANJ o-5/2 S. GRADEC CELJE -4/4 O MARIBOR O-4/4 PTUJ O M. SOBOTA O-5/5 O LJUBLJANA ' ZAGREB -4/5 O GORICA n O N. GORICA -3/5 N. MESTO -5/2 GOR 0 1/8 POSTOJNA O ^^ A 2/12 ^ 1/8 0-4/4 .O ^------Ivi? f, KOČEVJE .rX . S^./V REKA -1/7 A^q / (NAPOVED ZA JUTRp ^Jutri bo prevladovalo pretežno jasno vreme, ob obali bo Jutri bo pretežno jasno, burja bo oslabela in ponehala. pihala zmerna burja. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER grčija - Razbila je tihotapsko mrežo Policija zasegla ukradene antične umetnine velike vrednosti Nekatere zasežene umetnine, ki jih je policija zasegla ansa ATENE - Grška policija je v nedeljo razbila tihotapsko mrežo in pri tem zasegla čez 8000 antičnih kovancev in drugih predmetov neprecenljive vrednosti. Policisti so v akciji aretirali 44 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Našli smo preko 8000 pretežno bronastih kovancev vseh oblik, ki datirajo od 6. stoletja pred Kristusom do bizantinskega obdobja," so v izjavi za javnost zapisali predstavniki grške policije. Zasegli so tudi veliko ukradenih antikvitet neprecenljive vrednosti, med drugim lesene eksponate iz bizantinskega obdobja, tri zlate predmete in nakit ter 19 detektorjev kovine. Čez 200 policistov je v operaciji, ki so jo začeli v soboto, preiskalo 55 stavb na severu Grčije, pri čemer so aretirali tudi domnevnega vodjo tihotapske mreže. Po navedbah policije je 66-letni moški sprejemal in ocenjeval vrednost antičnih predmetov ter jih nato s pomočjo kriminalnega omrežja, ki ga je razvil, prodajal v tujino. Omenjeni moški je pogosto obiskoval Bolgarijo, Nemčijo, Švico in Veliko Britanijo. Grčija je kot država z bogato arheološko dediščino že desetletja tarča prekupčevalcev. Sredi februarja sta zamaskirana roparja onesposobila alarmne naprave in zvezala paznico, nato pa iz muzeja, posvečenega antičnim olimpijskim igram, odnesla več kot 70 eksponatov neprecenljive vrednosti. Gre za drugi večji rop grških muzejev v zadnjih dveh mesecih. Januarja so tatovi namreč vlomili tudi v atensko Nacionalno galerijo in ukradli tri umetnine, med drugim sliko španskega slikarja Pabla Picassa. (STA) irska - Zagoneten dogodek Iz katedrale v Dublinu ukradli pomembno relikvijo DUBLIN - Iz katedrale v središču irske prestolnice Dublin so ukradli najpomembnejšo relikvijo - srce svetnika Svetega Laurenca O'Toola iz 12. stoletja, zavetnika Dublina, je včeraj sporočila policija. Razlog za krajo še ni znan, relikvija pa je bila v cerkvi od 13. stoletja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Srce svetnika so hranili v leseni posodi v obliki srca, ki je bila v železni kletki na steni v katedrali Kristusova cerkev. Slednja je bila zgrajena leta 1028 in še danes velja za eno od najlepših poslopij v Dublinu. O'Toole se je rodil na vzhodu Irske leta 1128. Kot nadškof v Dublinu je bil znan kot reformator, ljudje pa so ga spoštovali tudi zaradi njegove dobrodelnosti in pomoči, ko je mesto prizadela lakota. Umrl je na severu Francije leta 1180, v svetnika pa so ga posvetili 45 let kasneje. (STA) rusija - Za novega predsednika Na volitvah glasovali tudi kozmonavti na ISS MOSKVA - Na nedeljskih predsedniških volitvah v Rusiji so glasovali tudi trije ruski kozmonavti na mednarodni vesoljski postaji ISS. Glasovali so s pomočjo povezave med vesoljskim centrom blizu Moskve in ISS, ki se je v času glasovanja nahajala 350 kilometrov nad Havaji. Po ruskih navedbah so kozmonavti pri glasovanju uporabili ameriško tehnologijo. Zastopnik volilne komisije jim je preko povezave najprej prebral imena kandidatov, Anton Škaplerov, Anatolij Ivanišin in Oleg Ko-nonenko pa so potem preko "telefonskega mostu" svojemu zastopniku zaupali svojega favorita, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Njihov pooblaščenec, vodja službe za odnose z javnostmi vesoljskega centra za usposabljanje pri Moskvi, Dmitrij Škukov, je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax potem izpolnil njihove glasovnice. Po navedbah ruskih oblasti je bila tako volilna udeležba iz vesolja stoodstotna. Kot podrobneje poročamo na 29. strani, je na volitvah zmagal Vladimir Putin. 66-letna upokojena duhovnica rodila dvojčka ZÜRICH - 66-letna upokojena švicarska duhovnica je rodila dvojčka in tako postala najstarejša švicarska novopečena mamica, je v nedeljo poročala švicarska televizija SF. 66-letnica je dečka rodila s carskim rezom pred dvema tednoma v bolnišnici v kantonu Graubünden in Chur. Mati in novorojenčka naj bi carski rez dobro prestali, čeprav sta dvojčka še vedno na kliniki pod zdravniškim nadzorom. "Neverjetno je, kaj danes zmore medicina," je po poročanju švicarskega časnika Sonntags-Blick dejala 66-letnica, ki se v medijih v prihodnje ne želi izpostavljati. "Dogodek bi rada v miru uživala," je dejala. Švicarka naj bi pred nosečnostjo odpotovala v Ukrajino, kjer je dovoljeno tako darovanje sperme kot jajčec. Medicinski napredek omogoča, da vedno več žensk rodi tudi v relativno visoki starosti. V preteklih petih letih so tako v Švici rodile najmanj štiri ženske, ki so bile starejše od 60 let. Najstarejša ženska na svetu, ki je zahvaljujoč medicinskemu napredku rodila, pa je 70-letna Indijka. Bogatašinja iz New Yorka si je privoščila sužnjo ALBANY - Bogata newyorška vdova je v svoji 30 milijonov dolarjev vredni graščini severno od prestolnice Albany skoraj šest let držala nezakonito priseljenko iz Indije v suženjskem delovnem razmerju in ji za 17 ur dela na dan sedem dni v tednu plačevala 85 centov na uro. Precej časa je preživela zaklenjena v omari, da ne bi pobegnila. Sodišče je priseljenko identificiralo le z inicialkami V. M. 39-letna Annie George jo je pred skoraj šestimi leti najela skupaj z možem, ki je leta 2009 umrl v letalski nesreči. Suženjsko izkoriščanje je nekdo opazil in obvestil zvezne oblasti, ki so lani izvedle racijo. V času racije je stiskaška vdova poklicala sina V. M. in mu zabičala, naj mami razloži, da policiji pove, da je v hiši le gostja. Sin je pogovor posnel, kar bo vdovo stalo najmanj 206.000 dolarjev zaostale plače varuški svojih štirih otrok in ob tem "deklici za vse" v graščini s 34 sobami in pozlačenimi stropi, kakor tudi pristajalno ploščadjo za helikopter. Ob vsej tej revščini je bilo seveda težko najti denar za pošteno plačo gospodinji, morda pa ga bo kaj našla za odvetnike. (STA)