130. Ml v umnimi, v petek, njunim mm. uvaia vsak dan sreter, izimai nedelje in praznik«, ter velja po pottl prejeman za Miho ogiiko dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano i pošiljanjem na dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje detele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe jrtz istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za osaanlla se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatl ^ Kckopisi se ne vračajo. — UrtdnUtvo in spravniitvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari ^rsgaifttoa telefon it. M. Jfteseina priloga: „Slovenski Tehnik" leuo itevilke po 10 h. Upraralitra telefon it. 8S. Koncentriranje strank. Kakor armade pred vojno, tako go se pred začetkom zasedanja novega državnega zbora začele koncentrirati parlamentarne stranke. Koaliranje sorodnih elementov je v polnem tira. Vse seranke, ki jih vežejo gotovi veliki skupni interesi, stvarjajo Eied seboj zveze, da bi s čim večjim številom članov zadobile čim večjo veljavo pri vladi in v parlamentu. Prva taka zveza se je ustvarila med nemškimi klerikalci in med nemškimi krščanskimi sodi al c i. Ti so se najhitreje in naj • lag e združili, ker med njimi ni po- ega bistvenega razločka. V cerkveno političnih in šolskih vprašanjih so popolnoma enih nazorov, v gospodarskih stvareh pa se bodo zdaj toliko laglje porazumeli, ker so krščanski socijalci izgubili večji del svoje zaslombe v mestih in bodo po-stali zastopniki kmetskih skupin, kakor so to stari klerikalci. Tako lahko in gladko, kakor med starimi klerikalci in med krščanskimi iOcijalei se med drugimi strankami ne dajo izvesti koalicije, ker je med njimi manj skupnih interesov in več nasproti). Narodnostni interes je prazaprav edini moment, ki zamore združiti posamične frakcije meščanskih strank na skupno delo in zaw se je tudi povsod narodnostni moment vzel kot temelj združenja. Xa tej podlagi so Cehi dosegli vitev skupnega kluba. Na shodu dne 5. t. za. v Pragi so se zastopniki vseh čeških strank izrekli za skupen klub, čigar naloga je, varovati in uresničevati češki narodno-stni in državnopravni program in uravnavati parlamentarno razmerje tega kluba z vlado in z drugimi strankami, v kolikor se t O tiče skupnih zadev češkega naroda. 5amo na taki podlagi je bilo mogoče ustanoviti skupen češki klub, kajti med češkimi strankami SO zasto- pana najrazličnejša stremljenja in zgodilo se bo dostikrat, da bodo ene frakcije tega kluba glasovale proti drugim. Zagotovljeno je namreč, da bodo posamične frakcije imele v vseh stvareh, ki se ne tičejo češke narodnosti in češkega državnega prava, popolno svobodo. Kako naj bi bilo drugače! Mla-dočehi so svobodomiselni in bodo glasovali za razporoko in za svobodno šolo, naprednjaki pojdejo še dlje in bodo zahtevali in glasovali za popolno ločitev države od cerkve, med tem ko bodo klerikalci odločno nasprotovali tem težnjam in imeli tudi nekaj opore pri konservativcih. V tem, ko skoro ni dvoma, da se združi sedem jako različne programe zastopajočih strank v skupen klub, se je taka koncentracija med nemškimi strankami razbila. Združili so se pač nemški nacijonalci, nemški agrarci in nemški radikalci, odpahnili pa so zadnje Mohikance nekdaj tako velike in mogočne nemške liberalne stranke. Nemški naprednjaki niso bili sprejeti v zvezo drugih nemških meščanskih strank in bodo v novem parlamentu igrali le vlogo male frakcije. Vzrok temu je dvojen. Meroda-jen je bil pred vsem konfesijonalni moment. Glavna opora nemških na-prednjakov so Zidje in med poslanci je več krščenih in nekrščenih Židov, dočim so ostale nemške stranke očitno ali prikrito antisemitske. V drugi vrsti pa je prišlo tudi v poštev nasprotje drugih nemških strank proti socijalnim demokratom in proti ma-nehestrskim težnjam nemških napred-njakov. Nemške meščanske stranke hočejo na eni strani boj proti socijalnim demokratom, na drugi strani pa bodo poskušali delavstvo pridobiti s socijalnim! reformami, dočim nemški naprednjaki niso vneti za boj proti socijalni demokraciji, ki jim je v različnih krajih pomagala do mandatov, a tudi niso vneti za socijalne reforme, ki bi naložile fabrikantom velikih bremen. Tudi Poljaki poskušajo doseči združenje vseh poljskih strank. Poljski klub, ki je časih igral tako veliko vlogo, se pač ustanovi in združile se bodo v njem vse poljske frakcije — izvzemši poljsko ljudsko stranko. Poljski klub bi pač tudi to stranko rad pridobil, a doslej njegova prizadevanja niso imela uspeha. M al oru si so razdeljeni na dve stranki, vendar je že gotovo, da ustanove skupen klub. Cisto negotovo je, kaj se zgodi z Jugoslovani. Te dni so imeli slovenski klerikalni poslanci posvetovanje. Slovenskih naprednjakov seveda niso povabili, pač pa so povabili dr. 1\ vb a i'a, Grafen auerj a in Man-dića, od katerih pa ni nobeden prišel. Iz v.->ega, kar se čuje o tem sestanku, se da posneti, da Šuster-šic in Krek na noben način nočeta skupnega jugoslovanskega kluba, v katerem bi bil tudi župan Hribar. Svoje stališče v tej stvari smo že tolikrat pojasnili, da tega pač ni treba novic storiti. Mi smo za skupen klub iz občenarodnih ozi-rov, a Če se ne doseže, nam to v strankarskem oziru ne bo čisto nič škodovalo, nego še koristilo. _ Predsedstvo v novem državnem zboru. Dunaj, 6. junija. Krščanski socijalisti delajo na vse kriplje, da bi bil izvoljen za predsednika novemu državnemu zboru ravnatelj dunajskega magistrata dr. ¥eisskirchner, ki bi v tem slučaju odložil evojo službo, pač pa bi se potegoval za občinski mandat, ker je baje določen I za Luegerjovega naslednika. Včeraj je imel dr. Weiskirchner večurno po-I svetovanje z ministrskim predsedni-j kom baronom Bečkom. Po konferenci I so mu pri nekem banketu v mestni hiši že čestitali, a Weiskirchner je Čestitke odklanjal, ker zadeva Še ni popolnoma zrela. — Dr. L u e g e r pa se je izjavil nekemu časnikarju, da krščansko socijalna zveza še ni ničesar odločila glede predsedstva. Odločitev se izreče šele v klubovi seji prihodnji ponedeljek. Radikalna struja v krščansko socijalni zvezi kandidira za predsednika dr. Pat taj a, ki bi v tem slučaju odložil deželno odborništvo, ki bi ga dobil posl. Schneider. Skupni češki klub Praga, 6. junija. Glasilo čeških soc. demokratov „Pravo liduu piše, da skupni češki klub ne bo imel drugega praktičnega pomena, kakor da bo prikrival klerikalne nenasitnosti in da bo dajal avstrijskim vladam ministre. Brno, 6. junija. „Lidove No-vinyu pišejo, da se je dosegel skJep čeških poslancev glede skupnega kluba od vseh nasprotnih smeri in nasprotujočih si nakan. Poslanec dr. Stranskv se je zavzemal za skupni klub, ker je upal, da bo opozicij o-n al en; ministra Fort in dr. P a c a k pa sta podpirala načrt, ker sta se zanašala, da se jima posreči skupni klub napeljati v vladno strujo. Položaj je potemtakem nejasen. Gotovo je le, da bodo radikalci iz Češke, ljudska stranka iz Moravske in dr. Krama revi neodvisni Cehi zavzeli opozicijsko stališče. Za svobodno šolo. Dunaj, 6. junija. Nižjeavstrijski deželni Šolski svet je svoječasno izdal naredbo, ki grozi staršem in otrokom s kaznimi, ako ostanejo otroci od verskih vaj. Vsled agitacije svobodomiselnih krogov je ministrstvo naročilo deželnemu šolskemu svetu, da je naredbo preklical. Nadalje je deželni šolski svet odredil, da slabi red samo v verouku ne sme zadrževati otroka pri vstopu v višji razred. Hrvaško-madžarski spor. Budapešta, b\ junija. V državnem zboru se je danes nadaljevala debata o službeni pragmatiki železničarjev. Prvi je govoril posl. Polit (Srb), ki je prepričevalno razlagal zgodovinski razvoj državno-pravnega razmerja med Ogrsko in Hrvaško. Z besedilom nagodbe je dokazoval, da imajo Hrvatje pravico, zahtevati hrvaški uradni jezik tudi pri železnicah. Nemadžarske narodnosti na Ogrskem pač morajo trpeti, da se ne izpolnuje narodnostni zakon, ker so preslabi, da bi v to vlado prisilili. Hrvatom pa ni treba dovoljevati, da bi se jim kratile pravice. — Posl. Grof Batthyany je svaril Hrvate, naj ne zahtevajo, česar jim Madžari ne morejo nikoli izpolniti. — Demokrat Vaszonovi ni le proti zahtevi Hrvatov, temuč tudi proti vladni predlogi sami, ki hoče dovoliti Hrvatom, da bi uradniki na železnicah morali govoriti z občinstvom hrvaško. (To je demokratizem!) Jubilej kronanja kralja na Ogrskem. Budapešta, 6. junija. Cesar je prispel ob 8. uri zvečer v Budapešto. Na kolodvoru in ob cesti do kraljevega gradu so sa gnetle nepregledne množice, med njim največ delavcev, ki so ves čas viharno demonstrirali za splošno volilno pravico. Posebno zadovoljstvo v vseh političnih krogih je zbudila vest, da pride k jubilejnim slavnostim v Budapešto tudi nadvojvoda Fran Ferdinand, ki se že več let ni udeležil nobene javne slavnosti na Ogrskem. Iz Srbije. Bel grad, (>. junija. Danes je prispelo iz Carigrada posebno sultanovo poslanstvo, ki je prineslo kralja in prestolonasledniku dragocena darila, med temi dva arabska konja. Vlada se pogaja z mladoradikalci, da bi se obstrukcija mirnim potom polegla. Dogodki na Ruskem. Petrograd, (i. junija. Sv. sinod je odstavil štiri duhovnike poslance, LISTEK. Cerkev m suženjstvo. (Konec.) V tem, ko je cerkev oznanjujoč Kristusove nauke v teoriji priznavala ravnopravnost in ravnovrednost vseh ljudi in s tem obsojala suženjstvo, je v praksi varovala suženjstvo, in, ko je to propadlo, tlačanstvo z vsemi močmi. Kakor se oderuh vedno ustavlja utesnitvi obrestne mere, tako se je cerkev ustavljala odpravi suženjstva. Kako popolnoma se je cerkev izneverila Kristusovim naukom v tej zadevi, kažejo njeni pravni in bogoslovni nauki poznejših časov in kaže tj ena praksa. Kanonsko pravo pripozna-va sužnost kot pravno stanje. Da bije s tem v obraz Kristusovim naukom, to ni cerkvenih mogotcev nikdar že-niralo. Kanonsko pravo obsega vse polno določb glede sužnjev. Tako na pr. je po kanonskem pravu prepovedano, prodati sužnja, ki je cerkvena last, ali mu dati svobodo in navedeni so pogoji, pod katerimi smejo škofje sužnje prodati. Bogoslovci so pogostoma zagovarjali suženjstvo. Tomaž Akvin- ski, ki ga je papež Leon XIII. proglasil za največjega cerkvenega učitelja in ki velja za nezmotljivega tolmača verskih naukov, je odločno zastopal opravičenost sužnosti. Po naukih Tomaža Akvinskega o državi in njenih uredbah so vsi ljudje, ki d e -laj o , samo hlapci in sužnji, tisti, ki jih vladajo (vladarji, vojščaki in duhovniki) pa so od narave določeni, da tem hlapcem in sužnjem g o-spodujejo. Tomaž Akvinski uči, naj skrbe gospodarji, da bodo sužnji trdnega telesa in slabe parne t i da se ne bodo dvignili proti svojim gospodarjem. Mimogrede bodi omenjeno, da plačuje država iz denarja davkoplačevalcev dr. K r e k a , da na ljubljanskem učiteljišču uči to filozofijo. Dandanašnjim duhovnikom je res potrebna. Ko bi dandanašnji sužnji ne bili slabe pameti, bi bil kmalu konec duhovskega gospodstva, zato skrbe duhovniki s tako vnemo za p o n e -umnjevanje ljudstva. Najjasnejši dokaz, kaao je cerkev ljubila sužnost, se da doprinesti z dejstvi. Mnogi samostani in papeži sami so imeli sužnje in jim je su- ženjsko delo dopriuašalo ogromnih dobičkov. Cesar Henrik IV. je 1. 1084 potrdil samostanu sv. Zena v Veroni vso posest, obstoječo iz cerkva, \rasi, tlacanov in sužnjev. Cesar Henrik V. je 1. 1094 potrdil samostanu sv. Salvatorja v brik-senski škofiji vso njegovo posest s sužnji vred z izrecnim dostavkom, da ostanejo tudi vsi potomci teh sužnjev vedno sužnji imenovanega samostana. Alkuin je kot opat petih samostanov imel okroglo 20.000 sužnjev. Papež Gregor I. je hotel svojemu notarju Teodorusu napraviti posebno veselje in mu je daroval lepega mladega sužnja. Papež Gregor IX. je določil: nNihče naj se ne drzne vzeti cerkvi kako premičnino (!), bodisi reč ali sužnja.u Zaukazal je tudi, da škof, ki hoče kakemu sužnju dati prostost, mora za to cerkvi dati dva druga sužnja. Papež Leon I. je zaukazal, dane sme nihče iz suženjskega stanu postati mašnik. Brez števila je prekletstev, ki so jih izrekli papeži proti različnim kristjanskim vladarjem, državam in mestom, v katerih prekletstvih so poživljali svoje pristaše, naj prebivalce prekletih krajev napravijo za sužnje. Tak poziv je izdal papež Klemen V. leta 1309 zoper beneško republiko, papež Gregor XI. 1. 1372 zoper Florenco, papež Pij V. pa je 1. 1569 izdal bulo, ki obeta vsem dom, kar se jih bo po preteku treh mesecev še dobilo v papeški državi, da postanejo sužnji rimske stolice. Papež Pavel III. je 1. 1548 izrecno dovolil kupčijo s sužnji v Rimu. Arhivar Bertolotti je 1. 1887 izdal zbirko uradnih listin, iz katerih izhaja, da so papeži 16., 17. in 18. stoletja imeli na stotine sužnjev na svojih galerah in da so sužnje kupovali in prodajali, kakor se kupuje in prodaja živina. Papež Nikolaj V. je leta 1542 izdal poziv na portugalskega kralja Alfonza, naj vse Saracene in sploh pogane podjarmi in jih napravi za sužnje. Zelo slaboglasni papež Aleksander VI. je „podarilu španski kraljici vse prebivalce tedaj razkrite Amerike kot sužnje, in S panoi so hiteli uresničit papeževo dovoljenje. Spanci so obenem prinesli v Ameriko vero lju- bezni in suženjske verige in so divjali proti Indijancem tako bestijalno, da se je celo dobilo nekaj duhovnikov, ki so temu početju ugovarjali. Dominikanci so se zavzeli za Indijanoe, Frančiškani, od nekdaj konkurenti Dominikance v, pa so zagovarjali divjanje proti Indijancem. Domnikaneo Las Casas je končno po dolgem prizadevanju dosegel, da so bili Indijanci izpuščeni iz sužnosti. Na njih mesto so potem Spanci in drugi dobri kristjani uvažali zamorce iz Afrike. VeČ stoletij je trajal ta lov na zamorce, ta kupčija s sužnji in katoliška duhovščina je bila tudi tu najgoreČnejša zaščitnica sužnosti zamorcev, dokler niso ameriški protestant) e temu katoliškemu barbarstvu z mečem naredili konec. Osvobojenj e sužnjev, odprava sužnosti, je uspeh mnogostoletnega socijalnega boja zatiranih slojev samih. Cerkev nima na tem nobenih zaslug. Bila je vedno na strani zatiralcev, branila je suženjstvo, dokler ni padlo in branila je fevdalizem, dokler ni propadel, kakor brani danes velekapitalizem proti slojem, ki se hočejo emancipirati iz njegovih smrtonosnih objemov. ker niso hoteli izstopiti iz demokratične stranke. Varšava, »> junija. V Lodzu je neki terorist ustrelil ravnatelja predilnice, Prusa E Reisa. London, 6. junija. Na kongresu ruskih soc. demokratov so dobili premoč ekstremni elementi. Vsled tega se je sprejel vprav revolucij on aren načrt. Stranka bo v dumi najsrditejše pobijala vlado in liberalce, da onemogoči vsakršno delo v dumi. Razpust dume bi bilo znamenje z a splošno vstajo, za kar je že vse pripravljeno, da izbruhne v juliju ali avgustu. Vladarska kriza na Portugalskem. Rim, 6. junija. Iz Lisabone je došla vest, daje vlada razkrila veliko protidinastično žaro to. Zaprli so že mnogo oseb. Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. junija. — Klerikalci med sabo. MI- nole dni se je pisalo, da hoče prof. Robič odložiti deželno odborništvo, ker je pri državnozborski volitvi propadel. Nismo sicer čestilci prof. Ro-biča, ali Čudno se nam je to vendar zdelo, če izstopi prof. Robič iz dež. odbora, izgube s tem Slovenci edinega zastopnika v tej prevažni korporaciji. Robič bo torej iz maščevanja oškodoval ves narod, če bi iz7edel svoj namen. Kakor rečeno, se nam je od kraja jako čudno zdelo, kajti tako slabega mnenja vendar nimamo o Robiču, da bi se na tak način maščeval. Sedaj smo izvedeli, da je stvar malo drugačna. Prof. RobiČ je res hotel izstopiti iz deželnega odbora, toda ne zaradi tega, ker j e pri volitvi v državni zbor propadel, marveč zaradi konflikta, ki je nastal med njim in dr. Korošcem, odstopiti je hotel, ne ker so ga vrgli naprednjaki, njegovi nasprotniki, nego zato, ker je lastna stranka z dr. Korošcem na čelu vprizorila proti njemu neke spletke, ki so ga globoko užalile in obenem pokazala, kako zavratni in nepošteni so klerikalci proti svojim lastnim pristašem. — Pokret" o jugoslovanskem klubu- „Pokret", glasilo hrvatske napredne stranke, se v notici „Hrvati i Slovenci u Bečuu z vnemo zavzema za to, da se osnuje v dunajskem parlamentu edinstven jugoslovanski klub, v katerem bi naj bilo zbranih vseh 37 jugoslovanskih poslancev. Na to pa nadaljuje : rTo je gotovo najpra-vilnejše stališče. Čemu da bi naj Hrvati delali vedno stafazo klerikalnim Slovencem? Pa kaj bi naj Hrvate bolj vezalo na slovenske klerikalce kakor na liberalce? Prirodna bi bila zveza Prodanova, Perićeva ž njimi, toda drugi dalmatinski poslanci niso izvoljeni na klerikalnem programu, da nekateri izmed njih kakor doktor Tresić in Biankini so izvoljeni celo proti klerikalni gonji. Za to bi se Hrvati morali truditi, da se osnuje edinstven klub 37 poslancev, ki bi postopali skupno v vseh narodnostnih vprašanjih, v kulturnih na bi si pustili svobodne roke . . . Čim več je poslancev v klubu, tem večjo veljavo ima pri volitvah v razne odseke, kakor vobče pri rešavanju političnih vprašanj." — Dr. Laginja za skupen Jugoslovanski Sklub. Glasilo dr. La-ginje, puljski „Omnibus", piše pod naslovom „ Jugoslovanski klub" to-le: r Tržaška „Edinost" z dne 4. t. m. je priobčila krasen članek iz peresa vrlega narodnega boritelja v Trstu g. dr. O. Rvbafa o ustanovitvi enega ^Jugoslovanskega kluba" naših poslancev na Dunaju. Žal nam je, da nam prostor ne dopuščča, da bi se podrobneje bavili s tem vprašanjem: no, menimo, da govorimo iz duše našega naroda in njegovih vrednih poslancev, ako izjavimo, da podpišemo z obema rokama oni članek in da je naša vroča, želja, da pride do tega kluba. — Dr. Baškovič v Hrastniku. Naš hrastniški dopisnik nam poroča: Z ozirom na r p opravek" g. dr. Ben- koviČa v 127. št. vašega cenj. lista, da ni res, da bi se udeležil nemčur-ske veselice in da ni res, da bi ga pričakoval na glažuti napis nHeil Dr. Benkovič", morem sledeče odgovoriti: Dr. BenkoviČa je videlo več ljudi na dan veselioe hoditi oziroma voziti se po Hrastniku in Dolu. Dve zanesljivi priči sta izjavili, da sta ga videli, pripeljati se do poslopja, kjer se je vršila nemčurska veselica. Mogoče je, da sta se priči zmotili, saj je bila tema, taktum pa je, da so hrastniški heilovoi, najzagrizenejši nemčurji Spodnje Štajerske pričakovali dr. BenkoviČa in da ga je pričakoval na glažuti napis: „Heil dr. Ben-kovič!" In še druga neizbrisljiva resnica je — in to je glavno — da se Benkovič in dolski vzor-kaplan Gašparič nista sramovala iskati zveze s hrast niski mi nemškutarji, da sta se zavezala, ne delati zoper nemško šolo in da sta postala stem dobra strežaja grobokopom hrastniškega Slovenstva. Mi radi tega ne bomo vrgli puške v koruzo, nasprotno, bojevali se bomo tem odločneje za narod in njega pravice. — Angleški časnikarji na Kranjskem Dva dni se je mudilo 40 angleških časnikarjev na Kranjskem. V sredo so bili v Bohinju, včeraj na Bledu, kjer jim je bil prirejen banket. Po banketu je bil koncert „ Glasbene Matice", ki je bil v vsakem oziru vzoren. Druge priredbe je pokvaril dež. Več ne moremo poročati, kajti, kakor ni bila povabljena na sodelovanje pri tej priredbi organizacija slovenskih književnikov in Časnikarjev, tako tudi ni bilo k tej priredbi povabljeno uredništvo našega lista, marveč samo uredništvo uradnega lista. — Anarhija v pevskem društvu „Ljubljana". Odbor pevskega društva „Ljubljana" je skozinskoz klerikalen in terorizira pevce, katerih je velika večina naprednih. 24 naprednih članov je zahtevalo izreden občen zbor, čemur se pa odbor sprva ni hotel vdati, dasi določajo društvena pravila v § 12., da se mora sklicati izreden občen zbor, če zahteva to \4 članov. Odbor videč, da mu vse zvijanje nič ne pomaga, se zdaj na vse načine trudi, da bi obdržal svoje mandate v rokah. Opozarjamo napredno opozicijo, naj bo oprezna! Kako hoče odbor terorizirati člane, dokazuje, daje izključil člana Tram-puša iz društva, ker je v imenu naprednih članov hotel predlagati na izrednem občnem zboru nezaupnico odboru. 2 9. maja so napredni člani zahtevali izreden občen zbor in naznanili dnevni red tega zborovanja, 3. junija je bil pa Trampuš že izključen iz društva, češ, da je zanemarjal svoje posle. Tudi članu L. S. se je tako zgodilo. S takim postopanjem se ne pride daleč! — Klerikalni denuncijanti. Lampetovo popravkarsko društvo je čutilo potrebo, sestaviti sledeči popravek in ga dati prepisati „kruto žaljenemu": Sklicujoč se na § 19 tisk. zakona prosim, da prijavite z ozirom na notico med dnevnimi novicami „Klerikalni denuncijanti" v „Slovenskom Narodu" Št. 128. z due 5. junija 1907 na istem prostoru in v postavnem času sledeči popravek: Ni res, da sem znan „Slovenčev" prisluškovalec, ki se plazi povsod, da bi ujel kak pogovor. Ni res, da sem izostal iz pripravnice, ker se mi ni ljubilo več v šolo in ker vidi, da se b prenašanjem novic „Slovencu" prav dobro zasluži in preživi. Res pa je, da „Slovencu" sploh nisem sporočil še nobene novice. Ni res, da je de-nuncijanstvo in zavijanje resnice moj glavni in edini posel, res pa je, da ne denunciram in ne zavijam resnice. — Ljubljana, 6. junija 1907. — Franje Ferderber. — Predrznost nekaterih ljudi je res velika. Kar smo mi trdili, je vse res in Ferderberjev popravek je samo toliko vreden, da je postavno sestavljen in da se zani-kuje, kar smo mi zatrjevali, kar pa na vse zadnje ni prav nič težko. Čudimo se pa, da se je „Slovenec" s tako vnemo zavzel za Ferderberja, katerega do včeraj ni poznal, kakor pravi. Taka nesramna lažnjivost! Ferderber je včeraj v našem uredništvu sam priznal, daje v zvezi s „SloVenČevim" uredništvom že par mesecev in le zatrjeval), |da ni denuncijant, če bi Ferderber „Slovencu" ne bil tako pri srcu, ne bi „Slovenec" točil zaradi njega kar krvavih solza. Vemo, kaj ti5i zadaj. Ferderber bi se rad zmazal, ker je potrjen k vojakom, da bi služil le dva meseca mesto treh let in klerikalci bi mn to zmazanje silno radi preskrbeli. Taka ljubezen pa tudi ni brez vzroka in Ferderber si jo zna zaslužiti, če nima Ferderber namena denuncirati, naj nam razjasni, kaj je imel opraviti pri demonstraciji pred Šusteršičevim stanovanjem 8. maja, ko je šviga1 semtertja in zijal demonstrantom v obraz, kje bi zasačil kakega znanca? Kaj je imel opraviti 14. in 23. maja pri volitvah, katere je pošteno predelal? ^orej le ne zanikavati, kar stoji in česar nihče ne utaji? — „Slovenčev" dopisnik is Ribnico me napada, ker sem častital gosp. županu Ivanu Hribarju o priliki njegove izvolitve državnim poslancem. Storil sem to s prepričanjem, da je ljubljanski župan izredno na darjen, delaven in strogo naroden mož. Kdor je toliko storil za svojo občino in za svoj narod, kakor župan Hribar, gotovo ne bode slab poslanec. Mal narod, kakor smo Slovenci, ne sme odklanjati takih delavnih in zaslužnih mož iz napetih strankarskih vzrokov. Ako sem kot župan enkrat pozdravil g. knezoškofa kot višjega dušnega pastirja v imenu občine ter poudarjal, da je prebivalstvo katoliško verno in ako spolnjujem cerkvene dolžnosti, dokazuje to, da nisem brezverec, nikakor pa, da s tem odobrujem hujskanje in politično nestrpnost nekaterih politikov. Ako delujem v občini pomirljivo in za gospodarski napredek ter obsojam politične strasti in terorizem, mislim, da to ni brezznačajno. Dajte ljudstvu poleg enake volilne pravice tudi politično prostost. Vera in cerkev s tem ne bodeta trpeli, pač pa morebiti terorizem in nestrpnost nekaterih poli tikov. Ne bodem poiemizoval s „Slov." dopisnikom, samo prosil bi ga, da naj v svojem prihodnjem dopisu izreče svoje mnenje o brezmejno sirovih napadih v „Slovencu" po ožji volitvi v Ljubljani na Hribarjeve pristaše in posebno na mlada nedolžna dekleta. Ako imajo tisti, ki so se veselili Hribarjeve zmage, „svinjske duše", kakšno dušo imajo tisti, ki so zmožni kaj takega pisati? —- Ker sta prvi slovanski škof Strossmaver in nas slavni pesnik Simon Gregorčič prijateljsko občevala z županom Hribarjem, ne more biti pregreha, ako mu Častita župan na deželi. Kaj bi pisal „Slovenec", ako bi Hribarju ča-stitala tudi ta dva moža, da sta Še živa. — Prigorica pri Dolenjivasi, 5. junija 1907. Ignac Merher, župan. — V državnem železniškem svetu sta bila sprejeta dva predloga ljubljanskega župana Iv. Hribarja, in sicer zaradi razširjenja kolodvora v Kranju in za napravo tehtnice za vagone na postaji v Bohinjski Bistrici. — Imenovanje- Asistent mestne hranilnice ljubljanske g. Ivan Hiter je imenovan ofioijalom. — Lov na liberalce. V tem, ko hujska škofov list da na dan na boj-koj liberalcev, si belijo njegovi pa-troni glave, kako bi zopet zvabili liberalno meščanstvo v hotel „Union". Odkar se je začel volilni boj, je „Union" zapuščen. Škandali, ki so jih uganjali ŠusteršiČ in tovariši na svojih shodih, so pregnali iz „Uniona" goste. Izostali so tudi najbolj potrpežljivi ljudje. Tega je pregnal tisti kaplan, ki tuli kadar je pijan, da je groza, in pijan je vselej, kadar pride v Union. Drugi ne mara, da bi Štete vlekel na ušesa, kaj se govori pri posamičnih mizah. Tretjemu je zoprno vpitje gotove katoliške „dame", ki pogostoma tako razsaja, da se jo sliši po vsem hotelu. Tistega doktorja, ki ga spravljajo v zvezo s presenečenjem v nf • ■ • štibelou" so siti že največji klerikalci. Tako se je zgodilo, da je Union sedaj zapuščen. „Led je treba prebiti — meščanstvo se mora zopet zvabiti v Union — to je zdaj parola in v ta namen so poklicali grafiki orfej v Ljubljano. Samo za en večer pride. Nekaj stotakov bo gotovo izgube, a kaj zato, da bi le meščanstvo začelo zopet zahajati tja, kjer je dr. ŠusteršiČ na to isto meščanstvo izlival cele golide gnojnice. Ker vojaške godbe koncert ni imel uspeha, naj pomagajo klafarske nemške pesmi, spremljane s primerno visokim vzdigovanjem kril. Samo če se Spekulativni gospodje niso urezali. — fte ena slika isza volitev. Piše se nam: V Času volitev je imel prav mnogo posla vodmaški kovač Vrhovec. Letal je od gostilne do gostilne in agi tir al za Kregarja, tako da so se ga končno Že sami gostilničarji naveličali ter komaj čakali, da bi bilo te gonje konec. Obnašal se je tako oblastno, kakor da je že g o t o v a klerikalna zmaga. Na dan ožjih volitev so stali v bližini svojih hiš in mestne ubožnice kovač Vrhove, njegov sosed Voje, tudi pravi klerikalec, ter še par drugih ter prežali na voliioe, kakor mačka na miši. Za marsikaterega jim ni bilo prav, da je šel volit, posebno pa za nekega starega F. P., ki vsled bolnih nog ni mogel na volišče ter so ga morali pripeljati. Voje, njegova boljša polovica in še par moških, stanuj oči h v njegovi hiši, so napadli ženo omenjenega volilca z raznimi psovkami. Ker pa je bila ona tiho ter šla raje iz njihove bližine proč, so napadli še njeno hčer, ki je prišla kasneje mimo njih. To pot pa so slabo naleteli, ker jim je ta gospodična pošteno povedala svoje mnenje in jih zavrnila, da si nihče ni več upal se oglasiti, marveč so molčali kakor nemi. No, Vojetu in njegovi boljši polovici še ni bilo dovolj, ščuvala je svojo sosedo, pristno tercijalko-vdovo, proti rodbini volilca rekoč: „S tako partijo ven, ki župana voli in „Narod" bere!" — Sedaj pa nekaj v označbo teh klerikalnih poštenjakov! Te dni so pili nekje na Posavju štirje hišni posestniki, sami klerikalni agitatorji: kovač Vrhove, njegov sosed Voje, šentpe-terski mežnar Tine in dr. Šlajmerjev strežaj M Prioeljal jih je zvečer iz-vošček „Oskaru vse precej natrkane v Ravnikarjeve ulice. Izvošček je ustavil konja, a v tistem hipu so po-skakali z voza ter se oddaljili. Vrhove in Voje sta skočila na kovačevo dvorišče in v varstvu teme gledala, kaj bode naredil izvošček, eden pa je čepel v kotu Virkove hiše za ograjo. Le enega je voznik ujel ter ga prosil in prosil za plačilo, a ga ni dobil. Izvošček je trdil, da ni dobil denarja, gospod pa, da je plačal in se ptaho oziral naokolu po svojih tovariših, ki sta pa že odnesla pete. Vrhove in Voje sta se prišla potem izgovarjat, da so plačali za vožnjo tri krone, a da je izvošček hotel imeti štiri krone. Čudno je to! Zakaj so se poskrili, če so plačali, ali niso mogli štirje hišni posestniki vsi skupaj zložiti še ene krone, da bi s tem preprečili škandal ? — Simon Gregorčičeva javna knjižnica in čitalnica v Ljubljani se otvori jutri v soboto 8. junija. Začasno se otvori občinstvu le čitalnica, kjer bodo slovenski, hrvaški, Češki nemški in italijanski listi in revije na razpolago. Čitalnica je dostopna vsakomur pro ti pris toj bini 2 vinarjev. Prostori se nahajajo v Vegovih ulicah št. 2 pritlično na levo (poleg realke). Čitalniške ure so ob delavnikih od 10.—12. ure d o p. in od polu 2. do 8. ure pop. Ob nedeljah pa od 8.—12. dop. in od 3.—6. pop. — Občni zbor kamniške po-družn ce Slovenskega planinskega društva11 se bo vršil v soboto, dne 15. junija t. 1. ob polu 9. uri zvečer v hotelu Fischer v Kamniku. Z ozirom na važne točke dnevnega reda (tudi volitev odbora), je želeti, da se tega občnega zbora udeleže vsi podružnični Člani. — Družbi sv. Cirila in Metoda V Ljubljani je poslala slovanska narodna Čitalnica v Clevelandu (Amerika) za narodni kolek 20 K ter naznanja, da bodo tamkajšnji Slovenci kolekovali pisma z narodnim kolekom ter ga v kratkem še naroČili. — Slovenci! Posnemajte rodoljube v daljni Ameriki! — Družba sv. Cirila in Metoda V Ljubljani naznanja tem potom na različna vprašanja, da „Me-škove razglednice" razpošilja pisarna družbe sv. Cirila in Metoda sama — druge spomladanske pa glavni založnik gosp. I. BonaČ v Ljubljani. — Slovenci, podpirajte to podjetje! Kupujte in zahtevajte povsod le Ciril-Metodove razglednice. — Vsem naročnikom nabiralnikov se vljudno naznanja, da družba nima sedaj v zalogi nabiralnikov, naroči pa novih prav kmalu, in prav je, da se vsi tisti gostilničarji itd., ki imate javne prostore, po katerih se zbirajo naši rodoljubi, oglasite zanje in družba bode oskrbela nabiralnikov tudi v tej množini. Stari nabiralniki pa še tu in tam tiče v zapuščenih kotili sami zaprašeni in puščate jih brez dela in pustite, da ne vrše svoje naloge naši družbi v gmotni prospeh 1 Na dan ž njimi! — „Ljudski tabor11 ali veliko vrtno veselieo na vrtu „Narodnoga doma" ponovi v nedeljo, 9. t. m., pevsko društvo „L j u b 1 j anski Zvon" in to na splošno željo slav. občinstva. Vsled neugodnega vremena se preteklo nedeljo veselica ni m s polnim sporedom vršiti, zato j za nedeljo skrbljeno, da se bo c spored, kateri je po polnjen z novi jako zanimivimi točkami, točno iavršjj Ves spored priobčimo jutri, v sobot Za danes omenjamo samo, da bo veselici sodelovala tudi sL „Mešč^ ska godba iz Kranja", katera je vsi« sviranja samo narodnih koinado splošno priljubljena. Začetek veseli je ob polu 5 uri popoldne. Vsto nina 40 vinarjev. Kdor se želi dobri in neprisi jeno zabavati, naj nikar Q zamudi potruditi se v nedeljo v K rodni dom" na „Ljudski tabor". — »Mehikanci". Zadnjič 8ni navedli tri „Mehikance", ki so se bo rili pod cesarjem Maksimilijanom Mehiki in ki prebivajo v Ljubljani Danes se je zglasil v našem uredništvu 751etni g. Martin Perko iz Ljub. Ijane. Tudi on je bil 3 cesarjem Ma-ksimilijanom v Mehiki, in sicer je bi] korporal pri dvorni godbi. Mož je j£ jako trden in krepak in še zdaj hodi muzicirat na manjše prireditve. — Snaga in zdravje, čas vroče serije je pred durmi; muhe in drug& golazen že prihaja v trumah, osobito nadležne muhe. Iz zdravstvenih ozi. rov je posebno v poletnem času pri. poročati največjo snago. Če hoćei ohraniti zdravje sebi in svoji deci, zabrani, da ne pridejo muhe, te pr^ našalke raznih bacilov, do kakršnekoli jedi in pijače. Ne pusti ležati ostankov jedil na mizah, ker to je njih hrana. ČimveČja nesnaga v hiši, tem večje število muh v hiši. Se večje snage je treba v javnih lokalih Mestm fizikat bi storil zaslužno delo, če bi potom javnega oglasa ali okrožnice opozoril gostilničarje, kavarnarje, sla-ščičarje, peke in druge, da bi jedila, kakor kruh in drugo pecivo ne leži ves dan na mizah — nepogrneno. Človeku se gabi že pri vstopu v javen lokal, zapazivši cele kolone rauh. kako izvršujejo taktične operacije po kruhu in pecivu, ležečem po mizah. Muhe niso kaj izbirčne, hraua so jim tudi Človeški izmečki. To vam pove dovolj. Gostje, čuvajte se takih lokalov, kjer gospodarijo — muhe. Gospodinje, ljudje vas bodo sodili po številu muh v vaših — hišah. — Kaplan v Vačah pri Litiji g. Janez Kramarje bil 28. maja t. 1. pri c. kr. okrajnem sodišču v Litiji zaradi razžaljenja časti kazno-van na deset kron globe, oziroma '1\ ur zapora. Prihodnjič, ako bod gospod še nadalje in brez povola ljudi napadal in blatil, bodo „but -poskrbeli, da se mu še malo bolj je ziček pristriže. — Strela je udarila v»pon ljek teden v gospodarsko poslopje posestnika Ivana Žitnika v Tiha boju pri Mirni. Pogorelo je to poslopje, hlev, žitnica, svinjak in šupa Škode je 1600 K, zavarovalnina pa znaša le 3. septembra ob 8. uri v Lescah in 7. septembra ob 9. uri dop na Bohinjski Bistrici. Vsa darila znašajo skupaj 4580 kron, vrhu tega se bo razdelilo Še 93 srebrnih svetinj. Natančnejša poročila se dobe pri deželni vladi in pri posamnih občinah. — Liberalna agitatorja. Tako nekako je obsodil podpisana za plaščem anonimnosti skriti „Slovenčev4 dopisnik v 119. številki v notioi „Volitve v Senožečah". Jeli na tem kaj resnice, dvomiva. Vsa najina agitacija je obsegala toliko, da sva vročila legitimacije in glasovnice voliloem v domaČi vasi. Volilou, ki je želel, da bi mu podpisala glasovnico, sva izpolnila to željo. Da nisva nikogar te-rorizovala, to lahko potrdi vsak volil ec. Cenjeni g. dopisnik naj se blagovoli o tem prepričati. Izjavljava pa, da ko bi tako begala voUloe, kot jih je g. Kleindienst dne 10. maja, ko je bil v vasi od jutra do trdnega večera, listke delil, poučeval Marijine device, kako naj doma kontrolirajo glasovnice, prednici še celo naročil, naj iste pregleduje po posameznih hišah, učitelja pestil in mu žugal z nekim groznim baje storjenim činom, ženam prigovarjal, naj vplivajo na svoje može, učitelja stavil krivega, da so se Vipavci! dne 9. maja na shodu pretepli, bi pač volilni rezultat drugače izgledal. Poleg tega so agitirali vedno: Liče star., Zdrol star., Kebec star., (kaj ne sami starejši) in mežnar. Pri vsem tem je imela naša vas 11 glasov večine za kandidata kmetske stranke. Kakšen liberalni agitator je bil učitelj, dokazuje tudi to, da je reklamiral za Ždrola star., ker je bil napačno vpisan v volilnem imeniku. To so suha in resnična dejstva. Tudi naj bo r Slovencev" dopisnik prepričan, da Janez Ždrolov ne bo nikdar dal slovesa učitelju. V nadaljno polemiko se ne spuščava več. — Dolenja vas pri Senožečah, dne & junija 1907. — Ivan Franetič, Josip Kobal, učitelj. — 24 up v gozdu z zlomljena nogo j© bil g. Ivan Rolet, posestnik žage v Lokavcu pri Ajdovščini. Visoko gori v gozdu je bil daleč proč od ljudi in ker ni imel nobe-upanja, da bi kdo prišel do njega, napisal je na kos papirja že testament. No. k sreči je po 24 urah prišel mimo kmet, katerega je silno lajanje Roletovega psa spravilo na kraj nesreče. Prepeljali so nesrečnika na njegov dom. — Poletni vinogradski praktični tečaji. C. kr. vinarski nadzornik g. B. Skalicky priredi tekom meseca junija praktične tečaje o poletnem obdelovanju vinogradov, zlasti o zelenem cepljenju in poletni režnji trt. zatiranju poletnih škodljivcev itd. Pouk se vrši le, ako to slabo vreme ne prepreči, in sicer: 1.) v torek, dne 4 junija, ob 3. uri popoldne pri podružnični trtnici v Metliki ; 2 ) v sredo, dne 5. junija, ob 8. uri zjutraj v Dra-šieih pri Pezdirčevem vinogradu v Repici: 3. isti dan popoldne ob 2. uri na Radoviei pri vinogradu posestnika g. Matije Cesar; 4.) v četrtek, dne C>. junija, ob 8. uri zjutraj v Semiču pri vinogradu g. Šusteršiča star.; 5.) Isti dan popoldne ob 3. uri pri vinogradu g. župana I. Sitarja v Vel. Riglju, občina Toplice; 6.) v petek, dne 7. junija, ob 3. uri popoldne pri vinogradu g. F. Bojanca na Rupah, občina St. Peter; 7.) v soboto, dne 5. junija, ob 8 uri zjutraj v Straži, občina Prečna, pri vinogradu g. župnika iz Valte vasi; 8.) v torek, dne 11. junija, ob 8. uri zjutraj v St. Ru-pertu: 9.) isti dan popoldne ob 9. uri pri vinogradu g. F. Pence na Priči, občina Mokronog; 10. | v sredo, dne 1 >. junija, ob 8. uri zjutraj pri podružničnem vinogradu v Malkovcu, občina Tržišče; 11.) isti dan popoldne ob 3. uri pri vinogradu g. I. Prijatelja v Kamenškem, občina ^t. Janž ; 1*2.1 v petek, dne 14. junija, ob 7. uri zjutraj pri državni trtnici v Rudolfo-~em, obenem z oddajo zelenih cepitev: 13.) v soboto, dne 15. junija, ob polu 9. uri zjutraj v Stari gori, ob-fina Trebnje, pri vinogradu posestnika J. Novaka: 14.) v ponedeljek, dne 17. junija, ob 3. popoldne pri vinogradu g. župnika v Brusnicah; 15) v torek, dne 18. junija, ob 3 uri popoldne pri vinogradu g. I. Derea-nija v Liscu, občina Dobrniče; 16 ) v ^redo, dne 19. junija, ob 8. uri zjutraj pri vinogradu kmetijske podružnice na Čatežu, občina Velika Loka; 17 ) isti dan popoldne ob 2. uri pri podružnični trtnici v Sv. Križu pri Litiji; 18.) v petek, dne 21. junija, ob 2. uri pri vinogradu g. F. Majdiča v HmelžiČu, občina Mirna peč. Enak pouk priredi vinarski asistent gosp. V. Skubec v sledečih krajih: 1.) v torek, dne 4. junija, ob 8. uri zjutraj v Hrušici, občina Šmihel-Stopiče; 2 v sredo, dne 5. junija, ob 8. uri zjutraj na Mirni; 3.) v Četrtek, dne 6. junija, ob 8. uri zjutraj v Podljub-nem. občina Šmihel-Stopiče; 4.) v soboto, dne 15. junija, ob polu 10. uri dopoldne v Ajdovcu; 5) v torek, dne IS. junija, ob 9. uri zjutraj na Rodi-uah, občina Talci vrh; 6.) v sredo, dne 19. junija, ob polu 9. uri zjutraj v Tanči gori; 7.) v četrtek, dne 20.jun., ob 8. uri zjutraj v Starem trgu pri Kočevju; 8.) v ponedeljek, dne 24. junija, ob 3. uri popoldne na Bučki; 9.) v torek, dne 25. junija, ob 8. uri zjutraj v Studencu; 10.) isti dan ob polu 2. uri popoldne na Raki; 11.) v četrtek, dne 27. junija, ob polu 9. uri *jutraj v Primskovem, občina Gradišče. — Poročil se je g. dr. Živko PetriČić v Otočcu z gdč Jo si- pino Pavelieevo iz Grospioa. čestitamo ! Mariborski župan dr. JSohmi-derer je dobil cesarsko potrjenje in bo te dni zaprisežen. — Roparski umor. Pred mariborskimi porotniki so se predvčerajšnjim obravnavali grozni dogodki: posestnik Tomaž Koren v Sedlašku pri Ptuju je napadel v Kosmincih Jerneja ZajŠka, ga ubil, mu pobral denar in mu zažgal hišo. 3. marca t. 1. se je okoli polnoči zbudil kočar Franc Letonja v Kosmincih vsled ognja, ki je divjal v hiši njegovega soseda Jernejo Zajška. Hipoma so bili vsi Letonjevi pokonci in drli na piano. Kmalu nato se je vdrla streha Zajškove bajte. Iskali so lastnika goreče hiše, a sprva ga ni bilo nikjer. Šele po daljšem iskanju so ga našli kakih 80 korakov od hiše vsega opečenega in v ranah ter nezavestnega. Nesrečnik je umrl v par urah, ne da bi bil prišel k zavesti. Sodna obdukcija je dognala, da je dobil Zajšek na glavo 14 ran s kakim trdim orodjem, ki mu je zdrobilo črepinjo. Rane so bile smrtne, smrtne so bile pa tudi opekline njegove. Takoj so bili vsi prepričani, da je bil Zajšek žrtev hudodelca in prijeli so najprej tri Zajškove stričnike brate Antona, Blaža in Jakoba M 1 a k a r j a. Posebno na zadnjega je letel sum, daje umoril ZajŠka, ker bi po zadnjega smrti tega hiša njemu pripadla. Razen tega so našli v hiši Jakoba Mlakarja okrvavljeno sekiro. Poizvedujoči stražmežter Ignacij S kaza je pa kmalu dognal, da so Mlakarjevi nedolžni, kar so vedno zatrjevali in poizvedel po raznih ovinkih, da je Zajška ubil Tomaž Koren. Ta je sprva tajil vso stvar, izdala ga je pa njegova žena, ki je bila istotako zaprta. Zdaj Korenu ni ostalo drugega kot priznati ves zločin. Izpovedal je sledeče: Ker je živel v žalos jnih gmotnih razmerab in ker so ga upniki vedno pritiskali, sklenil je, da zaprosi Zajška za denar in če bi ga zlepa ne hotel dati, da mu ga vzame s silo. S tem sklepom se je podal 3. marca, ko se je storil mrak, k Zajšku, ki je imel že zaprta vrata. EZoren si jih je s silo odprl in takoj stopil v Zajškovo spalnico. Zajšek je bil v sami srajci. Koren ga je zgrabil, mu strgal srajco s telesa in ga vprašal, kje ima denar. Zajšek je dejal, da nima nobenega denarja in ker je Koren trdil, da ga ima, se je starec obrnil k postelji, iz katere je potegnil sekiro in zamahnil z njo po Korenu. Zadel ga je v vrat. Koren je zgrabil za sekirino toporiŠče in z ušesi udaril trikrat Zajška po glavi, na kar se je ta zvrnil. Koren je mahal še dalje po njem in ko se mu je zdelo, da ima ranjenec zadosti, šel je iskat denar, ki ga je dobil 204 K v gotovini in hranilnično knjižico. Nato je prižgal slamnato streho in odšel domov. V hranilnici je dvignil nato denar po tujem človeku. Ženi je povedal še le pozneje ves dogodek. Denar je skril v kleti, žena ga je pa potem prenesla v podstrešje. Našli so ga 445 kron. Tomaž Korenje bil obsojen na smrt na vešalih, žena Terezija pa zaradi soudeležbe umora na 2 mesecaječe. — Za ljudske knjižnice na Koroškem so darova i: Dr. M. Trude n v Trstu 5 K ; starosta Slovencev v Gradcu France Hrašovec, ces. kr. okrajni sodnik i. p., nkot hvaležni spomin na svojo 27 let med trdimi Nemci na Koroškem dovršeno službo kot kazen narodne zavednosti" — 10 kron. — Prisrčna hvala I Slovenci, spominjajte se pogosto koroških bratov in omogočite jim izobrazbo, v šolah je itak ne najdejo, ker se jim ponuja v tujem jeziku. Podpirajte nas pri izobraževanju ljudstva, pomagajte nam vzbuditi narodno zavest in ljubezen do materinega jezika v vseh slojih ter vzeti ljudstvu od nasprotnikov vcepljeno mnenje, da je slovenski jezik inferioren. Blagohotni prispevki v denarju in v knjigah pripravnih za ljudske knjižnice blagovolijo naj se poslati na naslov: iur. Rafko Petrična Lešah, p. Preval je, Koroško. — Za slovensko akad. fer. društvo „Gorotan": iur. Rafko Petrič, t. č. predsednik. — Nagla smrt. V Gorici se je vlila kri 42letni Ivani Mozetič iz Bilj. Bila je mrtva v par minutah. — Navihan ost tržaških tatov. 451etni lesni trgovec Anton Levstik iz Jazbine na Kranjskem je prišel po opravkih v Trst. Ko sta ga ponoči v neki ulici srečala dva neznanca, ponudila sta mu cigareto, katero je Levstik, najbrž nekoliko vi njen, takoj prižgal in kadil. Komaj je pa parkrat potegnil, čutil je tako potrebo po spanju, da so ni mogel več zdržati, ampak da je padel na tla in zaspal letargično spanje. Ko se je čez nekaj ur zbudil, ni imel več ure, verižice, dveh prstanov in ne denarja. Lopova sta Levstika narkotizirala in mu pobrala vse. — Rop. Pred tržaškimi porotniki sta stala včeraj 251etni delavec Ivan Zupan in 1'.»letni tesar Dominik Perhavc, oba iz Trsta, obtožena hudodelstva ropa. Obtožba dolži ob- toženca, da sta v noči na 1. aprila t. 1. v družbi z nekim A n d r e j e m K r a-vanjo, ki ga ni bilo mogoče najti, roparsko napadla mehanika Josipa K lun a v ulici del Rivo v Trstu in ko sta ga obtoženca držala, mu je Kravanja vzel uro z verižico v vrednosti 140 K in 65 K denarja. Obtoženca sta izjavila, da nista kriva. Perhavc je bil opro§£en, Zupan pa obsojen na sedem mesecev težke ječe. — Poskusen samomor. V Trstu se je 301etna kuharica Marija Knili s Štajerskega trikrat zabodla v vrat. Rane niso smrtnonevarne. Knili je nekoliko slaboumna in je vzrok njenega čina razprtija z ljubčkom, nekim respioijentom fiuančne straže. ' — Čuden medicinec. V Trstu je 23letni medicinec Grk Nikolaj Ar-betič brez vsakega povoda začel pretepati z dežnikom nekega stražnika, čudnega medicinca so izročili sodišču. — Zastrupil se je v Trstu 40- letni kmetovalec Franc Črnigoj vsled domaČih prepirov. — 52.000 kron za »Dijaško podporno društvo v Pazinu. Ob priliki hrvatskega narodnega pokreta leta 1903. na Hrvatskem proti grofu Khuen-Hedervaryju se je nabrala večja vsota denarja, ki je bila namenjena za podpiranje tega pokreta m v podporo žrtev Khuenovega nasil-stva. Eo je Khuen bil strmoglavljen, je Se preostalo od tega denarja nad 50 000 kron, katero vsoto je upravljal „Narodni odboru. Hrvatski poslanci iz banovine in Dalmacije so v principu sklenili na reškem sestanku 2. oktobra 1905., da se ima ta denar darovati „Dijaškemu podpornemu društvu" v Pazinu v Istri. Dne 1. t. m. se je sestal „Narodni odbor" v Splitu, da definitivno sklepa, v katero svrho se ima darovati navedeni kapital. „Narodni odbor" je soglasno pritrdil nasvetu hrvatskih poslancev na reškem sestanku ter sklenil, da se ima nabrani denar, v preostalem znesku po 5 2.0 0 0 K izročiti ^Dijaškemu podpornemu društvu" v Pazinu v svrho ustanovitve konvikta za učence hrvatske gimnazije v Pazinu. Ta sklep ima izvršiti splitski župan doktor T r u m b i 6. — Jugoslovanska akademična društva na DunajUj in sicer „Sava", „Slovenija", „Danica", „Zvonimir", „Jadran" in „Kolo" prirede v soboto 8. t. m. v dvorani „^ur schonenScha-ferin", IX. Sechsschimmelgasse 16 slavnostni shod na čast dr. Jovanu Cvijiću, rektorju belgradskega vseučilišča. — Hrvatske razstavne marke. Hrvatsko filatelistiško društvo je izdalo za I. hrv. filatelistiško razstavo reklame, t. je razstavne marke. Slika na znamki predstavlja Hrvatsko, sedečo na prestolu, naslonjeno na hrvatski ščit: pred njo stoji deček z lično kapico na glavi in ji polaga na krilo svoj album. Znamke nosijo na spodnjem kraju napis: „1. hrvatska nlatelistička izložba i.—S. IX. 1907. Zagreb", na zgornjem kraju pa z manjšimi črkami francoski napis „Ie ex-position philatelique croate 1.—8VIX. 1907. a Zagreb (Croatie). Klišeji za te znamke so izdelani po načrtu inženirja Mije pl. Filipovića v cinko-grafskem atelirju „Dioničke tiskare" v Zagrebu. Marke so tiskane v različnih barvah, in sicer so rdeče, modre, narančaste, zelene in sive. Znamke se razprodajajo po 4 h. — „Ljubljanska društvena godba11 priredi jutri zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost. * Najnovejše novice. Naknadni kreditza alpske železnice znaša nad 25 milijonov kron, kakor je dognalo ravnokar železniško ministrstvo. — Za saniranje deželnih financ je povabil nižjeavstrijski deželni odbor prihodnjo nedeljo zastopnike vseh deželnih odborov na posvetovanje na Dunaj. — Sestanek med Tittoni-jem in Ahrenthalombo meseca julija v Rimu. — Ladja se je razletela. Blizu tuneškega nabrežja je zletela v zrak neznana ladja, ki je hotela vtihotapiti v francosko kolonijo orožje in razstreljivo. Na ladji je bilo 70 oseb, ki je vse raztrgalo. Užgal je smodnik kapitan, ko je videl, da ne more ubežati. — 10 milijonov zazgradbo bolnišnic podari dunajska mestna občina povodom cesarjevega jubileja. — Bavarski vojvoda Ludo vi k leži v agoniji. — Obnov ljenapravdaMur ri-Bonmartini. Zaradi umora italijanskega grofa Bonmartinija zaprti dr. N a l d i je sedaj izpovedal, da ni umoril grofa on, ne grofov svak Tulio Murri, temuČ v ta namen najeta tretja oseba. Morilca je najelo sedem oseb. Tulio Murri ni vzel vse krivde nase iz ljubezni do svoje sestre, žene umorjenega, temuč ker je vedel, da sicer morilec spravi vseh sedem v ječo. * Samomori mod šolsko mla- dtSOi Na Nemškem narašča število samomorov med šolsko mladino Zaradi tega je nedavno prof. dr. Eilen-burg v društvu za pospeševanje Šolske higijene o tem predmetu predaval pred mnogobrojnimi poslušalci. Povedal je, da si je od leta 1889 do 1903 na Nemškem končalo življenje 1152 učencev in učenk. Ned temi jih je bilo izpod 15 let 653 dečkov in 150 deklic. V 46 slučajih je bih povod samomora strah pred izpitom v 336 slučajih, med temi 77 deklic, strah pred kaznijo. To število dokazuje, da je v rodbini in šoli iskati abnormalnih razmer. Po sodbi veščakov pa je rodbina mnogo več kriva kakor šola. Največ mladih samomorilcev je bilo iz rodbin, v katerih je doma slaboumnost, melanholija, alkoholizem. Tako je neki 10 letni samomorilec zapustil listič z besedami. „Ne morem več gledati, kako prihaja oče vsak dan pijan domov." t Previdnost pri stavljenih kozah I Nikoli se ne da materam dovolj dopovedati, naj bodo previdne, kadar imajo otroci sveže stavljene koze, da ne prenašajo gnojne tekočine iz koz na ranjene, krastave dele telesa ali v oči. Otroci, ki imajo sveže stavljene koze se ne smejo skupno kopati z drugimi otroci. Od leta 1880. do 1903. je dokazanih 140 slučajev, ko se je zaneslo gnojenje iz koz na druge otroke, ki so imeli kraste ali izpuščanje. Pet otrok je celo umrlo. Otrokom, ki imajo kožne bolezni, pa se sploh ne smejo staviti koze. * Koliko požrejo velikanske kače. 0 kvantiteti hrane, ki jo za-morejo požreti velikanske kače, je napravil Karel Hegenbeck v minolem poletju v svojem novem živalskem parku v Steliingenu pri Hamburgu več poskusov, o katerih poroča v nekem nemškem strokovnem listu dr. A. f5okolovsky. T zoologičnih vrtih se vidijo velike kače, kako večinoma povsem mirno leže, in mnogo teh kač ne uživa vseh leto sploh nobene hrane. Večinoma si utolažijo lakoto že z enim domačim zajcem ali kokošjo. Dočim so prej mislili, da požirajo velikanske kače le take živali, ki so jih prej same usmrtile, je z mnogimi poskusi Hagenbeckovimi dokazano, da se kače naučijo kmalo tudi na uživanje mrtvih živali. Kadar potrebuje kača hrane, tedaj lazi nemirno okoli. Ako ji vržejo prej usmrteuo ali mrtvo žival v kletko, tedaj se naglo spusti na žival, vbode v njo zobe ter jo bliskoma zavije s svojim telesom in zagrabi žival vedno za glavo. Pri poziranju se ji gobec razširja; mnogokrat tudi na meter široko. Velikanska kača z otoka Borneo, dolga 25 čevljev, je požrla v pol uri pre-šiča, težkega 45 funtov. Neka druga tudi 25 čevljev dolga kača, je nekdaj požrla labuda, 17 funtov težkega in tri dni potem je pojedla srnjaka, težkega 67 fantov, ki so mu prej odžagali rogove. Kača je torej v malo dneh pojedla 84 funtov hrane. Neka druga velikanska kača je požrla dve kozi, težki 28 in 39 funtov ter se je malo dni potem vrgla na neko kozo, težko 71 funtov. Kača se je najprej v dveh, potem v treh kolobarjih ovila okoli koze ter jo je tako stisnila, da se je vsled tega koza podaljšala ter jo je nato požrla. Poziranje je pa trajalo dve in pol uri. Nekaj druga kača je požrla celo naenkrat žival, ki je tehtala 84 funtov. Prebavljenje se je vršilo precej naglo. 47 funtov težkega prešiča je kača prebavila v 19 dneh. Ko kača požre žival, gre k vodi ter leži več dni nepremično v vodi in moli le glavo iz vode. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Ponarejalec petkronskih tolarjev. Neki večer v prvi polovici meseca svečana t. 1. sta se v gostilni pri Florjanu v Spod. Šiški slučajno seznanila France Ocepek, ključavničar iz Podkraja in France Ž1 e b n i k, upok. železniški ključavničar iz Žlebov. Govorila sta o sedanjih slabih časih, ter si drug drugemu potožila svoje nadloge. Med tem razgovorom je Ocepek tudi omenil, da bi si upal delati ponarejen kovinski denar, ker je to že popreje enkrat poskusil, in tako bi si lahko oba svoje sedanje stanje z bolj Šala. Ta ponudba je bila Žlebniku po volji. Domenila sta se, da ga vzame Žleb-nik v svoje stanovanje, kjer bo lahko izdeloval tak denar. O tej nameri se je Zlebnik posvetoval s svojo ženo Marijo, ki s početka ni hotela o tem nič slišati, končno pa se je le dala pregovoriti. Še tisti večer se je preselil Ocepek k Žlebnikovim, ki sta mu odkazala posebno sobo za delavnico, kjer je pri zaprtih durih najprvo napravil po pristnem petkronskem komadu kalup (modlo) ter nato začel uhvati falsifikate. Marija Zlebnik je prišla v tuk. trgovino Sohneider &Verovšek, in nakupila kositra, svinca, medi, železne ploščevine in še nekaj drugih reči, zakar je izdale 11 K. Veliko tolarjev se je O čepku pokvarilo, da jih je moral preliti, 15 boljših sta si pa med seboj razdelila, in jih jela razpečavati. Ocepku se je posrečilo v mraku v Jesihovi gostilni v Spod. Šiški razpeoati en tolar. Žlebnikova hčerka Micika je oddala en komad v W e i s s o v i gostilni v veži pri luči, kamor je prišla po poldrugi liter vina. V Šent Vidu v C i r-manovi gostilni, kamor sta prišla oba obtoženca, jima je pa spodletelo, ker je gospodinja ponarejeni tolar takoj spoznala. Enako smolo sta imela tudi drugod. Dne 13. svečana t. 1. je bil pa Zlebnik po orožnikih aretovan, ko je hotel v trafiki tovarniške restavracije v Goričanah plačati s motke s ponarejenim denarjem. Ljudje so videli še nekega drugega moškega v njegovi družbi, ki je tudi drugod raz-pečaval tak denar; to je bil Ocepek, ki je bil kasneje tudi zasledovan in aretovan. Vlil je tudi nekaj jako slabo ponarejenih komadov po 20 h. Grlede ponarejenih petkronskih tolarjev je pripomniti, da so bili lažji od pristnih in sive barve ter na zalitih očrtih lahko za ponarejene spoznati. Porotniki so spoznali le Ocepka za krivega, dočim so zakonska Zlebnik oprostili. Ocepek je bil obsojen na 18 mesecev težake ječe. Svoje vrste tat. Ivan Mlačni k iz Železne Kaplje je bil do 12. rožnika 1905 skozi 8 mesecev sluga pri tuk. trgovcu Stocklu. A ker ni bil pošten, ga je trgovec odslovil, zakaj vzel mu je iz prodajalnice raznih reČi v vrednosti 35 K. Nato je vstopil za slugo pri baronu Ev genu Miille rju v Bokavcah pri Ljubljani. Imel ga je za zelo poštenega ter mu je vse zaupal. To zaupanje je zlorabil Mlačnik, zakaj tekom svo-jaga dveletnega službovanja je pokradel svojemu gospodu in gospe najraznovrstnejše reči. Izdelal si je ključke za odpiranje predalov pisalnih miz barona in baronice, iz katerih je izmaknil 852 K gotovine in razne dragocenosti, kakor poročni prstan z briljanti, vreden 154 K, zlato brožo z briljanti vredno 100 K, zlat križec vreden 50 K, zlato ovratnico, vredno 30 K. Nadalje je prodal voz sena za 24 K, baronici je pobral več obleke, privoščil si je tudi več steklenic finega vina, svojemu gospodu je vzel sedlo in ga prodal za 10 K. Izmaknil je še nebroj drugih reči, izmed katerih so imele nekatere vrednost komaj 2 h. Denar je lahkomišljeno zapravil s svojimi tovariši po gostilnah. Obdolženec se je zagovarjal, da ni vzel toliko denarja, marveč le kakih 140 kron, ki si jih je prilastil v večjih v grab ki b. Baronično obleko, je rekel nadalje, je pa le fantom za maškare posodil, vse drugo pa je odkrito priznal. Na krivdorek porotnikov je bil MlaČnik obsojen na 2 leti težke ječe. Telefonska in brzojavna poročila, Št. Rupert 7. junija Pri tukajšnjih občinskih volitvah je v L in II razredu sijajno zmagala neodvisna stranka po zaslugi proslulega Šbrajharja. Dunaj 7. junija Uradni list prijavi jutri ces patent, s katerim se sklicuje državni zbor na ponedeljek, dne 17. t. m. Dunaj 7. junija. Ministrski svet je imel včeraj tri ure trajajočo sejo, v kateri je z veliko težavo določilo besediloprestol nega ogovora. Dunaj 7. junija V ponedeljek se odpeljejo avstrijski ministri v Budimpešto, kjer se bodo nadaljevala nagodbena po gajanja Budimpešta 7. junija V parlamentu S3 je danes primeril velikanski škandal Madžarski poslanci so dejansko napadli rumunskega poslanca Vajdo, ga pretepli in ga vrgli iz dvorane, potem iz garderobe in končno iz hiše. Budimpešta 7. junija Sprejem cesarjev se je izvršil v redu. Pripravljeno je bilo vse vojaštvo, ker se je mislilo, da pride do izgredov. Udeležba de lavcevje bila ogromna in velikanski je bil vtisk po teh delavcih prirejene manifestacije za splošno in enako volilno pravico Poli caji so bili razpostavljeni na vseh koncih in krajih, ker je Kossu-thova stranka nameravala d e -monstrirati zoper splošno in enako volilno pravico, toda njeni poskusi so se vzlic podpori policije klavrno izjalovili. Vsem, hl se čutijo Dedne in onemojle ki 80 nervozni in brez eneriije daje SaDatogcn nove Življen-ske moči in poguma. Sijajno ga je ocenilo več nego 5000 profesorjev in zdravnikov. Naprodaj po lekarnah in dro gerijib. Brt-šnre razpošiljata gratis in Iranko B a u e r & Cie.. Berlin SW 48 in generali o zastopstvo C. Brady, Dunaj, I. ifc9o-l Rogaški „S1yria vrelec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču Zdravniško Brightovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline gg*! sladkorni griži zdravilni vspehi. zaprtju bolečinam na jetrih. Dobiva se pri firmah M. Kastne r in Peter Lassnik v Ljubljani Umrli uo v Ljubljani Dne 3. junija : Marija Tomažič, posest-nica. 62 let. Holzaplove ulica 5. Jetika. Dne 5. junija: Marija Babnik. strežnica. 62 let. Linhardove ulice 8. Vsled krča. V deželni bo Inic i: Dne 2 junija: Katarina Mikec, dninarica. 68 let. Ostarelost. — Anton Dragar, čuvaj v p. 79 let. Ostarelost. — Ivan Kvas, mest. ubožec. 67 let. Kap. Dne 3. junija: Franja Koderman, kajžar-jeva hči. 2 leti. Jetika. a Dne 4. junija: Hermina Dollar. stotni-kova vdova. 50 let. Caries femosis Nephritis. Borzna poročila. Llnblluflka „Kreditna banka v Ljubljani" Uradni kurzl dun. borzt 7. junija 1907 t4 »rsitnY Dsnar Blag 97 95 99 60 98 — 116 70 93 35 111-15 99*90 10160 100 86 10010 101 — 99- 100 60 K 6 20 UK 50 100 — 100 30 100 50 10I-- ffeteorolosicno poročilo. *uiu» uad morjem 063 grelni! «račxii y»k 7*6 0 mm p ; • 9« Stanje barometra ▼ MM* M h* B Vetrovi Nebo 6 9. mV. 734 1 12 2 i sr. srahod dež 7 7. 4. 734 0 110 al. izah oblačno T) & pop. 734 2 16-8 brezvetrno sk. oblačno tf^, sftkma roart* . . mh av9tr. front** F«n*a i%t 9 alata » j% ogrska kronika rs*« fla> zlata m a#sojHo eei. Kranjsk« •*/,*/, ^osefila »acta Spljet £V,t iioa.-herc. jtelaaniisr soaojils 1902 . . «i*y laika ćafi. banku k a\ siti pisma pat das *npo!*int banke . . ga*, kaav k. e. ■ SfrU 9*...... ^r&nitatc*.... M. hranilnica. . . mUH. s. cm. *fr- hi* ba«. **£ off. lojnih U- taa:i?c a\ a>. ... etl. čeika rnd. bank* 5£ £r**c. h* aaiti. Tr*t- r*sre4 .... prier. ML kwp. »/.»/, >»?st*-. p«, a« iei. ». •4 i. im . . . . ■sam...... ara- fef*4š- S *i«laej* » » : i" eflTMU fet? . srWa a fia. H*— surto**. • > • \ jt .#?©đJBS . - - radttiH* a . o . lt>mo&ke • • • « ^ikJjvske o a • • Ljubijansk« ■ • » « ftvstr. rd#C. križa „ ... 6gr. , . • • • • ftudoifovs • . • < ftalcburftk« v c » . &ttita4«ka fc.*f«. • % • « tein« i«l«aiiie«..... Sriavne želaaak« .... 4vatr.-efTske banlM W> Avstr. kre*te« . . Ogrske n a žtvnoatenskc n Premogokoe v Meefeu #fte) »irske mtntafi .... Like JUL e». . . . _ •a-Murfts*'...... ^•veHafce »etai. 4a*flt« ^vttr. ereiat ttm. 9*775 99 40 97 8 116 60 93 15 110 95 98- 50 104- 50 9985 9910 1C0 -&8 50 100- 105- 50 99 50: 99— '; i0t>—j 99 50 100 — 99 90 98*75 296-75 100 - 209- 261 75 144 263 50 268-25 240 95 — 5 82 — 21 25 432 50 80' • 88- -57 — 44 — 28*25 63 -18-— 461 — 129-50 672 10 1765-654 -755 75 241 60 718 — 575 — 2546 637 25 8fl8 — 531 -149 - i 3 ?5 19 16 235 84- 11777 95 60 252 25 4*84 Srednja včerajfinja temperatura: 15 4j nor male : 16 7 *. Padavina v mm 14 5 Strojnik za parno opekarno 86 iftče. Plača po dogovoru. Ponudbe naravmst na naslov: Ivan Zabret, opekama, Kokrica, pri Kranju 1888—2 Na predaj! Handbuch der Staatsurissenschal-ten von Dr. J. Conrad, Dr. L. Elster Dr. W Lexis, Er. Edg. Loe-ning« 33 suopičev- konpletu(»T neraz-rezano. Mesto 100 mark Ti' K — Weigel8berg: Compendium uber Gewerbewe8ent vexau(» 6 K. — Peyer: Oesterr. Wasserrecbt§ ve« zauo 6 K. — Herbst: Oestr Straf- reeht. 2 zvezka, vczaia 4 K. Anton Umek, Krško. 1866-2 (tudi zasebniki) dober dohodek in izhajanje; niso srečke, ne knjige ni'i zavarovanje, pošljite ponudbe pod šifro „Zakonit" na anončno ekspedicijo 6ydrl * Nagy, Buda Pešta IV. Magvaratca 8. 1887 1 Gospića z dobrimi izpričevali teli vstopili v trgovino z mešanim blagom. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1869-8 Dobro obranjen parne stroj 8 H P se poceni proda. K.ie> — pove npravnistvo n81ov. Naroda". 1890-1 trs. sotrudnik Želi vstopiti v boljšo trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Sprejme tudi kondicijo v manufakturni trgovini, ker je kot tak Že deloval. Ponudbe pod „Takoj 1884" LJubljana, poštno ležeče. 1861-3 ne in oprano in osnaženo 12ks od 35 Kr. naprej 14 prodaja C. I. Hamann v Cjubljani. i 8c7 14 "VV udno se prip^r^ćs. S trgovina 1II! p^pulii lilHEllJI Ivan Podtesnik ml. Ljubljana, Jtari tri štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 35 iž Gene zmerne. 73 1" ...ri"" . ■,' ■ - . • Graški orfej v Ljubljani. V ponedeljek, dne 10- junija ob umih mte j v dvorani hotd- Mv,ft*'" 99 76 29875 101-— 211 — 255 76 147 — 273 50 27825 249 -105*— 183 — a3 — 442 60 90-94'-63 — 46 — 3025 73 -18 — 471 — 130 60 673 10 1776'-655 -75675 243 — 72J20 5/6 — ,660 — 688 25 270 — 541-lbl-~ 11 40 ?<*19 13 58 H-06 11797 »6-80 863 — 6'— kabaretni eeletnego 65Cbjo gro^^go crfejo. Na programu so humoristične, peyske, instrumentalne, deklamatorične in resne točke. Gnl^rotnc ge5tcuon]c! Cnl^retnc gc5tcuonjc! Ravnatelj Alired Tittel. 1908 -1 Žitne oeno v Budimpeiti. Dne 7. junija 1907. Tormia. fitniCl ■• oktober Kortm , julij . 19C8 , maj Ovea oktober 60 kg K 10*26 60 8 43 60 . . 6 80 60 „ . 5 80 60 . . 687 ■falillv. 10 h ceneje Vožnja traja -dni 6dn. izvršb prrliKa2ap0|0v^JinO5^ znajnovejšimi le+a 1905in 06zgrajenimi veliKans^ms parniki ne Pojasnila daje zastopnic Jn^ClUli^j, -ulice štv. 28 Odhod izubijane vsaki^onedeleK^oneK»nčetrteK^tednu. Lokal v pritličju^ obstoječ iz dvth gob, posebno pripraven za pisarno, se tako] odda- 1886 i Natančneje »e p<iak aNvodne tukama*. KM 12 WN 3366 6317106806