213 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) 33. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf – Modinci Murska Sobota, 1.–4. julija 2003 Zgodovinarji, ki se ukvarjajo s problematiko panonskega prostora, so se ‘e triintrideseti~ sre~ali, to pot ponovno v Sloveniji, in sicer v Murski Soboti. Za~etek julija sicer ni najbolj ustrezen ~as za simpo- zij, {e posebej, ker je v panonskem prostoru ta ~as navadno tudi zelo vro~e. Za~etek julija je bil posta- vljen od vsega za~etka modin{kih sre~anj, in sicer zato, ker se v Avstriji konec junija kon~a pouk na {olah in se tega simpozija potem lahko udele‘ijo tudi {olniki. @e po tradiciji je bilo sre~anje v Sloveniji spet v drugem mestu. To je tradicija, ki se je slovenski organizatorji dr‘ijo in Murska Sobota je tako sledila Ptuju, Roga{ki Slatini, Celju, Radencem in Mariboru, ki so v obratnem vrstnem redu ‘e priredili ta simpozij. Murska Sobota se je kot gostitelj zelo izkazala in v imenu organizatorjev bi se tudi na tem mestu zahvalil vsem v Soboti, ki so nam omogo~ili tako prijetno bivanje, {e posebej vodstvu in osebju hotela Diana, muzeju in ob~ini. Prav vsi udele‘enci so bili izjemno zadovoljni s hotelom, prijaznostjo osebja, z dejstvom, da smo imeli vso dejavnost na enem mestu (stanovanje, hrano, predavanja), z iz- letom, z lepim koncertom mariborskega okteta. [e sre~a, da niso videli in vedeli za temne strani, ki niso bile tako o~itne, organizatorje pa so postavljale pred velike preizku{nje. O tem bom na koncu tega poro~ila {e zapisal nekaj besed. Na koncu simpozija je bila ocena neslovenskih ~lanov mednarodnega organizacijskega komiteja enotna, da je simpozij zelo uspel, tako po kvaliteti referatov, kot tudi po organizacijski plati. Tudi sam sem bil prijetno presene~en nad zanimivostjo in kvaliteto referatov, saj se mi je zdelo, da nova tematika, ki je bila na vrsti in ki se bo nadaljevala tudi {e prihodnje leto, ne bo vzbudila kaj prida zanimanja in da referati ne bodo prispevali kaj dosti novega. Prav {koda bi bilo, ~e nam zbornika ne bo uspelo izdati. @al pa je bilo tudi to pot zelo malo disku- sije, kar pa se mi zdi, da gre na rova{ precej specialne problematike, o kateri {ir{i krog udele‘encev ni kaj dosti vedel. Kot je v navadi, je bil prvi referat posve~en kraju simpozija in doma~inka Metka Fujs je zelo plasti~no prikazala histori~ni razvoj Murske Sobote. O‘jo simpozijsko tematiko, to se pravi poto- valno kulturo v panonskem prostoru od 18. do srede 19. stoletja, je uvedel referat Walterja Brunnerja iz Gradca, ki je posegel tudi znatno bolj nazaj kot ostali referenti in je predstavil opisovanje panonskega prostora izpod peresa Martina Zellerja (1589-1681). @eljko Holjevac iz Zagreba se je posvetil prikazo- vanju Hrvatov v zahodni Ogrski, kot je to opisal leta 1828 Csaplovic. István SoÌs iz Budimpe{te je pripravil referat o statisti~no-histori~nem opisu zahodne Ogrske, s posebnim ozirom na komitat Vás v delu Mátyása Béla. Eva Holz iz Ljubljane je poro~ala o potovanjih visokega plemstva po vzhodni Sloveniji, pri ~emer se je posebej posvetila potovanju cesarja Leopolda II. Krisztina Kulcsár iz Budimpe{te je prikazala, kako so spoznavali pode‘elje na potovanjih cesarja Jo‘efa II. Elke Hammer-Luza iz Gra- dca je pripravila referat o {tajerskih cestah od konca 18. in v prvi polovici 19. stoletja. Júdith Somogyi iz Kaposvárja pa je opozorila na promet v komitatu Somogy v 18. in 19. stoletju. Andrej Hozjan z mariborske Pedago{ke fakultete je na podlagi Esterházyjevega privatnega arhiva pripravil referat o potovanjih te in drugih ogrskih visokih plemi{kih rodbin v Prekmurje. Leonhard Prickler iz Eisenstadta pa je pokazal, kateri so bili za~etki in cilji turizma v biedermajerskem in predmar~nem ~asu. Podobno je storil tudi Imre Halász iz Zalaegerszega, ki je predstavil kulturo potovanja pred obdobjem mno‘i~nega turizma v panonskem prostoru. Drago Roksandi} iz Zagreba se je ukvarjal s potovanji na podlagi opisa vara‘dinskega generalata iz leta 1783. Zadnji je bil na vrsti referat Margarete Wagner z Dunaja, ki je pripravila referat o odmevih potovanj v avstrijski literaturi 19. stoletja. Za konec naj omenim {e te‘ave pred katerimi stoji slovenska stran pri organizaciji in sodelovanju teh sre~anj. Od vsega za~etka, ‘e ve~ kot trideset let, je v tem vsakoletnem sre~anju {tirih narodov in pokrajin, ki jim je vsaj deloma skupen panonski prostor, sodelovala mariborska univerza. Ko je leta 1986 tedanji izvr{ni svet SR Slovenije sklenil posebni samoupravni sporazum, se je zdelo, da je finan~na plat tega sodelovanja urejena in do srede devetdesetih let preteklega stoletja je tako tudi bilo. Potem pa je bilo s strani dr‘ave vse manj razumevanja za finan~no podporo in zdaj naj bi bila ta pomo~ zaob- 214 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) se‘ena v postavki o mednarodnem sodelovanju mariborske univerze. Razlika je seveda ogromna. Ob za~etku mogersdorf{kih sre~anj je bila mariborska univerza {ele v nastajanju in mednarodno sre~anje je bilo tedaj nekaj zelo za‘elenega, pa te‘ko uresni~ljivega, za mariborske visoko{olske zavode pa eno redkih vklju~enj v mednarodni prostor. Danes je mariborska univerza velika, neprimerno bolj ugledna kot v letih nastajanja, mednarodnih povezav pa je temu ustrezno veliko. Organizacija modin{kih sre~anj pa je tak{na kot je bila na za~etku: organizator mora, sicer le vsakih pet let, kriti stro{ke vsem refe- rentom, organizirati kulturno prireditev, poldnevni izlet, pla~ati referentom honorarje in izdati zbornik. Simultanemu prevajanju, ki je bilo zaradi specifi~nosti jezikov potrebno in je privabljalo udele‘ence, so se vse ~lanice zaradi stro{kov ‘e odrekle in tudi zborniki, ki mimogrede odhajajo na okrog sto knji‘nic {irom po svetu, izhajajo le {e v nem{~ini ali angle{~ini. V Murski Soboti se je tudi prvi~ zgodilo, da dr‘ava prirediteljica razen referentov, dveh ~lanov organizacijskega komiteja in dveh udele‘encev samopla~nikov, ni imela nobenega udele‘enca, ostale ~lanice so podelile po deset do dvajset {tipendij. Slovenska stran ‘e drugi~ ni mogla dati {tipendij niti {tudentom. Na dolgu smo {e za izdajo zbornika iz leta 1998, ko smo organizirali simpozij na Ptuju, denarja za lanskoletnega pa seveda tudi ni. Vsi drugi udele‘enci se sicer tudi ubadajo s finan~nimi te‘avami, vendar je ta simpozij v letnem prora~unu mad‘ar- skih komitatov in {tajerske ter gradi{~anske de‘elne vlade, le Hrvati so v podobno slabem polo‘aju. Povsem jasno je, da mariborska univerza teh stro{kov sama ne zmore. Po drugi strani je dejstvo, da zanimanje za ta simpozij raste in priklju~ile bi se mu rade tudi druge dr‘ave. @e v letu 2004 bo prvi~ zraven {e nov mad‘arski komitat, in sicer Somogy z univerzo v Pécsu, ~lani ‘elijo postati Slovaki in Vojvodina. Kaj bo s slovenskim sodelovanjem, pa je seveda {e veliko vpra{anje. Franc Rozman K analizi aktualnih razprav o beguncih in izgnancih v ~asu 1938–1950 v srednji in vzhodni Evropi Delovno sre~anje v okviru projekta Forost: »Diskurzi v evropskih pristopnih dr‘avah Poljski, ^e{ki, Slova{ki, Mad‘arski in Sloveniji o prisilnih selitvah v letih 1938–1950« München, 11. oktober 2003 Mno‘ica del memoarske narave, ki v zadnjih letih poglavje za poglavjem iz preteklosti vedno zno- va postavljajo v javno razpravo, je temo beguncev in izgnancev ‘e pred desetletji premestila z nevidne- ga obrobja v sredi{~e zgodovinskopoliti~nega razpravljanja. Ne{tete televizijske dokumentarne oddaje in dolge police leposlovnih oziroma poljudnoznanstvenih knjig so v Nem~iji »ponovno odkrile« be- gunce in izgnance z vzhoda. To se sicer ni dogajalo brez dobro znanega strankarskega politi~nega miniranja obravnavanega podro~ja, vendar dosti bolj neodvisno od strankarsko specifi~nih ideolo{kih in retori~nih preferenc kot v desetletjih poprej, ko se je zdelo, da ta tematika »pripada« zgolj politi~nim interesnim organizacijam izgnancev. Ve~je pozornosti je dele‘na tudi pobuda za ustanovitev »Centra proti preganjanju« (Zentrum gegen Vertreibugen) s sede‘em v Berlinu. Nosilka te zamisli je predsedni- ca »Zveze izgnancev« (Bund der Vertriebenen, BdV) Erika Steinbach, zaradi ~esar ona sama in organi- zacija BdV u‘ivata nenavadno popularnost v medijih. Martin Schulze Wessel (München) je v uvodu ob odprtju prvega delovnega zasedanja v okviru projekta Forost, ki je bilo 11. oktobra 2003 v senatni dvorani Ludvik-Maksimilijanove univerze v Mün- chnu, poudaril, da ob izboru teme »Diskurzi v evropskih pristopnih dr‘avah Poljski, ^e{ki, Slova{ki, Mad‘arski in Sloveniji o prisilnih selitvah v letih 1938–1950« v okviru bavarskega znanstvenega projekta