Pavšalni Iranko v državi SHS. Stav. 210. V UubEIanl, v torek 16. septembra 1919. Leto III. Iskala razen nfetiefj In Plaznikov vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frautiškaiiska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priuči. Rokopise se ne vrača. toserati: Enostolpna petit-vrstica 75 vin., pogojen prostor 1'25 v; razglasi in Poslano vrstica po l'50v; Večkratne objave po dogovoru primeren popust. m la# Glasilo jugoslov. soctlalno - demokratične stranke. PoHmuna itssf. stana —- 40 vinarjev. —— Naročnina: Po polti ali z dostavljanjem na dom >:a celo leto 72 K, za pol le,la 36 K, za četrt teta 18 K, za mesec 6 K» Za Nemčijo celo leto 77 K, ostalo tuilno m An.etiko 84 K. — Reklamacije za iiBr so poštnine proste. Opravništvo ]e v Ljubljani, PrančiskcnBka ulica St.6% Učiteljska tiskarna. Telefonska St. 312. Protic, Korošec in... D’Annunzio. D’Annunzio je zasedel Reko ... H«st sredi meseca septembra. Smeje se ob tem podjetju preden del sveta, smejali bi se tudi mi, ne bi naše meščanske stranke bile 2®; bolj šarlatanske in kričave nego "Annunzio in njegovi grenadirji. .Kajti dejstvo je, da je naša buržu-8zi]a zagazila s svojo brezciljno poli-”•<0 tako daleč, da ne bi bila več v stanu organizirati niti tako komična podjetja, kakor je D’Annun-*leva . , . zmaga na Reki. In kako n Jugoslavija — pardon! . . . SHS zato tukaj, da jo midva v imenu K,erikalno-radikalne zveze čimprej ugonobiva v balkansko-klerikalnem pednjem veku. Motila ju nista pri ^dejstva, da je Protič obremenjen svojih slavno znanih starih grehov, nda je Korošec zadnja stran Šuštcr-sicevega avstrijakantstva, ki bi rajše zopet glasoval še druga štiri leta za ">jne kredite stari Avstriji, kakor da bl nastopil proti ljubim hrvaškim av-ptro-ogrskim židovskim verižnikom. zavedel, da je balkanska teta, ki ne more razumeti po- slanstvo in potrebe združene Jugoslavije, še manj pa se je pustil drugi prepričati, da je le povprečni štajerski klerikalni agitator in «ič drugega-Hotela sta pač nekaj. In s takimi ljudmi na čelu smo nesrečno prebrodili do . .. reške D’Annunzijeve okupacije in do manjšinskih in drugih pogojev antante. In še nismo zadovoljni! Kai nas briga Reka, kaj nas brigajo zasedeni kraji (slovenski klerikalci itak sistematično bojkotirajo vsako delo na tem polju — kaj njim mari za pol milijona Slovencev, klerikalna premoč, klerikalni srednji vek, to predvsem!) — glavno je — stranka, glavno je — radikalno sa-mopašnost v Srbiji, klerikalna nadvlada v Sloveniji, zlasti ta mora ostati, makar s pomočjo nepozabnih Habsburgovcev . . . Da mora ob takih vidikih in nagibih naših veleslavnih državnikov končati vse z . . . D’Annunzijevim podjetjem, je pač naravno. Na zunaj poraz za porazom, na znotraj Protič in Korošec in- vsa slepa, nezmožna, nasilna in korumpi-rana jugoslovanska buržnazija. In — naravno — ob vsem tem trajna ministrska kriza v Belgradu! Prav lepo! in bič ni še zavihtel! Intervencije soc.-dem. poslancev. Klub jugoslovi. soc. dem. poslan-£ey Je te dm interveniral, da se vrvijo koroški interniranci iz Srbije ^Smedereva in drugod) domov —: JJ.a*je je interveniral radi odpusta 100 j-'vilnih delavcev iz vojaškega oskr-“°vališča v Mariboru — istotako ie Posegel z vso odločnostjo za ureditev J^zmer (tako delavnega časa in jnezd) v ljubljanski automobilni de-pvnici. Interveniral je nadalje pri železniškem ministrstvu radi progonov a®lavstva na drž. in južni železnici *'"■ v jusjičnem ministrstvu pa radi {pogonov izrečenih obsodb — ter Končno pri tobačni režiji radi ureditve in izpolnitve zahtev delavstva v 'Jilbljanski tobačni tovarni. ____________________________ Osemurni delavnik za celo državo SHS. V ministrski seji z dne 12. sept. je Predložil sodr. Vitomir Korač najdbo, s kojo se uvaja 8 urni delav-za celo državo. Naredbo bomo °>Mavili v kratkem. — Naredbo je regent 13. sept. podpisal In bo te dni ^elodanjena v službenih časopisih. Sodrug V. Korač je izdelal Še več *elo važnih socijalno-političnih od-fedb, ki pa vsled političnih razmer in pize niso mogle biti še predložene ’n odobrene v sejah ministrskega Sveta. Kako farbajo ljudstvo. . Danes mi ie nekdo poslal »Vetrni list« z dne 10. sept., v katerem J* Članek »Kristan se smeje«. Ne bom °dgovarjal na demagogijo, ki se zrcali v tem članku. Konstatiram samo: Dr. Korošec in njegovi klerikalci ?° sklenili glasovati proti proračunu JJ1 Proti vsem postavkam, ki Jih je finančni odbor sprejel — to se pravi; ®r°ti vsem carinskim olajšavam. Da Pa bi svojo igro zakrili, pa so stavili ^edlog, naj se zniža oz. odpravi ca-oz. mon. taksa na petrolej, sol, . ” ?kc itd. Seve: pozabili so v svoji 'jlitični strasti na predpise poslovna, ki pravijo, da mora deset po-*'aticev podpirati predlog — pred-j^anik nar. predstavništva dr. Pavlete je moral ta predlog odkloniti <^r se mora pač držati poslovnika. rj ve klerikalcem ni bile nič do stva. tak k' se res odpravila monopolna «sa oziroma carina na take stva-~~ ce bi jim res kaj bilo do te-1 ga, bi predloga ne stavili vedoina tako površno, oziroma bi stvar lahko naredili že takrat, ko sta bila dr. Korošec In Gostinčar še v kabinetu. Ali kaj še! Konstatiram, da Je finančni minister dr. NInčič uvedel carine in mo-nonol ob soglasju dr. Korošca in Gostinčarja — očitno je tedaj, da ie vsa ta beda, o kateri »Večerni list« piše, povzročena vsled sodelovanja go-soodov klerikalcev z g. dr. Ninčičem, ki je še danes njih najgorečnejši zaveznik. Konstatiram nadalje, da so gosp. klerikalci pred nekaj meseci — če se ne motim v maju — glasovali proti temu, da se revidirajo carinske in monopolne takse. Konstatiram končno, da je članek »Kristan se smeje« navadna žurtia-listična lumparija. Gospodje klerikalci mislijo, da so ljudje še zmerom tako neumni, da jim bodo na slepo verjeli. Ves čas so bili pri vladi — in nič niso naredili v korist ljudstva 1 Sedaj seve bi radi svoje grehe zvrnili na nas — ali motijo se! Ljudje vedo, da lažejo — mi bodemo pa dokazali še več: namreč da varajo Javno mnenje. ^____________________ Ant. Kristan. Nemški socijalisti in obnovitveno delo v Franciji. Kakor se poroča iz Berlina, so se v zadnjem času tamkaj kakor tudi v mnogih drugih nemških industrijal-nih mestih vršila številna zborovanja delavskih zaupnikov, pripadajočih raznim organizacijam. Z veliko večino, to je z glasovi komunističnih in pretežno večino neodvisnih soci-jalistov — so bile sprejete resolucije, v katerih se načelno izraža odklanjajoče stališče delavstva proti udeležbi na obnovitvenem delu v opustošenih krajih Francije, to pa z utemeljitvijo, da se delavstvo ne mara podrediti ukazom s kruto Jn postati suženj, postavljen pod železno pest vojaštva. Z druge strani pa odklanjajo zaupniki tudi, ugoditi pozivu sedanje vlade, ki ne uživa zaupanja socijalistov skrajne desnice. Shod se Je izrekel tudi proti vsaki industrjalni organizaciji, ki ne sloni na načelih socializacije, ker delavstvo nikakor ne sme postati igrača v rokah francoskih ali nemških kapitalistov. Eden izmed najuglednejših Članov socijalistične stranke skrajne struje, Maltzahn, v svojem govoru ni brezpogojno odklonil ideje sodelovanja pri obnovi Francije, vendar pa ji prorokuje popolen uspeh, ako feo temeljila na nesprejemljivih’ po- gojih. Maltzahn zahteva n. pr., da mora biti vodstvo in nadzorstvo vsega dela podrejeno edino-le iz delavstva izbranemu odboru, kateremu naj bi bil pritegnjen tudi kak arhitekt in inženir. Teinu odboru naj bi bila poverjena ureditev vseh delavskih vprašanj, ziasti ono glede plač. Sociialistična stranka skrajne levice pa zahteva tudi političnih in socijal-nih pravic, ki naj bi med drugim delavstvu omogočile prosto gibanje po vsem Francoskem. Kakor poroča sedaj berlinski list »Neue Zeit« iz zanesljivega vira, je baje francoska vlada pristala na to, da se delavsko vprašanje ob priliki obnovitvenih del v opustošenih krajih uredi s sodelovanjem nemških in francoskih sindikatov, ki so že zahtevali osemurni delavnik. Kar se tiče avstrijskega delavstva na obnovitvenem delu, pa po vesteh, ki jih je prejel »Berliner Ta-geblatt« z Dtinaja, najuglednejši zaupniki delavskih organizacij svarijo delavstvo, naj se nikar ne ttdaja pretiranim nadatn glede dela v Franciji. Na zborovanju zaupnikov stav-binske stroke so ti prevzeli nalogo, da bodo z vsemi sredstvi izkušali odvrniti delavce od namena, da se udinjajo v Franciji. Nemško vojskovanje. Oz »Arb. Wille« Bitka ob Somi, katere plameni so uničevali moštvo Nemčije v novembru 1916. v dežju, blatu in temi, je pustila za seboj globoko rano, ki se ni več zacelila. Radi tega se je vodstvo armade odločilo izvesti drzno operacijo in je začelo pri St. Ouenti-nu zidati nove postojanke, ki bi tfh nemška armada zasedla. To ie bila slovita »Siegfrid-črta«, tako imenovana v nadi, da bodo v njej dočakali »Siegfrieden« — mir zmage. Umik v ta novi sistem postojank se je izvršil marca 1917. Ta pa se ni izvršil kar gladko, pred umikom se je odigrala strašna žaloigra. V mesecih od januarja do marca 1917 je nemško armadno vodstvo izvršilo največji zločin, ki ga je kedaj človeštvo doživelo, s tem, da je dalo vse ozemlje med staro bojno črto in med novo brez potrebe in sile spremeniti v puščavo. Okraj, ki je prišel v poštev, gosto naseljena pokrajina, se razteza v se-vernojužni smeri približno od Arrasa do La Fere in teče od zapada proti vzhodu od Roye do St. Ouentina. V zadnji številki berlinske »VVeitbnh-ne« podaja Fructidor grozno sliko razdiranja. Žapalili so ogenj v zgodnjih jutranjih urah, da bi čez dan opravil svoje delo in da bi ponoči ne izdal sovražniku, kaj se je zgodilo. Ves dan in pod večer je povsod plamenel turobni rdeči žar pogorišč in strahotni stebri črnega dima so se valili čez pokrajino. Iz vseh smerij se ie čulo pokanje razstreljevanja. čulo se Je strašno hreščanje vdirajočih se poslopij. Pohištvo je, kar ga ni ogenj uničil, potovalo v tovornih vlakih proti vzhodu. Najstrašnejša pa je v tem peklu bila usoda prebivalstva. Ko so prebivalstvo odvedli in ko je bil umik čet v glavno dovršen, so posebne komande ceste razrušile, kolodvore zažgale, tire raztrgale, križpotja in mostove razstrelile in tako se je zopet enkrat z grozo uresničil stari pregovor, da ni kamen ostal na kamnu. V tej množici surovosti je bil dosežen višek s tem, da s? razstrelili stari historični grad Concy le Chateau in romantično ci-tadelo v Hamu (kjer je Napoleon III. preživel 3 leta pregnanstva), ko so se obenem vsled razstrelnega pritiska rabljenega dinamita podrle cele vrste hiš. Ko je bilo vse to dokončano, je iz prijazne Pikardije nastala puščava, v kateri je vladala tišina smrti. Vprašani, zakaj je vse to moralo biti, bi genijalni gospodje, ki so za ta sramotna dejanja odgovorni, ne vedeli odgovora. V domovini so se pa takrat drzno lagali, da sovražnik čez opustošeno ozemlje ne bo mogel prodirati. Pa so bili Francove in Angleži tako hitro tu, da so še ui-J posamične varnostne čete, katerim so brez izjeme okrog vratu privezali lanene kravate. Ko je nato spomladi 1918. prišla »velika« ofenziva in pri Amiens-ii obtičala, je kletev — kakor piše Fructidor — padla proti nam. k;,]ti sedaj smo mi imeli puščavo za hrbtom, in ob dovažanju čet so nastale razmere, da se človeku še danes ob spominu zajezijo lasie... Iri vse to. nas bo danes stalo milijarde. Jasna je pa tudi, da — neglede na podmorsko vojno (UBoot-) —- nam nič ni tako zelo prineslo naziv barbari, kakor to pustošenje cele lepe pokrajine. Strašno sovraštvo Francozov, kf ga nemški špisar prav z lahkoto na-'* živa »nepravičnega« in »neviteške-ga«, to sovraštvo pa ni razumljivo, za nikogar, kdor je moral tedaj sam’ biti priča. Brzojavne vesti. (Naša Izvirna poročila.) O VLADNI KRIZI. Belgrad, 15. Politične skupine v parlamentu so zopet hudo zaposlene. Vrši se seja za sejo. Prave slike o grupacijah strank spričo nove vlade ni še mogoče dobiti. Vesti iz Pariza so pa vsako uro slabše. Nele antanta, tudi jugoslovanska delegacija dela menda na vso moč v našo škodo. Situacija je naravnost obupna. Naša stvar v Parizu stoji slabo, zelo slabo. In kljub temu. kljub vestem o dogodkih na Reki, nimajo buržuazni politiki v narodnem predstavništvu, zlasti pa klavrno propadli klerikalni petelin Korošec drugih skrbi, kakor da se pulijo slejkoprej za ministrske sedeže, za nadvlado svoje stranke. Kaka sramota, kako zavestno in sistematično sabotiranje javnih interesov! Eno je gotovo: Vsled slabega zunanjega položaja bodo pač prisiljeni sestaviti čimprej novo vlado. Kriza se bo morala rešiti v par dueli že radi pariških dogodkov. To je edino kar se more z gotovostjo prerokovati. NEMŠKI ČASOPISI ZA JUGOSLAVIJO. Belgrad, 15. Časopisom iz Nemčije dvoljen uvoz oz. vstop v Jugoslavijo. Naredba v tem zmislu izide te dni. Istotako izide kmalu naredba o uvozu nemškega časopisja iz Av-strije v našo državo. MADŽARSKA — REPUBLIKA ALI MONARHIJA? Madžarski naučni minister Karl Huszar je izjavil uredniku dunajskega »Neues Wiener Tagblatt«, da namerava socijalistična stranka vprašanje končnoveljavne oblike madžarske države popolnoma izločiti iz svojega volilnega boja kakor tudi iz svojega strankarskega programa. — Po dovršenih volitvah v narodno skupščino in po ustalitvi razmer s krepko vlado, bo glede državne oblike Madžarske najbrže odločevalo ljudsko glasovanje. Brezdvomno so vse stranke naklonjene tej rešitvi, v kateri se bo zrcalila volja naroda. In ako bi glasovanje morda izpadlo vzpostavitvi monarhije v prilog, bi se končno tudi socijalisti uklonili. Tako naučni minister Huszar ... BOLjSEVIKI IN MIR. Kakor se poroča iz Helsingforsa. izraža petrograjsko časopisje svoje odkrito zadovoljstvo nad padcem Pskova in meni, da ententa lahko brezžičnim potem uvede mirovna pogajanja z rusko sovjetsko republiko. — Petrograjski delavski in vojaški svet je sklenil rezolucijo, v kateri zatrjuje svoje prepričanje, da ljudski komisarijat ne bo odklonil mirovnih pogajanj s finsko vlado. —■ Petrograjska »Izvestja« pišejo, da je sovjet.'ka vlada ponudila estonski vladi mir. — Berlinska »Deutsche Aligemeine Zeitung« javlja iz Petrograda, da Je delavski in vojaški svet sprejel rezolucijo, s katero se pooblašča ljudski komisarijat, da se prične pogajati z entento na podlagi pogojev, ki jih je stavila ententa. Jugoslavija. MINISTRSKA KRIZA. LDU. Belgrad, 14. Splošno mnenje je, da se bo sestava nove vlade poverila dr. Draži Pavloviču, čigar kandidaturo podpirajo demokrati in ostale manjše skupine. Zdi se, da hočejo radikalci in Narodni klub zahtevati za ministrskega predsednika Stojana Protiča. LDU. Belgrad, 14. Mogoče je, da demokratska zajednica ne bo prevzela sestavo nove vlade. Belgrad proti nedelavnosti narodnega predstavništva. LDU. Belgrad. 14. Danes je bil v dvorani kazine shod belgrajskih meščanov, na katerem se je protestiralo proti nedelavnosti sedanjega narodnega predstavništva. Shod Je o tvoril iri mu predsedoval belgrajsld odvetnik Kujudžič. Med ostalimi go-govornikJ navajamo Milana Marjanoviča iz Zagreba, ki se te dni nahaja v Belgradu, V svojem govoru je izjavil, da bodo vsa ostala mesta’ radevolje sledila koraku belgrajskiHE meščanov. Ostali govorniki so govorili proti separatizmu v posameznih delili naroda. Predlagane rezolUf cije so bile soglasno sprejete. Protestni shod v Belgradu. h LDU. Belgrad, 14. V torek dopoldne se bo vršil v Belgradu ppd milini nebom velik protesten shod proti členu 51. mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo, ki se tiče, kakor znano, varstva narodnih manjšin in ki vsebuje tudi določila trgovskih pogodb in prometa. Po svetu. Reška karnevalada — Nit ti se lezi.., LDU. Trst, 14. Po soglasnih poročilih Italijanskih listov iz Rima. jtf napravila prva vest o D’ Annunzi-ievem puču v zbornici in v mestu vo lik utis. Med sejo zbornice le predel ministrski predsednik Nitti prvo vest, ki ga ie vidno razburila. Nitti se je; takoj obrnil do vojnega ministra A!« brizzija, ki mu je sedel ob strani, tert mu očitaje in razburjeno nekaj razlagal. Svoje besede do vojnega ministra, ki ga je mirno poslušal, ie ponovno podčrtal z znaki ogorčenosti in pri tem par krat močno udaril z roko na mizo. Nato Je napisal nekatere ukaze, ki jih je takoj odposlal, med temi, kakor se domneva, tudi ukaz, da se mora pohod že med potoni ustaviti. Poslanec Marangoni je predložil vprašanje na ministrskega predsednika, koliko je resnice na vesti o pohodu vojaških prostovoljcev, na Reko. Nitti je pozval poslanca k’ sebi ter ga prosil, nai ne zahteva takoj odgovora, ker mu še manjkajo točna poročila. Nitti je očitno kazal, da mu povzroča stvar preglavice, ter. se je izrazil proti poslancu Maraugo-niju: »Mi stojimo na predvečer lakote: s lakirni čin: "ft pospešujejo naše zadrege«. Slično se je ministeti izjavil tudi proti drugim poslancem, Kakor poroča »Corriere della Sera«v so tudi drugi člani vlade izražali bojazen, da utegne imeti stvar mednarodne posledice. V oficijoznih krogih' vlada razburjenje radi »puča nekaterih mladičev«. Po seji Je imel Nitti daljši pogovor z ministri vojne in mornarice. LDU. Pariz, 14. (DunKU. Brezčižno.) Vsi večerni listi priobčujejo brez komentarja Nittijevo izjavo v italijanski zbornici, glasorn katere je vlada odredila, da bodo kaznovane vse osebe, ki so zakrivile reški puč. »Liberte« trdi, da ve iz dobrega vira, da se bodo zavezne: vlade, zaupajoč odredbam italijanske vlade, zdržale vsake intervencije, ir APRE J. Stev. 210. j., .. -------------- Batcgllo odpotoval na Reko. LDU. Rim, 14. (DunKU.) »Epoca« poroča, da je general Batoglio, namestnik šefa generalnega štaba, odpotoval na Reko z neomejenim pooblastilom. Rumunija iu podpis v St. Oerinainu. LDU. Pariz, 14. (DunKU. — Brezžično.) Dasiravno ie rok za podpis avstrijske pogodbe potekel, se vrhovni svet mirovne konference o tem do sedaj še ni izjavil. Rumunski mirovni delegati ne vedo. ali imajo še pravico nastopati kot delegati Rumunije, ker dosedaj še vedno niso dobili poročila o tem, ali je Bratianu demisijoniral. Rumunska delegacija je prejela začetek radiografske brzojavke od svoje vlade, vendar pa do sedaj še ni znano, ali se nahajajo v njej naročila glede podpisa avstrijske mirovne pogodbe. Bulgarski mirovni pogoji. LDU. Pariz, 14. (DunKU.) Temps poroča, da se je besedilo bulgarsklh mirovnih pogojev predložilo grški in rumunski delegaciji, ki sta ugovarjali proti nekaterim teritorijalnim in gospodarskim določbam. Vrhovni svet se bo najbrž v pondeljek zvečer zopet bavil z bulgarsko mirovno pogodbo. Nemška skuščina o novih nognjih antant«. LDU. Nauen, 14. (Brezžično.) Odsek nemške narodne skupščine za zunanje stvari je sklican na totek, 16. t. m. v Berlin. Pričakujejo, da bo vlada ob tej priliki pojasnila svoje stališče k novi ententni noti. Ententna komisija pride v Berlin v svrho razgovorov z nemškimi pooblaščenci glede izvedbe mirovnih pogojev, danes v pondeljek. V komisiji, ki je odposlana na željo nemške vlade, niso ameriški zastopniki, ker je sklenil ameriški senat, da ne odpošlje pred ratifikacijo miru nobene vojaške komisije v Nemčijo. Francoski socilaHstič»i kongros. LDU. Versailles, 14, (DunKU. — Brezžično.) Izredni socialistični kongres Je včeraj popoldne nadaljeval debato o kontroli. Renaudel je po-udarjal, da je sedaj glavni spor med pristaši druge in tretje internacijona-le. Zagovarjal Je dolžnost obrambe domovine. Glede obeh ipternacijonat se je Renaudel postavil na stališče, ki ga zavzema Vandervelde in ki pravi, da obstoja samo ena interna • cijonala. Končno se Je izjavil govornik proti vsakršni izključitvi iti je poudarjal, da morajo socijalisti sedaj začeti bo] proti bnržoazlji. STROKOVNI KONGRES V GLASGOVU. LDU. Amsterdam, 14. (DunKU.) Kongres strokovnih zvez v Olasgo-vu je soglasno sprejel Lovvejevo re-zojucijo, ki izjavlja, na] delavstvo sklene direktno akcijo, to je splošno stavko, da prepreči oborožen nastop proti Irskim nacljonalistom. DDU. Amsterdam, 14. (DunKU.) Kakor poroča »Telegraph« iz Londona, je bil v včerajšnji seji kongresa strokovnih zvez v Glasgovu sprejet predlog voditelja železničarjev Thomasa, ki zahteva, da vlada takoj odpravi volaško obveznost In da takoj odpokliče angleške čete le Rušile. Ako vlada tej zahtevi ne bo ugodila, se bo sklical poseben kongres, ki bo sklepal o tem, na kak način bi se megla vlada v to prisiliti Zavlačevanje svetovnega miru. LDU. Delmar, 14. (DunKU. — Brezžično.) »Assotiated Press« poročajo iz Pariza, da bo Bulgarska in ogrska mirovna pogodba podpisana najbrž do srede oktobra, nakar se bo mirovna konfrenca odgodila in se bo zopet sestala začetkomjeta 1920,, da uredi turška in vsa druga vprašanja. RUDARJI ZEDINJENIH DRŽAV ZA PODRŽAVLJENJE RUDNIKOV. LDU. Amsterdam, 13. (DunKU.) Reuter porniča z Clevelanda: Kon-vent rudarjev je sprejel splošno načelo. da se morajo rudniki podržaviti. Proti je glasoval samo en glas. Konvent je tudi glasoval za šesturni delavnik in petdnevni delavski teden. AMERIŠKI SENAT. LDU. Washington, 13. (Brezžično.) Senatna komisija za zunanje stvari je predložila senatu besedilo mirovne pogodbe z Nemčijo in načrt za zvezo narodov. Poročilo, ki spremlja pogodbo, ima kot priloge 45 popravkov. Senator Bodge je i*. Javil, da se bo o mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo razpravljalo v senatu prihodnji pondeljek. Potres v Italiji. LDU. Pariz, 14. (DunKU. — Brezžično.) V španski pokrajini Alicanle in italijanski pokrajini Siena so bili snoči hudi potresni sunki. V Sieni so se porušile hiše in je bilo pri tem več Hudi ubitih in ranjenih. Gloge. Bosanski težaki {kmetje) In agrarno vpraša Pred kratkim so imeli naši so-drugi v Zenici (Bosna) veliko narodno skupščino. Na to skupščino je prišlo preko 3000 kmetov iz vse okolice. Zborovanju je predsedoval sodrug Kvoh, poročal je pa sodrug Panto Krekič. V kratkih potezah Je podal razvitek kmetstva in očrtal strukturo fevdalnega društva in srednjeveških držav na Balkanu, prihod OsmanHjev in nlihovo vladanje v Bosni, v l'ateri so ostali vsi stan fevdalni gospodarji iz krščanske in bogomilske države, p^emenili samo vero, piiznali pa Osmanlije in stonili y. njihovo službo. Radi tega so bili bosanski fevdalci velika opera turškega carstva, ter se znali obdržati tudi po avstrijski okupaciji vse do današnjega dne. Nadalje je načrtal svetovne borbe proti fevdalizmu, posebno borbe Seljakov v Bosni in Hercegovini, ki trajajo že več stoletij. Ali tudi današnji jugoslovanski .vtadožrci niso v stanu, rešiti vprašanje fevdalizma, temveč skušajo Se vedno onemogočiti radikalno reformo, potom kompromisa z fevdalci, koflm priznavajo pravico do zemlje in odškodnine, čeprav so ti to zemljo v preteklosti šiloma vzeli narodu ali pa jo zadebili od turških vladarjev v dar za usluge in službovanje, izvršeno v škodo naroda. Posebno pozornost je obrnil referent na delovanje narodnega predstavništva v vprašanja agrarne reforme in na delovanje poedlnih bur-žoazilskih bogatašev Socialistična stranka dela za rešitev agrarne reforme ne Iz strankarskih interesov, da pridobi seljake za sebe, temveč, ker je ona revolu-cijpnarna stranka proletarijata, kar tere cilj Je uničenje kapitalizma. Ona deluje za uničenje fevdalizma. Referent je končno narisal seljakom borbo razredov v društvu. Sodrug Kvoh Je zaključil sejo, nakar so se kmetje v dolgih vrstah razvrstil za rdečo zastavo ter korakali skozi Zenico. Tako ie ta velika impozantna skupščina kmetov in delavcev končala z manifestacijo za socilatizera in njegove cilje. Na Francoskem draginin, v Jugoslaviji ... Korošec. Zadnje čase se na Francoskem bojujejo Jako energično proti draginji. Sam novi minister za prehrano rabi v to svrho energična sredstva. Se vse bolj energično pa se bojujejo proti draginji konsumenti sami. V 19. okraju v Parizu (Montmartre) so se osnovali okrožni odbori konsumentov, ki vsak dan pregledujejo cene živil na veliko in na drobno. In res cene so padle za 20 do 40%. Seveda je ta naredba nepopolna, ker pod to kontrolo trpe samo manjši trgovci, medtem ko producenti in veletrgovci še vedno delajo kar hočejo. Minister prehrane Nou-• lens je izdal takozvane »normalne« cene, ki pa so le malo znižale cene, tako da po našem denarju 1 kg masla veHa v Parizu 80 K. Oblasti pa so po teh odredbah vendar Se našle veliko oderuhov in jib pošteno kaznovale. Na Francoskem upajo, da bodo draginjo znatno omilili s tem, da so nakupili od Zedinjenih držav vse živilske zaloge ameriških čet, ki so bile na Francoskem hi ki so vredne več milijard frankov. — Vidimo, da se je v vseh državah začel najostrejši boj proti oderuštvu in veriženju, pri nas i»a še vedno mirno gledamo in še ce- o pospešujemo vse to, kar uničuje vedno več in več delavskih in uradniških družin. Eh-. Korošec je odpri oderuštvu vrata na široko ... V Avstriji kaj takega ne bi bil seveda nar pravil, kajti Avstrijo je bilo treba podpirati, Jugoslavijo pa kot pravi slov. klerikalec mora rušiti... Še nekaj o monarhističnih demon« stracljah v Pragi. V Pragi so priredili mindi petek narodni demokratje in klerikalci demonstracije proti vladinim članom in presidentu Masa-ryku. Z veliko množico letakov, ki so Jih natisnili v klerikalni tiskarni sv, Bonifacia, ki izdaja razne klerikalne liste in med njimi tudi list z lepim naslovom »Češky Repubiikan«, so sklicali razni c. in kr. častniki izven službe in ki so dobivali denarno podporo od bivšega kneza Lobko-wltza in bi v. grofa Nostltza (okoli 50.000 kron!) na Staromestni trg velik tabor ljudstva. Letaki so naznanjali: Masaryk je zaprt, vlado vodijo Židje, očistiti moramo svoje vrste itd. in privabili so na tabor do 20.000 ljudi. Tam je govorilo več govornikov, nato Je množica — sestav- ljena večinoma iz žena — odšla k gradu. »Husitske žene« so poslale nekaj zastopnic k predsedniku Ma-sarvku. Ta jih ni sprejel, po svojem tajniku jim je pa sporočil par besed. Značilna sta stavka: »Zal, legijonarjl so tudi na cesti, jaz jih ljubim, toda pravim jim: legijonar mora poznati red in disciplino. Nisem prišel na Češko, da bi si pustil ukazovati od ulice in nahutskanih ljudi«. Te odločne besede Masarykove so vplivale na množico da se je takoj začela razhajati. Policija je začela preiskovati in končno zasledila provokaterje. Aretirani so: Judr. Fritz Lolkowitz, bivši knez, sedaj stotnik; podpolkovnik bivši knez Fr. Zdenko Lobkowitz; tajnik min. Narodne Obrane Miloš Maixner; uradnik min. N. O. Milo-slav Hajek; ur. min. N. O. Jan Dole-žal, ritmojster sl. Fr. Micka. odg. upr. tisk. »Sv. Bonifacija« V. Rybniček; Oskar Flogl (glavni provokater urednik lista »Česky Repubiikan«) in tri »husitske žene«. Nadaljna preiskovanja in aretacije še slede; odkrilo se bo Še marsikaj novega. Monarhistični banditi, ki s pomočjo plemstva in duhovščine, spletajo svoje zločinske mreže po vseh državah bivše Avstro-Ogrske, so za svoje cilje izrabili nezadovoljnost in slro-raašnost mas, ki je vsled draginje in oderuštva verižnikov na Češkem dosegla svoj vrhunec. Zmaga grde reakcije na Madžarskem, intrige klerikalnih in plemiških monarhistov v Avstr IU in Cehoslovaškl tudi nas opozarjajo na to. da smo Jako oprezni in da skrbno čuvamo osamosvojitev Izpod habsburškega suženjstva. Opozarjati pa moramo, da so bili tudi v tem slučaju klerikalci glavni kolovodje. Nevarnost ie tu očitna, zlasti, če v zvezi s tem primerjamo postopanje naših klerikalcev v zadnjem času. Utis imamo, da so ostudi tudi oni le zvesti hlapci Šušteršiča in njegove Avstrije. Za Tešinsko! Čehoslovaško ljudstvo je zelo razburjeno vsled vesti, da hoče dali ententa Bezručev Te&u Poljski. V vseh večjih krajih so se vršili veliki protestni tabori, od vseh občinskih svetov prihajajo protesti in vse češke stranke ter javne korporacije so izjavile, da pomenja odstop Tešinska za Čehoslovaško nenadomestljiv udarec. Brez tešinskih premogovnikov Čehoslovaška menda ne more eksistirati. — Isto je pa tudi na Poljskem. Tam se vršijo tudi demonstracijski sprevodi, protestna zborovanja itd. Kaj je storiti? Kdo ima prav? Čehoslovaki in Poljaki se sami niso mogli pogoditi; vmes Je morala poseči ententa, katere odločitev se bodo seveda izvedla, če bo komu prav ali ne. Tako se godi narodom, ki niso nikdar zadovoljni In siti. Dr. J. Rožman. Za gospodarska in politično ureditev Štajerske. Za v četrtek in petek, t. J. 11. in 12. t. m. je sklical dr. Kukovec km predsednik likvidacijske komisije za Spod. Štajersko v Celje zborovanje zastopnikov spodnještajerskih občin, okrajnih zastopov, hranilnic in drugih javnih zavodov, ki so interesira-ni na likvidaciji nekdanje Avstrije oziroma njene kronovine štajerske. Udeležba je bila povoljna; navzočih Je bilo okole 200 osebi Sklicatelj otvori ob 9. uri shod, pozdravi posamezne zastopnike vlade in drugih korporacij ter razvije program zborovanja. Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo Je že sklenjena. Sedaj gre še za likvidacijo bivše Avstrije. Shod naj bi v to svrho informiral poklicane čmitelje. Za predsednika shodu Je bil nato izvoljen podpredsednik deželne vlade za Slov. dr. Žerjav, ki Je raztolmači nekatere člene mirovnega načrta. nanašajoče se na likvidacijsko postopanje z ozirom na državne razmere v Nemški Avstriji in JugosIviJt. Za tem je podal sklicatelj dr. Kukovec splošno situacijsko poročilo o likvidaciji Avstrije oziroma njene kronovine Štajerske. Razložil je najprej pomen likvidacije in razdelitve premoženja in obveznosti iz likvidacijske mase. Prvotno se je mislilo lc na sodelovanje pri skupni likvidaciji na Dunaju, potem se je pa ta načrt v toliko spremenil, da se je vsled posebnih potreb in razmer na Štajerskem za to sestavila še posebna likvidacijska komisija. Za likvidacijo bodeta merodajna člena 199. in 200. mirovnega načrta, ki precizirata obveznosti Nemške Avstrije in narodnostnih držav, nastalih na teritoriju bivše Avstrije. Za Slovensko Štajersko bi hU učinek likvidacije približno sledeči: pozitivne vrednote bi bile kopališče v Slatini, zdravilišče v Dobrni; kmetijski šoli v Št. JurJu in Mariboru ter spodnještajerske deželne (lokalne) železnice v skopni vrednosti kakih 10 milijonov, nasproti temubi pa bila vsota bremen (računana po ključu davčne sile iz let 1911., 1912. in 1913.) relativno mnogo večja za Slovenski Štajer nego za nemški. Silno pereče in nujno je tudi vpra šanje glede vojnih posojil. Južnoštajerske občine in okrajni zastoji so podpisali skupno okoli 41 milijonov vojnega posojila, m sicer je od tega že vplačanega 6 milijonov in neizplačanega 35 milijonov. Ves ta znesek 35 milijonov dolgujejo spodnještajerske občine in okrajni zastopi graškemu komunalnemu kreditnemu zavodu, ki je njihove zadolžnice lombardiral pri Vojni hranilnici na Dunaju. Ker mirovni načrt o vojnih posojilih ne zavzema nobenega pozitivnega stališča, pojde za to, ali obveznosti, nastale Iz vojnih posojil, urede države, nastale na avstrijskem teritoriju, same, ali pa predlože to sporno vprašanje mednarodni komisiji V obče pa zastopa referent stališče, da je bilo najemanje dolgov od občin in okrajnih zastopov v svrho podpisovanja vojnega posojila nepo-stavno, ker je manjkalo v to odo-brenja deželnega zbora. In se zaradi tega obveznosti za teh 35 milijonov dolga napravi kreditnemu zavodu, nekaki filijalki štaj. dež. odbora, prevzeti ne more. Napram tej. materiialni likvidaciji razvile govornik še likvidacijo uprave, ki Je sicer formelno prešla v roke Narodne vlade, kola se pa še ni mogla dovolj poglobiti v štajerske razmere in koja še vzdržuje za upravo občin in okrajnih zastopov nebroj komisarjev in gereniov. Referent toplo apelira za skorajšnje občinske volitve po Jednaki volilni pravici, ki bode gotovo le v prid slovenskemu življu. Nato poda predsednik shoda o nekaterih točkah natančnejša pojasnila. Po mirovnem načrtu naj pripadejo narodnostnim državam, nastalim na območju avstrijskega ozemlja, od skupne«? državnega im:tka brez odškodnine bolnišnice, šole, a proti odškodnini ostali na njihovem teritoriju se nahajajoči imetek, n. pr, državni gozdovi, med tem ko pripade premoženje dežel, občin in drugih javnih upravnih jednot dedičem brez odškodnine. Obratno pa morajo dediči sprejeti državna posojila, lundirana na nepremičninah, kakor rente itd., med tem ko plača avstrijske vojne dolgove Nemška Avstrija sama. Referent Smertnik, ravnatelj celjske posojilnice, razvije položaj slovenskih štajerskih posojilnic,, ki le napram najetim vojnim posojilom v skupnem znesku ca. 50 milijonov, prav resen. Ker igrajo slov. posojilnice vodilno gospodarsko ulogo in se ta kredit mora neomajen ohraniti, zahteva zadostno sanacijo od strani države. Za posojilnice sicer jamčijo občine in okrajni zastopi. a ti so sami vsled vojnih posojil v prav težkem položaju. Referent Žnideršič, vinogradski nadzornik, pojasnuje obveznosti Sp. štajerja napram Nemški Avstriji glede svoječasno dovoljenih in še ne vrnjenih posojil za obnovo vinogradov. (Konec prih.) Strankin zbor socijalne demokracije ▼ Nemški Avstriji. Socijalno demokratična stranka Nemške Avstrije sklicuje svoj strankin zbor na 31. oktober m naslednje dni na Dunaj. Na dnevnem redu se nahajajo predvsem ustavno vprašanje, gospodarski in socljalni akcijski program ter organizacija stranke. Za zbor, ki bo prvi po prevratu, vlada veliko zanimanje. an|aMaaHaMHHaaMaiMaaHaaHHMMMHMMa Dnevne vesti. Kako poroča »Slovenec«. Poročajo nam iz Belgrada: V št. 208. z dne 11. sept. prinaša »Slovenec« to-Ie notico: Pomoč Kropi! »Belgrad, 10. septembra. Minister trgovine in industrije je obllnbit. da bo dai nakazati za prvo silo za Kropo 10 vagonov koksa, če se res nahaja v Topusku. Minister prometa je obljubil, da dobi Kropa potrebne vagone na razpolago In se uredi promet. V novi pogodbi z Nemško Avstrijo je v odstavku IX., točka 29.. postavka za Izvoz kovanih žebljev Iz Krope. V Isti pogodbi je v odstavku VI.* točka 20.—22., določen uvoz za 8 milijonov kron paličnega železa in za 2 milijona kron žfce. Posredovala sta poslanca Jože Gostinčar in dr. Lovrenčič«. V resnici je bilo tako-le: Oosp. Lavrenčič Je prišel v parlament K sod*. Kristanu In ga Je. .vpra- šal: kako bi se dala zadeva v Kropi rešiti. Sodr. Kristan mu je svoje, mnenje obrazložil. Posl. Lavrenčič je pokazal sodr. Kristanu še neko pismo, v katerem javljajo iz Krope, da so Čuli, da je v Topuskem več vagonov koksa od firme Glanz itd. So-drug Kristan je poklical ministra dr. Kramerja, ter ga vprašal, če ve, kaj ia s tem koksom. Dr. Kramar kot minister je obljubil, takoj zadevo preiskati in če se nahaja koks še v Topusku, da ga da drage volje na razpolago Kropi. — Tako je bilo in nič drugače. »Slovenec« ima pa to za uspeh svojih poslancev! Farbarji in otroci! Iz naravoslovja. Majski dež je prijeten pojav, ki hladi in miri razburjene ljudi, zlasti pa gotove vrste živali. Naravoslovci so to že dognali. Nesmrtni Darwin je celo dokazal, da postanejo ob njem še osli dovzetni za humor, zaradi tega se glasom uradne statistike baje rodi največ oslov ravno meseca ma* ja, in gotovo je pač, da ni nikoli slišati tako pogostoma veselo, melodič* no ubrano oslovsko petje polno oča-rujočega humorja kakor ravno P« majskem dežju. Jasno je tedaj, d* mora biti sobotnemu »Slovenčevemu« polemistu majski dež prijetna' stvar. Na znaje. Poslednje dni so mi mnogi pisali — nekateri tako, da pri najboljši volj ne morem iz njih pisem spoznati kaj hočejo. Napišejo po dve, tri strani velikega formata, a ne povedo, kaj žfelljo. Odgovoriti pa večini ne morem, ker niso navedli svojih naslovov. Navadno podpišejo; sodrug N. N. — Za kogar sem mogel, sem v njegovi stvari napravil potrebne korake — odgovoril pa tudi nisem na pisma, ker nimam dovolj časa za to. Naj ml dotlčniki oproste. Kdor pa mi piše, naj navede kratko in jasno kaj želi — opusti pa naj vse nepotrebno. Beograd, 10. sept. 1919. Anton Kristan. Invalidi. Od invalidov smo dobil dopis, V. katerem se pritožujejo, da se jih hočo poslati na graščino Golnik na Gorenjskem. Pravijo, da Je graščina na zelo hribovitem kraju in da je pot zelo utrudljiva; grad Je tudi popolnoma na samem. Temu so se uprli in nočejo oditi na to graščino. Odklonitev odpotovanja opirajo tudi na sledeče razloge: Nekateri invalidi, ki srt v zavodu v Ljubljani, čakajo na podelitev trafik in drugih obrtov, drugi se uče raznih obrtov pri mojstrih v Ljubljani, eni čakajo zopet na otvoritev raznih šol, ki se nameravajo otvoriti, ali na umetne ude itd. Vsak ima gotove razloge, vsled katerih Še zavoda ne more zapustiti. Pritožuje-je se tudi, ker se jih je hotelo s silo odposlati iz Ljubljane in ker pridejo sedaj k nadpregledu. — Na odločujoče mesto apeliramo, da res uvaže-vanja vrednim invalidom ugode in da se prepričajo.kak je položaj graščine Golnik, če ni za uboge invalide ta kraj trpljenje. Upamo, da bodo po možnosti ugodili vojnim žrtvam- Sklepni razredi na ljudskih Šolah v Ljubljani. Za mladino, ki je dovršila peti razred ljudske šole le z zadostnim vspehom in ki vsled tega ne mora biti vspreieta v I. razred kake meščanske šole, ustanove se na ljudskih ”šolah v Ljubljani šesti razredi kot sklepni razredi, ki v njih počakajo otroci zakonite starosti, da lahko dobe odpustnice. Takšni razredi se otvore: na I. mestni deški ljudski šoli za to šolo ter za šišensko deško ljudsko šolo in za IV. mestno deško ljudsko šolo; na II. mestni deški ljudski šoli za to šolo in pa za III. in IV. mestno deško ljudsko šolo; na I* mestni dekliški ljudski šoli pri Sv. Jakobu za to šolo; na III. mestni dekliški ljudski šoli za to šolo in pa za dekliško ljudsko Šolo v Spod. Šiški. V železniških zadevah so na Slovenskem merodajni sledeči uradi: za državne železnice ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani, mestni licej, ki je podrejeno naravnost ministru saobračaja v Belgra-du. Za privatne železnice pa komisariat Ministra Saobračaja Ljubljana, Kranjska hranilnica, oziroma vodstva dotičnih privatnih železnic. Poverjeništvo za promet ne obstoj* več. Interesente se opozarja, da Pr‘ vlogah v železniških zadevah upoštevajo kompetenco zgoral navedenih železniških uradov in na ta pripomorejo preprečiti nepotrebn zavlačevanje rešitev Drobno. — Patentni urad. V ministrstvu za trgovino in industrijo je usuai Ijen patentni urad. Za šefa t e ga ui * da ie imenovan dr. Šuman. dosedanu Vladni svetnik patentnega urada na Dunaju. . — Prodajalci premoga, ki hočejo tudi to zimo prodajati premog na izkaznice, naj se takoj zglase na mestnem mgistratu, Galetova hiša, pritličje, levo. — Poverjenik za socijalno skrb deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani sprejema stranke od 15. t. m. izključno le ob pondeljkih in petkih od 10. ure naprej. Druge dneve bodo stranke brezpogojno odklonjene. — Nov list. Državno odelenje za zaščito dece začne s 1. oktobrom 1.1. izdajati službeni list za zaščito dece. ter strokovni list za razpravljanje vprašanj, ki se tičejo dece. Izdajatelji lista žele, da izčrpajo celi problem in vse njegove panoge posebej ter za dete, družbo od jutri, zainteresirajo vse kraljestvo, družbo od danes. V strokovnem delu se bodo objavljale bodisi razprave in obvestila načelnega značaja, n. pr.: vrednost deteta; zaščta dece in rodbine; vsa načelna vprašanja vzgoje in pouka itd., bodisi strokovne razprave in Članki v poedinih specijalnih vpraša* njih tega problema, n. pr. pravna zaščita deteta, poedine ustanove, razne šole, domača, inozemska in pii-ftierjevafna Statistika, literatura (pri-godne in instruktivne zadeve); p«-roči!a (državnih in privatnih ustanov), beležke iz naših in inozemskilt listov, navodila, bibliografija, javna vprašanja itd. V službenem delu se bodo objavljala uradna naznanila, razpisi, adrese, oglasi (za deco in čuvarje) itd. ter listnica uredništva. Odpira se torej zelo široko, zanimivo in nad vse važno polje za delo všem našim zdravnikom, pravnikom, pedagogom, literatom in sociialogom, ki jim teče pero in jih ljubezen do dece navdušuje za delo, »kajti kdor hoče poboljšati človeštvo, se naj Obrne do dece.« (Kant.) — Prvi kongres jugoslovanskih Žen v Belgradu, dne 21.. 22. in 23. t. ni. Danes ob 5. pop. sestanek zastopnic slovenskih žen. društev na magistratu. Vabljena so ponovno vsa ženska društva in v s? Slovenke, ki se zanimajo za ta kongres. Prijave za udeležbo pri kongresu sprejema do četrtka dop. Minka Govekarjeva, Kimska cesta št. 20. , ~ Ostanek Istrijancev. V četr- i f sePtenibra ob 8. uri zvečer bo v klubovi sobi restavracije »Zlatorog« sestanek istrskih beguncev iu prijateljev Istre, na katerem se bo razpravljalo o važnih notranjih in Zunanjih političnih vprašanjih. Istri-ianci in prijatelji Istrije se prosijo, da se ga zagotovo udeleže. — Slovensko planinsko društvo zapre kočo na Kamniškem sedlu v Ponedeljek, dne 22. t. m. Po zatvo-ritvi ie poset koče mogoč le v spremstvu oskrbnice, ki se nahaja v turi-Stovski koči pri izviru Kam. Bistrice, ki ostane celo zimo odorta in oskrbovana. — Filatelistični klub za Slovenijo vabi svoje člane na sestanek, v soboto. dne 20. septembra ob 8. uri zvečer v restavraciji hotela »Union«, soba »y,rožcah«. Posetijo nas gostje iz Zagreba. — Odbor. — Poneverjenje. Dr. Ludovik Gluščevič, bivši tajnik v ministrstvu za zunanje stvari, ie bil v Pariz« aretiran. Pred desetimi dnevi je pobegnil iz Belgrada s 370.000 dinarji, ki jih je poneveril neki tvrdki. Iz stranke. Seja odbora krajevne oolltične organizacije se vrši danes ob 7. url zvečer. Seja kovinarske oodružnlce Ljubljana se vrši v sredo takoj po delu v strokovnem tajništvu, Šeten-burgova ulica 6. Vabljeni so vsi zaupniki. — Tajništvo. Udeležence trboveljske politične Sole prosimo, da prinesejo v sredo zvečer s seboi zvezek ŠS. 3—7 naše revije »Demokracija«. Ako ga slučajno nimajo, si ga lahko preskrbe pri sodružici Čeč v »Delavskem domu«. Pouk se vrši ob običajni url. Mlinarski delavci v Osijeku se nahajajo v tneznem gibanju. Naj nihče ne potuje tja, dokler ni mezdno gibanje končano. Delavstvo vseh mestnih podjetij v Zagrebu ie stavilo svoje zahteve za povišanie plač in izdalo poziv, da nikdo ne stopi v službo v zagrebška mestna podjetja, dokler se stvar po-voljno ne reši. Vestnik „Svobodett. Strnišče pri Ptuju. V petek se je vršil prvi občni zbor društv »Svoboda«. Ob tej priliki je predaval računski nadoficijal Klanšček o »potrebi izobrazbe«. Po predavanju-s« le vršila dolga diskuzija, v katero je Poseglo več sodrugov. V odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Makuc: predsednik: Kristančič: tajnik; Nipič: blagajnik'; Sedenčič in Drevenšek: v kontrolo in Pavlu iti Semolič odbornika. Odbor je pri prvi seji sklenil ustanoviti društveno čitalnico. Prostori se že urejajo in otvoritev se izvrši v najkrajšem času. Ker bo čitalnica lepo urejena, upamo, da bodo člani zahajali v čitalnico v velikem številu. To priporočamo posebno mladini in ženskam. V društvo je dosedaj pristopilo lepo število članov. Tem priporočamo, da agitirajo za našo izobraževalno organizacijo; ako naredi vsak član svojo dolžnost, bodo v kratkem času vsi delavci in delavke v našem kraju tam, kjer morajo biti. Vsi na delo za našo stvar. Kultura. Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: V torek, 16. septembra zaprto. — V sredo, 17. septembra »Favn«. Abonemem B. — V četrtek, 18. septembra »Favn«. Abonement E. — V petek. 19. septembra »Oče«. Abonement B. — Opera: V torek, 16. septembra »Pikova dama«. Abonement E. — V sredo. 17. septembra »Madame But-terflv«. Abonement D. — V četrtek, »Pikova dama*. Abonement C. — V petek, 19. Septembra »Madame But-terfly«. Abonement A. — V soboto, 20. septembra »Pikova dama«. Abonement ... Razmere v rudniku v Kreki« Preganjani delavci se zopet vračajo oziroma sprejemajo v posameznih skupinah v delo. Dolgo je trajalo obotavljanje gospode, predno je prišlo do tega. Na vse kripije si sedaj priznavajo krivci vseh raznih nezaslišanih dejanj. o katerih smo že pisali, da si umijejo roke, omadeževane s krvjo delavstva. Trudijo se na vse načine, da izidejo kolikor mogoče čisti iz te škandalozne afere. Treznemu, razsodnemu odločevati ju g. Kurza smo dolžni priznanje. Ravnal je kolikor mogoče nepristransko, in s tem omogočil, da so se zamotane zadeve vsaj nekoliko razjasnile in uredile. Gospodje rudarske uprave so ši sicer na vso moč prizadevali, da se očistijo pred g. Kurzom, predno se je isti o celi stvari sploh mogel informirati, vendar pa se je g. Kurz po zaslišanju pritožb delav-* cev opravičeno čudH, da so mu bile zadeve opisane v čisto drugačni luči. Naši gospodje v upravi se še tudi niso veliko poboljšali. Pogostoma se še čujeio iz ust ža poznanih gospodov besede, katere nam delavcem nikakor ne ugajajo. Naj navedemo samo dva primera. G. nadkomisar Mihclak se je izrazil proti stavkujočim delavcem, ki so prišli vprašat za delo par dni pred prihodom gosp. »Berghauptmanna« Kurza, takole: »Vam vsem, ki ste štrajkall, bi bilo treba izplačati po 2$ batin!« — Komisar Skovič je odgovoril istim delavcem istega dne da rajši pusti propasti cel rudnik, kakor da vse stavkujoče delavce vzame v delo! Izmed poduradnikov Je najbolj divji nadpaznik, Slovenec Markič! Temu surovežu iz Zagorja so najbolj priljubljene psovke kot »proklete so-cijalistiČne svinje, barabe, jaz vam bom že pokazal itd. Delali boste, kakor jaz hočem, magari če vsi po-crkate.« — Opozrjamo rudarsko upravo, da na tega suroveža toliko vpliva, da se bo obnašal kakor se spodobi poštenemu človeku, ali pa bo razburjeno delavstvo samo kultiviralo tega divjaka. Iz Slovenite. Žensko poveljstvo v domenskem gradu v Kostanjevici na Dolenjskem. V zadnjih časih se dogajajo neznosne stvari v domenskem gradu na Dolenjskem. Odkar Je odšel oskrbnik Stanzel, sta prevzela navidezno oskrbnfštvo gradu žena Logarja in vratar. Ta dva sporazumno s svojimi pristaši ugibata, kaj bi se moglo slabega napraviti revnim Stanovnikom, ki so primorani stanovati v tem gradu. O tej zadevi hočemo danes le malo namigniti na nehvaležnost tukajšnjega vratarja, ki je obogatel s pomočjo oskrbnikov. Sodnijski sluga je primoran stanovati pri sodnih zaporih v gradu. Pred par ietl mu je tačasni oskrbnik dal v najem neporabljeno klet, da si je napravil primerni hlev, da si zanio-re v teh slabih časih izreditt kako svinče. To pa sedaj Logarkl In vratarju ni po volji in pregovorila sta začasnega oskrbnika, da je zapovedal slugi, da izprazni klet in prestavi hlev na čisto neprimeren kraj. Več let se je perutnina prosto pasla po dvorišču, akoravno vratarju ni bilo prav po volji. Zdaj pa, odkar začasni oskrbnik kot samec ne poseduje nikake kuretnine, je morala vsa druga v zapor, samo vratarjevi pristaši so dobili dovoljenje, da se kuretnina na drugem dvorišču prosto pase. Ali ni za vse enaka pravica?! Mi, ki smo pri tem prizadeti, bi radi izvedeli od pristojne oblasti, ali je to dovoljeno, da bi vratar imel prostore na razpolago na vseh dvoriščih in v vseh hlevih, drugi pa, ki plačujejo najemnino, ne smejo imeti niti ene živalice v tem slabem času! Kje je pravica?! Za enkrat naj zadostuje. Če bo treba, pa še kaj več. Celje. Obrtnikom, čitateljem »Napreja-povemo naslednjo resnično etogod-bico: Med vojno in še sedaj se ie upilo: »Svoji k svojim!« In res! Nedolžni in pošteni ptički so kaj radi nasedali na te limanice velekapitalistov. Žalibog nasedajo kaj radi še sedaj. Evo primera: V trgovini Rakuš je nekdo kupil 70 kg železa, nad 10 mm debelega, 1 kg po 3 K 65 vin, iu neke »puške« za voz, 1 kg j,o 7 K 30 vin. Ravno isti dan je pa kupil pri Majdiču v trgovini »Merkur« 30 kg železa po 4 K in »puške« za voz po 9 K kg. Ali vidite razliko? — Velekapitalist Majdič je v vojni zamenjava! železo za živila in usnje za denar. Odkod to, da sedaj sme tako drago prodafati svoje 5e stare zaloge. Ali še nima zadosti?! — »Nekoč je velekapitalist Majdič v Celju povabil k neki zabavi visokega upliv-nega dostojanstvenika...«, tako bo začela pripovedka...! Železna Kaplja. Spomnimo se svetovne vojne in dobro premislimo, zakaj se je vršila ta človeška morija! Kapitalisti so čutili silno potrebo, da sl osvoje cel svet. Ententni in nemški kapital sta si skočila v lase, naščuvala ljudstvo proti ljudstvu in ga gnala v klavnico. Nezavedna ljudstva so se klala medsebojno, ne vedoč zakaj in kako. Kapitalisti so tista mora, ki leži še nad celim svetom, ki mori ljudi, jim krade zdravje in življenje, ki jih goni v vojne in ovira vsak napredek. Dokler ne izgine s sveta moč kapitala, toliko časa ne bo iniru in ne sreče na zemlji. Delavsko ljudstvo otresi se te more, ki ti sedi na vratu in ti pije vročo kri, stopi v boj, v neizpro*e» boj za ljudske pravice 1 Delavci kličemo vatfl: organizirajte se trdno, pripravite se na oni čas, ko bo zasijalo solnce prave svobode, ko ne bo več izkoriščanja in odiranja na svetu! In le socijalno - demokratična stranka je ona, ki se bori prot? kapitalističnemu družabnemu redu in nobena druga! Delavci! Izpreglejte in potem na delo! Ne verujte klerikalnim hinavščinam, spoznali ste jih gotovo, da so bile ravno klerikalne stranke one, ki so najbolj navdušeno ljudstvo ščuvale na vojno, agitirale za vojna posojila in po cerkvah se Je neprestano molilo za vse goljufe, oderuhe in izkoriščevalce ljudstva... Najti ovejša poročila. (Vesti LDUJ FRANCOSKI SOCIJALISTIČNf KONGRES. Pariz 15. (DunKU.) Kongres francoskih socijalistov je s 1427 proti 490 glasovi sprejel resolucijo sodru-ga Mauriiia, po kateri naj se enajstim sooljallstičnim posiancem, ki so še po sklepu premirja glasovali za vojaške kredite, izrečejo grajo, toda brez izključenja iz stranke. Rientha-Ier in drugi člani skrajne levice so glasovali za izključenje. Vsled omenjene resolucije je edinstvo stranke rešeno. Obenem se je pa sklenilo, da se bo v bodoče vsak poslanec, ki bo glasoval za vojaške kredite oziroma za ratifikacijo mirovne pogodbe, s tem dejanjem satn izključil iz stran, ke. ZBOROVAN JE NEMŠKO - AVSTRIJSKIH DEŽEL. Dunaj, 15. (čTU.) Zborovanje dežel je bilo danes ob desetih otvorje-no in je bila takoj rešena prva točka dnevnega reda. Državni kancelar dr. Renner je dal pojasnila glede mirovne pogodbe in je dejal, da je prva naloga vlade, izvesti ustavno in upravno reformo. Občevanje med državami in deželam! se mora postaviti na pošteno podlago in se na novo urediti. Kar se tiče vprašanja delavskih svetov, je moral državni kancelar dr. Renner potrditi naziranju namestnika deželnega glavarja Steinerja, da so delavski sveti vvečkrat prekoračili svoj delokrog in da ne more trpeti vmešavanja svetov v državno eksekutivo. Končno je državni tainik za finance dr. Schumpeter iz- javil, da se zastopniki dežel motijo, j ako smatrajo sedanje stanje za pasivno. Dunaj tvori danes aktivno postavko, ki bo z razvojem rasla. CENZURA. Lugno, 15. (ČTU.) Italijanska vlada je prepovedala objavljenje vseh vesti, ki se nanašajo na dogodke na Reki, in je zopet uvedla cenzuro, ki jo je bila odpravila. Današnja številka »Secola« je precej pobeljena. List protestira proti taki omejitvi tiskovne svobode. — »Corriere.d’ Italia« piše, da sta Anglija in Francija energično protestirali proti dogodkom na Reki, dočim doslej Amerika molči, kar pa ne znači, da se strinja z dogodki. VARANJE SVETA . , . Weimar, 15. (DunKU-BrezŽično.) Kakor doznava »United Press« iz Pariza, prevladuje v amerikanskih krogih čimdalje bolj naziranje, da pomeni mir varanje vsega sveta in da je tudi predsednik WiIson varljiva prikazen. Predsednik Wilson je obetal amerlkanskim Nemcem, da se hoče bojevati proti Hohenzollerncem, proti militarizmu in proti nasilni sa-mopašnosti: Amerikanskim Ircem je obljubil, da hoče delovati za enakopravnost doslej tlačenih narodov? Vsemu prebivalstvu Amerike je zagotovil, da t>o vojna naredila konec angleški nadvladi na morju in paše-vanju Japoncev na Kitajskem. Sedaj pa mir skoro onemogoča obstoj nemške ljudOvlade, svobode moja in Irske niti ne omenja in izroča Šantung Japonski. Amerfkanski narod si je mir predstavljal popolnoma drugače. - ____________—t--—---------------— POZOR sodruel, ki Imate večle stanovanje! Nadarjen sin našega sodruga bi rad pohajal srednjo šolo v Ljubljani, pa ne more dobiti stanovanja. Sodrugi, ki Vam Je na tem, da pomagamo našemu človeku do nadaljnih študij, naj sporočiš upravništvu, če bi bili pripravljeni sprejeti Imenovanega na stanovanje brez hrane in koliko bi zahtevali. Zadeva je nujna, ker se prfSno šole 22. t. m. Zanimiva razkritja o deželnem in občinskem gospodarstvu na Kranjskem. KAKO SO SLEPARILI. (Dalje.) 3. Leto 1915. Vsled izrednih razmer, Ki JfH Je provzročila vojna, se ža 1. 1915. deželni proračun ni ustanovil, pač pa je deželni odbor radi gospodarjenja v 1. 1915. v seji dne 9. novembra 1914 sklenil sledeče: 1. Izplačajo se vse plače In pokojnine. 2. Izplačajo se vsi stroški za deželne zavode in urade, v kolikor so neobhodno potrebni za vršitev tem zavodom in uradom naloženih dolžnosti. 3. Poplačajo se vsi stroški, ki se nanašajo na deželne dolgove. 4. Poplačajo se vsi stroški, ki lih je dežela po obstoječih zakonih dolžna pokrivati. 5. Izdatke, ki so ojdvisni od proste volje deželnega zastopa, Je dovoljevati le, če to dopusti vsakratno denarno stanje. Sploh je te izdatke kolikor mogoče zadrževati in jih dovoljevati šele proti koncu leta 1915. Obveze za kak daljši čas se ne smejo prevzemati. V kolikor pa se je dežela doslej vezala za kake izdatke, je te obveze izpolniti pod pogojem, da je ob določenem roku dovolj denarja na razpolago. 6. Skupni letni izdatki, ki so odvisni od proste volje deželnega zastopa, ne smejo presegati vsot, ki so za vsak posamezni namen določene po deželnem proračuna za 1.1914. Istočasno je deželni odbor sklenil, da se v 1. 1915. začasno pobirajo deželne doklade in naklade v Isti Izmeri. kakor leta 1914. Pri gospodarjenju v okviru teh sklepov deželnega odbora so bili dejanski uspehi sledeči: Uspeh: , . . 8,487.943 K 83 h , , . 7,114.266 K 43 h Dohodki Stroški Presežek . . . 1,373.677 K 40 h Proračun: (7,883.528 K -S- 604.415 K S3 (7,879.167 K — 764.900 K 57 h1 ( 4.361 K + 369.316 K 40 h) > Te ugodne rezultate je v glavnem pripisovati okolščini, da so biii stroški pri glavnih panogah deželnega gospodarstva znatno manjši nego so znašali zadevni krediti. Bili pa so 1. 1915. tudi dohodki večji nego jih je bilo pričakovati po proračunskih postavkah 1. 1914. V kolikor so bili stroški 1. 1915. večji, nego so znašali zadevni krediti, so dotični večji stroški več ali manj v, zvezi z zadevnimi večjimi dohodki. V ostalem je bilo 1. 1915. gospodarjenje po proračunu malone popolnoma pod vplivom vojske in so torej ugodni ali neugodni uspehi posameznih poglavij dohodkov in stroškov več ali manj le posledica nastalih nenormalnih razmer. Ljudskošolskemu učiteljstvu se ja, draginjska doklada od 1. avgusti 1915. dalje posplošila in določila vsemu učiteljskemu osobju enako na 25% od temeljne plače. Tudi se je. ljudskošolskemu učiteljstvu radi draginje dvakrat dovolila in izplačala vojna draginjska podpora in se je iz* dalo na teh podporah skupal 18407$ kron. Deželnim uslužbencem so se 1» 1915. radi draginje dovolile in izplačale draginjske podpore trikrat in se> je porabilo v ta namen skupaj 40.£08 kron 57 h. Na stroških, ki so narasli nepor sredno vsled vojske, se je izdalo skupaj 79.224 K 96 h. O stroških In dohodkfti posa« meznih deželnih zavodov »o računi sledeči: Deželoa prisilna delavnica. Uspeh: Dohodki , . , , 242.626 K 32 £ Stroški , , . . . 223.304 K 36 M Presežek .... 19.321 K 96 K Primanjkljaj . . — Proračun: (130.412 K .+. 112.214 K 32 h) (171.340 K Ji 51.964 K 36 h) , ( 40.928 K — 60.249 K 96 h) Deželna bolnica. Uspeh: Dohodki . . . . 573.643 K 28 8 17 K Stroški til« . 793.841 K Primanjkljaj . , . 220.197 K 89 h' P r o r14 C u n: (237.609 K ,+ 336.034 K 28. h) (499.656 K + 294.185 K 17 h) (262.047 K — 41.849 K 11 h) Deželna blaznica. .. U • b: Dohodki .... 50.459 K 46 it Stroški , , , , . 206.476 K 70 h’ Primanjkljaj . , . 156.017 K 24 ti Proračun: ( 31.989 K 18.470 K 46 h) (177.910 K .+ 38,566 K 70 h) (145.921 K + 10.096 K 24 h) Deželna hiralnica. Ugpeh: Dohodki Stroški 3.878 K 82 f 37.772 K 88 S ii—;--------------* Primanjkljaj , . . 33.894 K 06 f Proračun: ( 1.600 K .+ 2.278 K 82 h) (34.166 K + 3.606 K 8« h) ; — , .. ---------------------------- (32.566 K + 1.328 K 0(7 h Deželni muzej. ^ p 6 I) * Dohodki ..... 11.532 K 93 K StroSki.................... 27.737 K 21 li Primanjkljaj . . . 16.204 K 28 ti Proračun: ( 9.467 K .+ 2.065 K 93 h) (47.242 K — 19,504 K 79 h) (37.778 K — 21.570 K 72 h) Deželno gledališče. t? 8 P e h: DoHodJti ..... 850 K — j Stroški « ft • I . 12.119 K 26 Primanjkljaj , . . 11.269 K 26 Proračun: ( 100 K + 750 K - h) (21.326 K — 9.206 K 74_h) (21.226 K — 9.956 K 74 h) Kmetijska šola na O rimi. Uspeh: Dohodki.............. 20.796 K -14 ii Stroški ..... 46.616 K — H Primanjkljaj . . . 25.819 K 56 H Proračan: (22.390 K — 1.593 K 56 h) (62.778 K - 16.162 K - h) (40.388 K — 14.568 K 44 h) Kmetijsko-kemilko preskuševalHKUr Uipeh: Dohodki................. 16.493 K 44 B Stroški................. 16.406 K 98 8 Presežek . , « • 86 K 46 H Primanjkljaj^ ♦ • • Proračun: ( - K + 16.493 K 44 h) (7.300 K + 9.106 K 9S h) (7.300 K — 7.386 K 46 Ii) (Dalje prih.) m m m k tl mm = Podružnic® LJuhEIana. Delniška glavnica .......... K 30,000.000. Rezerve ...............................K 10,000.000. CENTRALA: TRST, Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Melkovic, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader. Ekspcziiura Kranj. SPREJEMA: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPEJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrt dr. papirje, itd. ESKORTlRA: Menice, devize, vrtdncsite' papirje itd. IZDAJA: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. DAJE KREDITE: Pod najugodnejšimi pogoji. PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Brzojavni naslov: JADRALSKA. Telefon št. 257, — Bcbilika ^iavmica —■ K 15,060.000. Sprejema vloge na knjižice tu tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Ljubljanska kreditna banka £===== v Lfuhlfani. — ................= Podružnice: v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. Rutnmi fondi okroglo K 4,600.000. Kupuje in prodaja vae vrste vrednostaihpaj)i£ieVj_financira ararične dobave in dovoljuje aproviiaeijgke kredite — Gospodarstvo. Centralna uprava za promet z inozemstvom ministrstva za trgovino ne sprejema več prošenj za uvoz in izvoz do nadaljnje odredbe, razen s Čehoolovaško. Plovba na Donavi. 15. t. m, se je pričela redna plovba na Donavi med Belgradom in Bratislavoin. Na ta način je dobila naša država direktno zvezo s Čehoslovaško. Žetev v Zedinjenih državah. Kakor poroča »Aligemeen Handels-blad«, se ceni letošnja žetev pšenice v Zedinjenih državah na 923 milijonov mernikov (bushelov). t. j 6 milijonov mernikov več kakor lani in 132 milijonov mernikov več kakor je znašala povprečna žetev zadnjih pet let. Zdravstvo. Pravila za zobne zdravnike In zohoiehnike. Uradni list št. 145. prinaša naredbo osred. vlade in zastopnika ministra za narodno zdravje, V. Korača, po kateri imajo zobni zdravniki tudi pravico do del zobne tehnike v toliko, kolikor je stvar v zvezi z zobnim zdravništvom. Ob ustanovitvi medicinske fakntete se osnuje tudi stolica za zobo-zdravni-štvo in praktična šola za zobo-zdravništvo in zobotehniko; nadalje se ustanove javne zobne postaje, kjer bodo doktorji medicine dosezaii pravico do strokovne zobozd*avni-ške prakse in dobivati najpotrebnejša znanja iz zobnega zdravništva v ožjem zmislu (naloga zabranjevati in fdraviti ustne bolezni, predvsem konservirati in pravilno dreti zobe). Zdravnikom, ki niso špecijaiisti za zobo - zdravništvo, je prepovedano skupno delovanje z zobotehniki. (jle-de zobotehnikov določa naredba fiksen delokrog, v katerem smejo delovati, ter njih izobrazbo. Vsi t. zv. »dentisti« morajo ministrstvu narodnega zdravstva predložiti dokazila, da smejo izvrševati zobotehniko. Več pove naredba v Uradnem Listu. Zdravstveni odsek za Slovenijo In Istro v Ljubljani. Z rešenjem ministrskega sveta z dne 29. aprila 1.1. se je ustanovil pri deželni vladi v Ljubljani kot zasebna ustanova Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro, v kojega delokrog spadajo vsi posli sanitetske stroke. Vsi zdravstveni organi, ki so bili dosedaj podrejeni poverjeništvu za notranje zadeve ir predsedništvu deželne vlade v Ljubljani, pripadajo odsihdob Zdravstvenemu odseku, ki stoji v strokovnem in administrativnem pogledu neposredno pod upravo ministrstva narodnega zdravja in ki tudi neposredno z njim občuje. — Odsih-dob je torej vsa zdravstvena vprašanja in vse dopise sanitetske stroke nasloviti naravnost na Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Dobrodelni zavodi na Kranjskem v državni upravi. Deželna vlada je v seji dne 4. avgusta 1919 sklenila, da se deželni dobrodelni zavodi Izreče s 1. avgustom 1919 v državno upravo pod pogojem, da ostane lastninska pravica glede vsega premične- ga in nepremičnega premoženja deželnih dobrodelnih zavodov kranjskih pridržana dosedanji deželni upravi ter da se v tem pogledu podrobnosti določijo v posebnem dogovoru. Kakor že od preobrata sem vse javne dobrodelne zavode (bolnišnice in hiralnice) na Štajerskem upravlja od 1. avgusta 1.1. dalje tudi dobrodelne zavode na Kranjskem — deželno bolnišnico v Ljubljani, deželno blaznico na Studencu in deželno blaznico-hiralnico v Ljubljani — Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 31. avgusta do 6. septembra 1919, Novorojencev je bilo 30, mrtvoroje-nec 1. Umrlo je 21 oseb, od umrlih je 12 domačinov in 9 tujcev, in sicer za ošpicami 1, za grižo 3, za jetiko 5, med temi 2 tujca, za različnimi boleznimi 11, za pljučnico 1. Za in-iekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za grižo 27 (15 domačinov, 4 tujci in 8 vojakov), za vratico 3 (1 domačin, 2 tujca). Izdajatelj: Josip Petejan Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. Ksji st rti pisk, £»££? » vožnjo zavojčkov. Ponudbe z navedbo cene na upravništvo „Napreja*. MU llHDZ. lastnik I. Antoli! že skoraj nov, na dva sedela spredaj, eden zadaj. Več pove ntoline, posestnik, Paverž, pošta Grobelno. 549 Vospernik, Ljubljana, Sv. Jakoba tijp, se priporoča slavnemu občinstvu. 533 4—3 _ .... ^ H $1 Anton Černe ^ ' e. GRAVEUR - > In m decimalna, že dobro ohranjena, ilitS srednje velikosti, pripravna za kakega špecerijsta ali mokarja, se eeno proda. Naslovi pod »Jeki. 7.* na upravo „Napreja\ Vet pit ptajiM *»S me uprava „Napreja“. Pravkar je izšel v zalogi UčifeLske tiskarne r. z. z o. z. v Ljubljani spisal Julij Bučar, navodilo, kako je loviti, rediti, razpenjati metulje in kako urejevati zbirko; z morfobiološkim opisom metulja v vseh preobrazbah. Š 15 slikami. ="=: Cena K 5—. = To knjigo, ki je edina svoje vrste v slovenskem jeziku, priporočamo najtopleje vsem, ki si napravljajo zbirko metuljev. — Posebno pripravna je za srednješolce. GARJE srbečico, hraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 6 K. Po pošti 7 K^po-štnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnkdczy v Ljubljani, zraven 10—3 rotovža. 531 Slavnemu občinstvu naznanjava, d3 sva prevzela • * « »f1 v Celju. Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo, ter se priporočava za mnogobrojen obisk, Ivan in Ana Černe z Goriškega. 638 15—2 Menjalnica » v Ljubljani, nasproti južnemu kolodvoru kupuj« in prodaja tuje valute vedno po najugodnejšem dnevnem kurzu. Bavi se poleg tega z bančno in trgovsko komisijo, sprejema v inkaso devize na vsa inozemska tržišča, kupuje In prodaj« tu in inozemske vrednostne papirje in daje Informacije o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah. — Vodstvo v rokah strokovnjakov — bivših bančnih uradnikov. 518 Svarilo. 544 2—1 Opozarjamo, da se v zadnji dobi v časopisih ponuja »Kolinska cikorija*4, katera pa ni naše blago. Prava kolinska cikorija je samo tedaj, ako so zavitki opremljeni z našimi etiketami in varstveno znamko. Kolinska tovarna kavnih primesi, trgovsko delniško p*. j lije v Ljubljani. m Priporočamo edino tovarniško salogo 195 £ šivalnih strojev ! ==p*= posameznih ctaiov. ========== POTREBklKE ra llvllja, krojače rn čevljarje fer (galanterijsko in manufakturno BLAGO za OBL E KS. nasip, \ les. Petelin«, Mai, s?. S S a - c * a & ss •sa s a c 3 aaiii si a Veletrgovina vina MILKO JESIH Rudnik — Ljubljana. je otvoril VINOTOČ novih in starih garantirano naravnih vin. Ljubljena, Florjanska ulica 36. M” 8-1 Razglas. V skladišču v Škofji Loki se nahaja približno 40 kubičnih metrov lesa in desk od podrtih barak. Prodajal se bo na javni dražbi v pondeljek dne 22. septembra ob 9. uri dopoldne na licu mesta. Najnižja ponudbena cena 70 K za kubični meter. Pri gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo se nahaja nadalje tudi večja množina starih obročev za sode raznih dimenzijah, in sicer v skladišču v Škofji Loki m v saperskem skladišču v Ljubljani. Oddajali se bodo le direktnim porabnikom, ki naj priglase svoje zahteve pri Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo v Ljubljani. Obroče se lahko ogleda v skladišču železa v Škofji Loki. ° 550 Rogaška Slatina Tempel vrelec : Stjrria vrelec: Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in pre-osnavljanje. — Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen. Donati vrelec: Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. Rogaška slatina je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično - saliničniii rudninsko - kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. — Rogaška slatina je najboljša namizna in zdravilna, mineralna voda, katera nima nikdar slabega okusa ali duha. M7 10—1