Matej Šekli Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša matej.sekli@guest.arnes.si Slavistična revija 71/4 (2023): 447–462 UDK 811.163.6'28"13/15" DOI 10.57589/srl.v71i4.4136 Tip 1.01 Nekatere glasovne lastnosti narečne slovenščine v poznosrednjeve- ških rokopisnih spomenikih V članku so obravnavane nekatere glasovne lastnosti narečne slovenščine v poznosre- dnjeveških rokopisnih spomenikih iz obdobja od druge polovice 14. do srede 16. stoletja. Na osnovi zgodovinskojezikoslovne analize relevantnih glasovnih odrazov je določena genealoška pripadnost, tj. narečna osnova jezika tistih slovenskih poznosrednjeveških rokopisnih spomeni- kov, ki izkazujejo diagnostične narečne glasovne lastnosti. Analizirani so Celovški ali Rateški rokopis (druga polovica 14. stoletja) in Starogorski rokopis (1492–98), Stiški rokopis, besedili I–II (ok. 1428) in besedila III–V (ok. 1440), ter Kranjski rokopis (prva polovica 16. stoletja). 1 Ključne besede: narečna slovenščina, srednji vek, zgodovinsko glasoslovje, gorenjščina, dolenjščina Some Phonetic/Phonological Features of Dialectal Slovene in the Middle Ages The article presents some phonetic/phonological features of Dialectal Slovene in late-me- dieval manuscript texts from the period between the second half of the 14th to the mid-16th century. Through historical linguistic analysis of relevant phonetic reflexes, the contribution arrives at the genealogical linguistic—more precisely, dialectological—attribution of those Slovene late-medieval manuscript texts that display diagnostic dialectal phonetic/phonologi- cal features. The manuscripts analysed are the Klagenfurt/Celovec or the Rateče Manuscript (second half of the 14th century) and the Castelmonte/Stara Gora Manuscript (1492–98), the Stična Manuscript, texts I–II (c. 1428), and texts III–V (c. 1440), as well as the Kranj Manuscript (first half of the 16th century). Keywords: Dialectal Slovene, Middle Ages, historical phonetics/phonology, Upper Carniolan dialect, Lower Carniolan dialect 1 Jezikoslovna določitev narečne slovenščine v srednjem veku Slovanski jezik v vzhodnoalpskem in zahodnopanonskem prostoru se je v srednjem veku postopoma spreminjal od praslovanščine do slovenščine. 2 Znotraj modeliranja lingvogeneze slovenskega jezika in njegove notranje jezikovne (pred)zgodovine si v srednjem veku v časovnem zaporedju sledijo naslednje časovne in zemljepisne različice (kronolekti in geolekti): praslovanščina (do ok. 800 n. š.) – alpska (južna) slovanščina (ok. 800–1000 n. š.) – zgodnja (skupna, izhodiščna, enotna) slovenščina (ok. 1000–1200 1 Gledano vsebinsko je pričujoče besedilo nadgraditev prispevka o notranji in zunanji zgodovini slovenskega jezika v srednjem veku ter nadaljevanje članka o zgodnji slovenščini v 11. in 12. stoletja v Šekli 2021 in 2022. 2 Za lingvogenezo slovenščine znotraj slovanskega jezikovnega prostora ter notranjo zgodovino slo- venščine in njenih narečij prim. Ramovš 1935, 1936, Rigler 1963, Logar 1974, 1981, 1993, Logar, Rigler 1983, Šivic-Dular 1996, Smole 1998, Greenberg 2000, Snoj, Greenberg 2012, Šekli 2018: 148–56, 297–349. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 448 n. š.) 3 – narečna (neenotna) slovenščina (od ok. 1200 n. š.), ki se je najprej razcepila na dva makrogeolekta, to sta bili bolj arhaična severozahodna in bolj inovativna jugo- vzhodna slovenščina. Znotraj slednjih so se postopoma izoblikovale slovenske narečne ploskve (baze) (do konca 14. stoletja), ki so se naprej cepile na narečja (nekatera še na podnarečja) in krajevne govore. Sledi shematični prikaz geneze gorenjske in dolenjske narečne ploskve znotraj južne slovenščine, glasovne lastnosti prav teh je namreč možno prepoznati v jeziku slovenskih poznosrednjeveških rokopisnih spomenikov. Spodnja časovna jezikovna meja (terminus post quem) narečne slovenščine so gla- sovne spremembe, povezane s spreminjanjem praslovanskih nosnih samoglasnikov *ę, *ǫ in slovenskih dolgih sredinskih samoglasnikov *, *ō, ki so potekale od ok. 1200 n. š. in so izoblikovale dva prvotna slovenska makrogeolekta, in sicer: 4 1) raznosnjenje praslovanskih nosnih samoglasnikov *ę, *ǫ v široka sredinska ustna samoglasnika *, * v jugovzhodni slovenščini: psl. *ę, *ǫ > SZ sln. *ę, *ǫ vs. JV sln. *, * (psl. *ptь 'pet' > sln. *pt > SZ sln. *pt, JV sln. *pt; psl. *mžь 'mož' > sln. *mž > SZ sln. *mž, JV sln. *mž); 2) oženje praslovanskega nizkega sprednjega samoglasnika jat *ě [*ä] v ozki sredinski samoglasnik [*ẹ] (zaradi raznosnjenja nosnega samoglasnika *ę > *) v jugovzhodni slovenščini: psl. *ě > sln. *ě [*] > SZ sln. * vs. JV sln. *ẹ (psl. *svtъ 'nasvet, svèt' > sln. *svt > SZ sln. *svt, JV sln. *svt; psl. *děvca 'devica' > sln. *děvìca > SZ sln. *dvìca, JV sln. *dẹvìca); 3) udvoglašenje slovenskih dolgih sredinskih samoglasnikov *, *ō v rastoča dvoglasnika *ie, *uo v severozahodni in v padajoča dvoglasnika *e, *o v jugovzhodni slovenščini: sln. *, *ō > SZ sln. *ie, *uo vs. JV sln. *e, *o (psl. *svtъ 'svetloba; svét' > sln. *svt > SZ sln. *svȋet, JV sln. *svȇt; psl. *bȍgъ 'bog' > sln. *bȏg > SZ sln. *bȗog, JV sln. *bȏg; psl. rod. mn. *otròk 'otrók, sužnjev' > sln. *otrók > SZ sln. *otruók, JV sln. *otrók). Nekoliko pozneje, v 13. in 14. stoletju, sta se prvotna slovenska makrogeolekta razcepila na po dva manjša geolekta, iz severozahodne slovenščine sta nastali severna in zahodna, iz jugovzhodne pa južna in vzhodna slovenščina. Ob težnji po daljšanju slovenskih (akutiranih) kratkih naglašenih zložnikov v nezadnjem zlogu z začetkom v zahodni in južni slovenščini tipa psl. *lto 'poletje, leto' > sln. *lto > Z in J sln. *lto (> Z sln. *lto > *liéto, J sln. *lto > *léto) oz. psl. *vòĺa > sln. *vòĺa > Z in J sln. *vóĺa (13.–14. stoletje) je bila najznačilnejša glasovna sprememba spreminjanje slovenskega dolgega polglasnika * v 14. stoletju. Ta se je v zahodni slovenščini in večjem delu južne slovenščine (v poznejših gorenjski in dolenjski ter jugozahodnem delu južnoštajerske narečne ploskve) spremenil v a‑jevski, na obrobju južne sloven- ščine (na severovzhodnem obrobju južnoštajerske narečne ploskve) ter v severni in 3 Spodnja časovna jezikovna meja (terminus post quem) zgodnje slovenščine bi lahko bila zgodnjes- lovenska poenostavitev nekaterih popraslovanskih veččlenskih soglasniških sklopov z *v (Ramovš 1924: 136–37; Snoj, Greenberg 2012: 292–93), npr. *stv, *zdv > *st, *zd (psl. *tvȍrъ > *tvȏr > sln. tvr vs. psl. *sъtvorti > *stvorìti > sln. storīti; psl. *dvgnǫti > *dvìgnǫti > sln. dvígniti vs. psl. *vъzdvgnǫti > *vzdvìgnǫti > sln. vzdígniti). 4 Rekonstrukcija praslovanskega naglasa je po Stang 1957 in Дыбо 1981, 2000 kot tudi po M. S. (Marko Snoj) in M. F. (Metka Furlan) v Bezlaj 1995, 2005 ter Snoj 2 2003 ( 3 2016) in Furlan 2013, izhodiščno splošnoslovensko naglasno stanje pa je iz praslovanskega izvedeno v skladu z Ramovš 1950, Rigler 1963 in Logar 1974, 1981, prim. tudi Furlan 2013. 449 Matej Šekli: Nekatere glasovne lastnosti narečne slovenščine v poznosrednjeveških rokopisnih spomenikih vzhodni slovenščini pa v e‑jevski samoglasnik: sln. * > Z in J sln. *ā, S in V sln. *ē (psl. *dnь 'dan' > sln. *dn > Z in J sln. *dȃn, S in V sln. *dȇn; psl. *mxъ 'mah' > sln. *mx > Z in J sln. *mȃx, S in V sln. *mȇx; psl. rod. mn. *ovc 'ovác' > sln. *ovc > Z in J sln. *ovác, S in V sln. *ovéc). Znotraj južne slovenščine sta se izoblikovali gorenjska in dolenjska narečna ploskev (tudi v odnosu do južnoštajerske), in sicer med drugim na osnovi nadaljnjega spremi- njanja južnoslovenskih dvoglasnikov *e, *o. V gorenjščini sta se poenoglasila v dolga enoglasnika *ē, *ō (slednji tako v nezadnjem zlogu), medtem ko se je v dolenjščini dvoglasnik *e prvotno ohranil, dvoglasnik *o pa se je poenoglasil v enoglasnik *ū: sln. */*-, *ō > J sln. *e, *o > gorenjsko *ē, *ō, dolenjsko *e, *ū (J sln. *svȇt > gor. *svȇt, dol. *svȇt; J sln. *léto > gor. *léto, dol. *léto; J sln. *bȏg > gor. *bȏg, dol. *bȗg; J sln. rod. mn. *otrók > gor. *otrók, dol. *otrúk). Prvotna gorenjščina in dolenjščina pa se nista razlikovali npr. v prvotnem odrazu slovenskega (naglašenega in nenaglašenega) kratkega jata (*ě), ta se je namreč v obeh narečnih ploskvah zožil v *i (ki se je nato lahko dalje reduciral): sln. *-/*ě > JV sln. *ẹ > gor., dol. *i (JV sln. *svt > gor., dol. *svìt; JV sln. *dẹvíca > gor., dol. *divíca). 2 Zgodovinskojezikoslovna analiza jezika slovenskih poznosrednjeveških rokopisnih spomenikov 5 V nadaljevanju so obravnavane za določitev narečne podstave relevantne glasovne lastnosti narečne slovenščine v poznosrednjeveških rokopisnih spomenikih iz obdobja od druge polovice 14. do srede 16. stoletja. Na osnovi njihove zgodovinskojezikoslovne analize je določena narečna osnova jezika tistih ohranjenih slovenskih poznosrednjeveških rokopisnih spomenikov, ki izkazujejo diagnostične narečne glasovne lastnosti. Tako so jezikoslovno analizirani Celovški ali Rateški rokopis (druga polovica 14. stoletja) in Starogorski rokopis (1492–1498), Stiški rokopis, besedili I–II (ok. 1428) in besedila III–V (ok. 1440), ter Kranjski rokopis (prva polovica 16. stoletja). Iz obravnave pa so izvzeti Čedajski ali Černjejski rokopis in Slovenski načrt za pridigo ter slovenski jezikovni drobci v latinskih ter srednje- in (zgodnje)novovisokonemških rokopisnih (in redkeje tiskanih) besedilih. Čedajski ali Černjejski rokopis (1497) je namreč za- pisoval tudi notar Johannes s Krka, v njegovem delu besedila prevladuje osrednja, tj. ekavsko-ikavska čakavščina po Jabukinskij-Meyerjevem pravilu (psl. *lto 'poletje, leto' > osr. čak. lto vs. psl. *dvě 'dve' > osr. čak. dvȋ), medtem ko so lokalna oseb- na imena »slovenskega« tipa (Jakob, Matija, Tonih). Tudi zapisovalec Slovenskega načrta za pridigo (15./16. stoletje) je bil najverjetneje tujec. Slovenski jezikovni drobci v tujejezičnih besedilih – slovenski pozdrav koroškega vojvode Bernharda II. Spanheimskega Ulriku Liechtensteinskemu iz leta 1227, slovenski citati v večjezičnih pesmih Oswalda Wolkensteinskega (ok. 1416–1417), slovenski števniki v Videmskem rokopisu (1458), slovenska poimenovanja mesecev v Škofjeloškem rokopisu (1466), Turjaški/Auerspergov rokopis (15. stoletje), prve slovenske tiskane besede v pesmi Ain newes lied von den kraynneriſchen bauren (1515), prošnja Viljema Praunspergerja 5 Prepisi besedil so vzeti iz Mikhailov 1998 oz. 2001, ne pa tudi njihove glasoslovna interpretacija in zgodovinskojezkoslovna analiza, ki sta avtorski. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 450 (1544) v turnirski knjigi Gašperja Lambergerja (ok. 1504) – pa so za določitev njihove narečne osnove po obsegu preskopi. 6 Diagnostične glasovne lastnosti, ki so pomembne za genealoško jezikoslovno določitev narečne osnove posameznega jezikovnega spomenika, so npr. naslednje: A) naglašeni zložniki: 1a) slovenski dolgi naglašeni *; 1b) slovenski dolgi naglašeni drugotni *, ki je nastal po popraslovanski skrčitvi in v naglašenem zlogu ni bil skrajšan (prim. nekatere naglašene končnice slovenske pridevniške sklanjatve, tj. pralovanske zložene pridevniške sklanjatve: psl. rod. ed. m/s *-ajego > popsl. *-ēgo ≥ sln. *-ga, psl. daj. ed. m/s *-ujemu > popsl. *-ēmu > sln. *-mu, psl. mest. ed. m/s *-ějemь > popsl. *-ēm > sln. *-m); 7 1c) slovenski (akutirani) kratki naglašeni *- v nezadnjem zlogu; 2) slovenski dolgi *ō; 3) slovenski dolgi polglasnik * in slovenski (akutirani) kratki naglašeni polglasnik *- v nezadnjem zlogu; 4) slovenski (akutirani) kratki naglašeni *- v zadnjem zlogu; B) (kratki) nenaglašeni zložniki: 1a) slovenski nenaglašeni *ě; 2b) slovenski nenaglašeni drugotni *ě, ki je nastal po popraslovanski skrčitvi in je bil v nenaglašenem zlogu skrajšan (prim. nekatere nenaglašene končnice slovenske pri- devniške sklanjatve, tj. pralovanske zložene pridevniške sklanjatve: psl. rod. ed. m/s *-ajego > popsl. *-ēgo ≥ sln. *-ga > *-ěga, psl. daj. ed. m/s *-ujemu > popsl. *-ēmu > sln. *-mu > *-ěmu, psl. mest. ed. m/s *-ějemь > popsl. *-ēm > sln. *-m > *-ěm; leksem psl. *vojevòda > popsl. *vēvòda > sln. *vvôda > *věvôda); 8 2) slovenski izglasni (ne)naglašeni *‑o; C) nezložniki: 1) slovenski soglasnški sklop *šč: psl. *šč > sln. *šč; 2) slovenski vzglasni soglasniški sklop *čr- v zaporedju *črě-: psl. *čer- > sln. *črě-. 2.1 Celovški ali Rateški rokopis (druga polovica 14. stoletja) 9 A) Naglašeni zložniki: 1a) sln. * > CRR , (psl. 2. os. ed. vel. *rěš > sln. *rši > CRR reʃʃy (I 6) = reši 'reši!'; psl. 1. os. ed. sed. *vrujǫ ≥ sln. *vrujǫ > CRR veruyo (III 1), ueruyo (III 9) = verujo 'verujem'; psl. rod. mn. *grx + *-ovъ > sln. *grxov > CRR grechow (III 11) = grexov 'grehov'; psl. tož. ed. m neživ. *včьnъjь > sln. *včni > CRR uethʃchny (III 11) = večni 'večni'; psl. 3. os. ed. aor. *sěd > sln. 6 V slovenskem pozdravu koroškega vojvode Bernharda II. Spanheimskega (vladal 1202–1256) viteškemu liriku (minezengerju) Ulriku Liechtensteinskemu (ok. 1200–1275) iz leta 1227, ki ga je pesnik zapisal v svojem romanu v verzih Vrouwen dienest 'Služba dami' (ok. 1255): Buge waz primi, gralwa Venus (kitica št. 592) = *bug vas sprimi, kraljva Venus, zapis ni povsem jasen. Z grafemom je morda zapisan severozahodnoslovenski dvoglasnik *uo (SZ sln. *buog), tedaj že značilen za severno (pozneje koroško) slovenščino. 7 Skrček *ē se rekonstruira kot slovenski drugotni * (Ramovš 1936: 45). Na to, da gre pri skrčku e‑jevske kakovosti za glas, ki je bil najbližji odrazu praslovanskega *ě v slovenskih dolgih zlogih, bi kazal njegov odraz v besedilih dolenjskega narečnega tipa z odrazom e. 8 Iz obravnave so izvzete oblike kazalnega zaimka *t *t *tȍ (kot tudi *sь *si *se), celostnega zaimka *vś *vьś *vьś ter nekaterih drugotnih oblik svojilnih zaimkov *mòj, *tvòj, *svòj in pridevnikov; v zgodovini slovenščine je pri teh oblikah namreč prihajalo do različnih medvzorčnih analoških sprememb tako na oblikovni kot naglasni ravni. Tovrstna problematika zahteva posebno obravnavo (za svojilne zaimke gl. Šekli 2008b). 9 Celovški ali Rateški rokopis vsebuje tri besedila v slovenskem jeziku, in sicer so to: CRR I = Otʃcha naʃs = Oča naš (molitev očenaš); CRR II = Yaʃt veruyo wu boga = Jast verujo v boga (apostolska vera); CRR III = Czeʃtchena ʃy maria = Čəščena si, Marija (molitev zdravamarija). 451 Matej Šekli: Nekatere glasovne lastnosti narečne slovenščine v poznosrednjeveških rokopisnih spomenikih *sdě > CRR seydi (III 7) = sedi 'sedèl je'); 1b) sln. drugotni * > CRR (psl. rod. ed. s *zъljego > sln. *zlga > CRR ʃlega (I 7) = zlega 'zlega'); 2) sln. *ō > CRR (psl. *gȍspodь > sln. *gospȏd > CRR goʃpod (II 1) = gospod 'gospod'; psl. rod. ed. *gȍspodi > sln. *gospȏdi > CRR tož. ed. m živ. goʃpodi (III 3) = gospodi 'gospoda'); 3) sln. */*- > CRR (psl. tož. ed. *dnь > sln. *dn > CRR dan (III 6) = dan 'dan'); 10 4) sln. *- > CRR (psl. *gor > sln. *gor > CRR gori (III 6), Gory (III 7) = gori 'gor'). B) Nenaglašeni zložniki: 1a) sln. *ě > CRR (psl. *tǫd > sln. *tdě > CRR tody (III 8) = todi 'tamtod, ondod'; psl. rod. ed. *děvcę > sln. *děvìcę > CRR dívi‑ ttcze (III 4) = divice 'device'); 11 1b) sln. drugotni *ě > CRR , (CRR tož. ed. m živ. wʃemogotʃchiga (III 1) in wʃemogotʃchega (III 8) 'vsemogočega', ʃwetiga (III 4, 9) 'svetega', edyniga (III 3) 'edinega', naʃʃiga (III 3) 'našega'); 2a) sln. *‑o > CRR (psl. del. na *-n- s ed. *posvęen > sln. *posvęenò > CRR poʃʃwetʃchenu (I 1) = posvečenu 'posvečeno'; psl. *bogtьstvo > sln. bogâtstvo > CRR bogaʃtwu (I 2) = bogastvu 'kraljestvo'; psl. *krьščnьstvo > sln. *kščânstvo > CRR karʃchanʃtwu (III 10) = kəršanstvu 'krščanstvo'); 2b) sln. *‑o / +[*m, *n_] (tj. v položaju ob nosnem soglasniku) > CRR (psl. *otъpuščjemo > sln. *otpúščamo > CRR odpuʃʃchamo (I 5) = odpušamo 'odpuščamo'; psl. *ino > sln. *ino > CRR ino (I 3, 4, 5, 6, II 2, III 2, 2, 5, 9, 11) = ino 'in'). C) Nezložniki: sln. *šč > CRR <ʃtʃch>, <ʃʃch, ʃch> (psl. del. na *-n- ž ed. *čьščen > sln. *čəščenà > CRR Czeʃtʃchena (II 1) = čəščena 'češčena'; psl. *otъpuščenьje > sln. *otpuščenje > CRR odpuʃtʃchenye (III 10) = odpuščenje 'odpuščanje'; psl. 1. os. mn. sed. *otъpuščjemo > sln. *otpúščamo > CRR odpuʃʃchamo (I 5) = odpušamo 'odpuščamo'; psl. *krьščnьstvo > sln. *kščânstvo > CRR karʃchanʃtwu (III 10) = kəršanstvu 'krščanstvo'). 10 Za obliki CRR ʃtabo (II 1) in SGR ʃtabo (II 2) = [*s təbo/*s tabo] 's teboj, s tabo' je nemogoče reči, na katerem zlogu sta bili naglašeni. V slovenskih narečjih imajo namreč kontinuanti svojilnih zaimkov *mòj, *tvòj, *svòj več naglasnih različic (Ramovš 1952: 83–84): psl. *sъ(n) toboj (vs. *sъ(n) mъnoj) ≥ sln. *s təb (= *s mən) > s təb (+ ‑j) (= z mən (+ ‑j)) vs. psl. *s(n) tobojǫ (vs. *s(n) mъnojǫ) ≥ sln. *s tbǫ (= *s mnǫ) > Z in J sln. s tȃbo (= z mȃno). Bolj verjetno pa je, da sta obliki SR ʒmenv (I 6) in KR (mey,) ʃebo (III) naglašeni na zadnjem zlogu in imata v predzadnjem zlogu odraz slovenskega (kratkega) nenaglašenega poglasnika (psl. *sъ(n) mъnoj > sln. *s mən > SR ʒmenv (I 6) 'z menoj, z mano'; psl. *mei soboj (vs. *mei mъnoj) ≥ sln. *mej səb (= *mej mən) > KR mey, ʃebo (III) 'med seboj, med sabo'). 11 Obliki SR tellu (V 44) ter CRR rod. ed. telesa (II 3) in SGR rod. ed. telleʃʃa (II 4) je teoretično mo- goče brati kot [*təlu], rod. ed. [*təlesa] ali kot [*telu], rod. ed. [*telesa]. Oblike [*təl-] s polglasnikom *ə < sln. *ě bi kazali pojav zgodnjega (delnega) sodobnega samoglasniškega upada gorenjsko-dolenjskega *i, tj. pričakovanega i‑jevskega odraza slovenskega nenaglašenega *ě v osrednjih slovenskih narečjih. Oblike [*tel-] s samoglasnikom *e pa je možno razložiti kot odraz delnega samoglasniškega sozvočja, tj. spremembo odraza sln. *ě v *e v položaju pred *e (Rigler 1963: 36–37), in kasnejšo analoško izravnavo v celotni sklanjatveni vzorec. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 452 Narečna podstava jezika Celovškega ali Rateškega rokopisa je gorenjščina druge polovice 14. stoletja. 12 Njene diagnostične glasovne lastnosti so: 1) poenoglašenje juž- noslovenskih dvoglasnikov *e, *o v *ē, *ō: sln. */*-, *ō > J sln. *e, *o > CRR , (z ohranjenim dvoglasnikom e v oblikovno izolirani arhaični obliki aorista seydi = sedi); 13 2) začetna stopnja sodobnega samoglasniškega upada kratkih samoglasnikov: sln. *ě > CRR , ; 14 3) začetek procesa poenostavljanja soglasniškega sklopa *šč v *š (pojavljanje dvojnih odrazov, in sicer nepoenostavljenega in poenostavljenega soglasniškega sklopa): sln. *šč > CRR <ʃtʃch> [*šč] > <ʃʃch, ʃch> [*šš/*š]. 2.2 Starogorski rokopis (1492–98) 15 A) Naglašeni zložniki: 1a) sln. * > SGR (psl. tož. ed. *orzršńǫ > *razršńǫ > SGR reʃreʃchno = rezrešno 'skušnjavo'; psl. 2. os. ed. vel. *rěš > sln. *rši > SGR reʃche (I 7) 'reši!'; psl. 1. os. ed. sed. *vrujǫ ≥ sln. *vrujǫ > SGR veryo (III 1, 13) = verjo 'verujem'; psl. rod. mn. *grx + *-ovъ > sln. *grxov > SGR grechow (III 15) = grexov 'grehov'; psl. tož. ed. m neživ. *včьnъjь > sln. *včni > SGR vitʒhi (III 16) = več[n]i 'večni'); 1b) sln. drugotni * > SGR (psl. rod. ed. s *zъljego > sln. *zlga > SGR Slega (I 8) = zlega 'zlega'); 2a) sln. *ō > SGR (psl. *gȍspodь > sln. *gospȏd > SGR goʃpod (II 2) = gospod 'gospod'; psl. rod. ed. *gȍspodi > sln. *gospȏdi > SGR tož. ed. m živ. goʃpodj (III 4) = gospodi 'gospoda'); 2b) sln. *-ō > SGR (psl. *tȃko > sln. *takȏ > SGR tochu (I 4) = toku 'takó'); 16 3) sln. */*- > SGR (psl. *dnь > sln. *dn > SGR dan (III 8) = dan 'dan'). 12 Podrobneje o tem, da jezik Celovškega ali Rateškega rokopisa ni gorenjsko-ziljsko-dolenjska mešanica (Grafenauer 1958), temveč gorenjščina, v Šekli 2008a. Gledano metodološko v Grafenauerjevi jezikoslovni interpretaciji umanjka zgodovinskojezikoslovni vidik, glasovne dvojnice namreč razlaga diatopično (tj. z različnimi geolekti), ne pa diahronično (tj. z različnimi kronolekti istega geolekta). 13 V jeziku Celovškega ali Rateškega rokopisa je odraz slovenskega dolgega naglašenega * v veliki večini primerov , le v obliki seydi se pojavlja . Gre za starejši, južnoslovenski dvoglasnik e, ki se je ohranil v oblikovno izolirani, tedaj že arhaični obliki aorista seydi = sedi: ʃeydi kchdeʃʃ niittczy boga otʃche wʃemogotʃchega = sedi k desnici boga, oče vsemogočəga. S stališča slovenščine nepričakovani glagol stanja z esivnim pomenom (verbum essivum) 'sedeti' za pričakovani glagol premikanja (verbum movendi) 'sesti' ob dajalniku s pomenom ciljno mesto (dativus directionis) je kalk (dobesedni prevod) po nemščini (prim. stvnem. gisaʒ 'sedèl je' in 'sédel je' ter sodobno nem. er sitzt zur Rechten des Vaters, dobesedno 'sedí k desnici očeta'). 14 Zapisi z za slovenski *ě (in *i) zelo verjetno predstavljajo redukcijo prvotnega gorenjsko-dolenj- skega *i (< *ě, *i), pri čemer glasovna vrednost reduciranega samoglasnika ni nujno polglasniška, lahko gre namreč za redukcijo *i > *e, ki je danes na primer značilna za narečja na slovenskem zahodu (Furlan 2007: 304). Težava pri določitvi natančne glasovne vrednosti teh samoglasnikov je tudi v tem, da se tudi slovenski (naglašeni in nenaglašeni) kratki polglasnik včasih zapisuje z . 15 Starogorski rokopis vsebuje iste molitve kot Celovški ali Rateški rokopis: SGR I = Oratio dominicalis Sclauonice: Otʒha naʃch = Oča naš (molitev očenaš); SGR II = Salutatio angelica: Zheʃchena ʃy Maria = Čəšena si, Marija (molitev zdravamarija); SGR III = Symbolum Appostolor: Yest veryo na boga = Jest verjo na boga (apostolska vera). Za pripombe k oblikam, ki imajo etimološke vzporednice tudi v Celovškem ali Rateškem rokopisu, gl. razdelek 2.1. 16 Med odraze sln. *-ō najverjetneje spada tudi SGR Na nebw (III 9) = na nebu 'na nebo'. Glede na to, da se slovenski nenaglašeni izglasni *‑o odraža kot SGR , slovenski dolgi *ō pa kot SGR , zapis SGR Na nebw najverjetneje ne odraža prvotne oblike z naglasom v položaju za predslonko (psl. *nȃ nebo > sln. *na nȇbo), temveč drugotno, analoško obliko, posplošeno iz položajev ne za predslonko (psl. *nbo > sln. *nebȏ), torej SGR Na nebw (III 9) = [*na nebȗ]. 453 Matej Šekli: Nekatere glasovne lastnosti narečne slovenščine v poznosrednjeveških rokopisnih spomenikih B) Nenaglašeni zložniki: 1a) sln. *ě > SGR , ,  (psl. *tǫd > sln. *tdě > SGR tod (III 10–11) = tod 'tamtod, ondod'; psl. rod. ed. *děvcę > sln. *děvìcę > SGR diwitʒe (III 5) = divice 'device'; psl. 3. os. ed. sed. *sědít > sln. *sědí > SGR ʃydj = sidi 'sedí'); psl. *perdъ > sln. *prěd > SGR pred 'pred'); 1b) sln. drugotni *ě > SGR , (SGR tož. ed. m živ. vʃʃega mogotʒchiga (III 1) 'vsega mogočega', ediniga (III 3) 'edinega', naʃchiga (III 4) 'našega', ʃwetiga (III 4), sʃwettiga (III 13) 'svetega', nebeʃkhiga (III 10) = nebeskiga 'nebeškega'); 17 2a) sln. *‑o > SGR (psl. del. na *-n- s ed. *posvęen > sln. *posvęenò > SGR poʃʃchwetʃcheno (I 1) = pošvečeno 'posvečeno' (po prekozložni asimilaciji po šumnosti *s-č ≥ *š-č); psl. *bogtьstvo > sln. *bogâtstvo > SGR Bogaʃtwo (I 3) = bogastvo 'kraljestvo'); 2b) sln. *‑o / +[*m, *n_] (tj. v položaju ob nosnem soglasniku) > SGR , (psl. 1. os. mn. sed. *otъpustim > sln. *otpustímo > SGR odpuʃtimo (I 6) = odpustimo 'odpustimo'; psl. *ino > sln. *ino + *‑j > SGR ynuy (I 5, III 2, 2, 11, 16) = inuj 'in'). C) Nezložniki: 1) sln. *šč > SGR <ʃch> (psl. del. na *-n- ž ed. *čьščen > sln. *čəščenà > SGR Zheʃchena (II 1) = čəšena 'češčena'; psl. *otъpuščnьje > sln. *otpuščânje > SGR odpuʃchane (III 15) = odpušane 'odpuščanje'; psl. tož. ed. ž dol. *krьščnьskǫjǫ > sln. *kščânskǫ > SGR kherʃchanʃckho (III 13–14) = kəršansko 'krščansko'); 2) sln. *črě- > SGR (psl. *čerz(ъ) > sln. *črěz > SGR zhes (III 11, 12) = čez 'čez'). V jeziku Starogorskega rokopisa prevladujejo gorenjske glasovne lastnosti, pri čemer gre v primerjavi z jezikom Celovškega ali Rateškega rokopisa za približno sto let mlajšo časovno različico gorenjščine. Glavne glasovne lastnosti tega jezika so: 1) poenoglašenje južnoslovenskih dvoglasnikov *e, *o v *ē, *ō: sln. */*-, *ō > J sln. *e, *o > SGR , ; 18 2) višja stopnja sodobnega samoglasniškega upada kratkih samoglasnikov: sln. *ě > SGR , , ; 3) zaključen proces poenostavljanja so- glasniškega sklopa *šč > *šš > *š (pojavljanje samo poenostavljenega odraza): sln. *šč > SGR <ʃch> [*š]; 4) poenostavitev vzglasnega soglasniškega sklopa *čr- v zaporedju *črě-: sln. *črě- > SGR [če]. 2.3 Stiški rokopis I, besedili I–II (ok. 1428) 19 A) Naglašeni zložniki: 1) sln. * > SR (psl. *otъvtьnica > sln. *otvtnica > SR odwetnycʒe (II 7) = odvetnice 'zagovornica'); 2a) sln. *ō > SR (psl. rod. ed. *gȍspodi > sln. *gospȏdi > SR goʃpody (I 1) = gospodi 'gospoda'; psl. *pȍmoь > sln. *pomȏ > SR pomocʒ (I 2) = pomoč 'pomoč'; psl. rod. ed. *sȏldъkosti > sln. *sladkȏsti > SR ʃladkoʃti (II 2) = sladkosti 'sladkosti'); 2b) sln. *-ō > SR , (psl. *ȍbь/ 17 Psl. *nebesьskъjь > sln. *nebèski > star. knj. in nar. sln. nebski 'nebeški' (Plet.). 18 Na mestu aorista CRR seydi (III 7) = sedi 'sedèl je' se pojavlja sedanjik SGR ʃydj (III 9) = sidi 'sedí'. Glagol stanja z esivnim pomenom (verbum essivum) 'sedeti' se pojavlja pričakovano ob mestniku s pome- nom mesto (locativus loci) (ʃydj Na deʃʃnitʒi Swoyga otʒcha nebeʃkhiga (SGR III 9–10) = sidi na desnici svojga oča nebeskiga). 19 Stiški rokopis I vsebuje naslednji besedili: SR I = Myloʃt yno gnada naʃiga goʃpody = Milost ino gnada našiga gospodi (molitev, invokacija pred pridigo); SR II Salve Regina: Cʒeʃtyena body kralewa mati te myloʃti = Čəščena bodi, kraĺva, mati te milosti (molitev, antifona). Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 454 ȍbъ to > sln. *obtȏ > SR Obto (II 7) = obto 'zato'; psl. tož. ed. s *tȍ > sln. *tȏ > SR tv (II 11) = tu 'to'). B) Nenaglašeni zložniki: 1a) sln. *ě > SR (psl. rod. ed. *děvcę > sln. *děvìcę > SR dewycʒe (I 2) 'device'); 1b) sln. drugotni *ě > SR , (SR rod. ed. m naʃiga (I 1) 'našega', ʃwetega (I 3, 5) 'svetega'); 2a) sln. *‑o > SR (psl. tož. ed. s *jsto > sln. *jìsto > SR yʃtv (II 11) = istu 'isto'); 2b) sln. *‑o / +[*m, *n_] (tj. v položaju ob nosnem soglasniku) > SR (psl. *ino > sln. *ino > SR yno (I 1, 6, II 2, 6), Ino (II 9) = ino 'in'). C) Nezložniki: sln. *šč > SR <ʃty> (psl. im. ed. ž *čьščen > sln. *čəščenà > SR Cʒeʃtyena (II 1, 3) = čəščena 'češčena'). Jezik Stiškega rokopisa I, besedili I–II, izkazuje glasovne lastnosti gorenjščine, in sicer: 1) poenoglašenje južnoslovenskih dvoglasnikov *e, *o v *ē, *ō: sln. */*-, *ō > J sln. *e, *o > SR I, II , ; 2) sodobni samoglasniški upad: sln. *ě > SR I, II , ; 3) ohranjanje soglasniškega sklopa *šč: sln. *šč > SR I, II <ʃty> [*šč]. 2.4 Stiški rokopis II, besedila III–V (ok. 1440) 20 A) Naglašeni zložniki: 1a) sln. * > SR V , (psl. 1. os. ed. sed. *sę otъpov(d)m > sln. *sę otpovm > SR ʒe ad pouem (V 1) = se adpovem 'se od- povem', psl. 1. os. ed. sed. *sę jьzpov(d)m > sln. *sę izpovm > SR ʒe yʒpouem (V 2) = se izpovem 'se izpovem'; psl. daj. mn. *dlomъ ≥ sln. *dlom > SR deẏlam (V 1) = delam 'delom', psl. or. mn. *dly ≥ sln. *dli > SR deÿli (V 7) = deli '(z) deli'; psl. rod. mn. *grx > sln. *grx + *‑ov > SR greÿchw (V 16), greẏchü (V 53) = grexu 'grehov', psl. tož. mn. *grěx ≥ sln. *grxę > SR greÿche (V 60) = grexe 'grehe', psl. or. mn. *grěx > sln. *grxi > SR greichy (V 11), greÿchi (V 47), greẏchẏ (V 54) = grexi 'grehi'; psl. *grěšti > sln. *grěšìti ≥ SR greyʃʃitÿ (V 48) = grešiti 'grešiti' (po znotrajvzorčni analoški izravnavi na del. na *‑l‑ s predpono), psl. del. na *‑l‑ m ed. *gršilъ > sln. *grěšȋl/*-gršil ≥ SR greÿʃʃil (V 41) = grešil 'grešil'; psl. mest. ed. s *po rědъcějemь ≥ sln. *po rdkěm > SR prisl. poreÿdkẏm (V 12–13) = poredkim 'poredko'; psl. *svěstъ > sln. *svst > SR ʃʃweʃt (V 34) = zvest 'zvest', psl. tož. ed. s *svěsto > sln. *svsto > SR prisl. Sweẏʃtw (V 27) = zvestu 'zvesto'; psl. or. ed. *besdojǫ > sln. *besdǫ > SR weʃʃeẏdo (V 48–49) = besedo, weʃeẏda (V 59) = beseda '(z) besedo'; psl. tož. ed. m neživ. *věčьnъjь > sln. *včni > SR veÿtʃchnẏ (V 55) = večni 'večni'; psl. or. mn. *grěxi ≥ sln. *grěxîi ≥ SR greÿchichÿ (V 56) = grexiči '(z) grehiči' (po medvzorčni analoški izravnavi na *grx); 1b) sln. drugotni * > SR V (psl. 1. os. ed. sed. *ne jèsm > sln. *nsm > SR neyʃʃim (V 17, 37), neẏʃʃam (V 20, 23), neẏʃam (V 27, 33–34), neẏʃm (V 31) = nesəm 'nisem'); 1c) sln. *- > SR V , 20 Stiški rokopis II vsebuje naslednja besedila: SR III Nas goʃpud ye od ʃmerti ʃtwal = Naš gospud je od smərti vstal (prva kitica ljudske velikonočne cerkvene pesmi, ki je prevod nemške pesmi Kryʃt iʃt herʃtond 'Kristus je vstal'); SR IV Ÿa ʒe ad pouem chudicʒu = Ja se adpovem xudiču (obrazec splošne spovedi) in SR V Ya ʒe ad pouem chudiczu = Ja se adpovem xudiču (prepis obrazca splošne spovedi). V nadaljenju je po načelu zadnje roke obravnavana samo druga različica spovednega obrazca. 455 Matej Šekli: Nekatere glasovne lastnosti narečne slovenščine v poznosrednjeveških rokopisnih spomenikih (psl. del. na *‑l‑ m ed. *otъpovdalъ > sln. *otpovdal > SR odpoueÿdall (V 9) = odpovedal 'odpovedal'; psl. rod. ed. *nedĺę > sln. *nedĺę > SR nedele (V 19) = nedele 'nedelje'; psl. del. na *‑ l‑ m ed. *dlalъ > sln. *dlal > SR deẏllal (V 39) = delal 'delal'; psl. mest. ed. *mstě > sln. *mstě ≥ SR meẏʃtu (V 61) = mestu '(na) mestu'); 2a) sln. *ō > SR V (psl. *gȍspodь > sln. *gospȏd > SR goʃpud (III 1, V 69) = gospud 'gospod', psl. rod. ed. *gȍspodi > sln. *gospȏdi > SR tož. ed. goʃpüdy (V 52) = gospudi 'gospoda', psl. daj. ed. *gȍspodi > sln. *gospȏdi > SR goʃpudi (V 3) = gospudi 'gospodu'; psl. *ȍtъ boga > sln. *ot bȏga > SR od buga (V 5–6), od büga (V 15) = od buga 'od boga'; psl. rod. ed. *zȃpovědi > sln. *zapȏvědi > SR ʒapuwidÿ (V 6) 21 = zapuvidi 'zapovedi'; psl. *nȋkoli > sln. *nikȏli > SR Nẏkülÿ (V 21), nikulÿ (V 26), nẏkulÿ (V 31), nẏkülÿ (V 34) = nikuli 'nikoli'; psl. tož. ed. *pokòrǫ > sln. *pokôrǫ > SR pokuro (V 23) = pokuro 'pokoro'; 22 psl. tož. ed. *dobrtǫ ≥ sln. *dobrôtǫ > SR dobruto (V 39–40) = dobruto 'dobroto'; psl. *prot ≥ sln. *prȏti > SR prüty (V 42) = pruti 'proti'; psl. *bòĺe > sln. *bôĺe > SR naÿ wülle (V 57) = najbuĺe 'najbolje'); 2b) sln. *-ō > SR V (psl. tož. ed. s *vȍĺьno > sln. *voĺnȏ > SR prisl. volnw (V 8), wolnw (V 11) = voĺnu 'voljno'; psl. *tȃko > sln. *takȏ > SR takü (V 21), taku (V 24, 31), takw (V 27), tak (V 34), tak ẏ (V 34) = taku 'takó'; psl. tož. ed. s *xȗdo > sln. *xudȏ > SR chüdü (V 38) = xudu 'hudó'; psl. del. na *‑l‑ s ed. *blo > sln. *bilȏ > SR willu (V 38) = bilu 'biló'; psl. tož. ed. s *gsto > sln. *gǫstȏ > SR goʃtu (V 44) = gostu 'gostó, pogosto'; psl. *tlo > sln. *tělȏ > SR tellu (V 44) 'telo'); 3) sln. */*- > SR (psl. *dlžьnъ > sln. *džn > SR dalʃan (V 2, 4, 12, 19, 24, 25, 29, 33, 36, 41, 45, 47) = dəlžan 'dolžán/dolžen'); 4) sln. *- > SR (psl. del. na *‑l‑ m ed. *jьmlъ > sln. *iml > SR ymill (V 34), ÿmll (V 39) = imil 'imel'; psl. *čьlovkъ > sln. *človk > SR tʃlowik, cʒlowik (V 42, 47–48) = človik). 23 B) Nenaglašeni zložniki: 1a) sln. *ě > , ,  (?) (psl. del. na *‑l‑ m ed. *pȇrjęlъ > sln. *prějl > SR priell, prẏell (V 5, 10) = prijel 'prejel'; psl. rod. ed. *zȃpovědi > sln. *zapȏvědi > SR ʒapuwidÿ (V 6) = zapuvidi 'zapovedi'; psl. *djati ≥ sln. *dějàti > SR dẏati (V 22, 28) = d(i)jati 'delati', psl. del. na *‑l‑ m ed. *djalъ ≥ sln. *dějàl > SR deẏall (V 40) 'delal', psl. del. na *‑l‑ m mn. *djali ≥ sln. *dějàli > SR dẏalÿ (V 59) = d(i)jali 'delali'; psl. rod. ed. *sjanьja ≥ sln. *sějànja > SR ʃʒÿanẏa (V 26) = s(i)janja 'sejanja'; psl. tož. ed. *děvcǫ > sln. *děvìcǫ > SR diuicʒo (V 51) = divico 'devico'; psl. *perdъ > sln. *prěd > SR pred (V 54, 56) 'pred'; psl. rod. ed. *jьzpovědьnik ≥ sln. tož. ed. *izpovědníka > SR yʒpouednika (V 61) = izpovednika 'izpovednika'); 1b) sln. 21 Zapisana oblika SR od nega ʒapuwidÿ (V 6) je interpretirana kot rodilnik ednine, ne pa tudi kot rodilnik množine. Zelo verjetno je namreč, da je imel slednji v tem času še prvotni naglas na zadnjem zlogu (psl. rod. mn. *zapovědj > sln. *zapovědí). 22 V slovenščini oblika psl. *pokòra > sln. *pokôra > Plet. pokra izkazuje odraz slovenskega dolgega *ô, oblika psl. *pokòrьnъ > sln. *pokòrən > KR pockorin (I), pockhorin (II) = pokorən 'pokoren', SR pokor (IV 32) = pokorən 'pokoren', Plet. pokrən pa odraz slovenskega (akutiranega) kratkega naglašenega *ò- v nezadnjem zlogu. 23 Iz zapisov je možno sklepati, da se v obliki SR naprid (V 54, 56) 'naprej' odraža slovenski (akutirani) kratki naglašeni *- v zadnjem zlogu (psl. *naprdъ > sln. *naprd > SR naprid), v drugih izpričanih slo- venskih oblikah se namreč pojavlja odraz slovenskega dolgega naglašenega * (psl. *nȃperdъ > sln. *naprd > knj. sln. naprd; narečja s tercialnim umikom naglasa s slovenskega dolgega cirkufmlektiranega zloga izkazujejo naglasni umik: rezijansko (Solbica/Stolvizza) ˈnoprət = nàpred). Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 456 drugotni *ě > SR V (SR rod. ed., tož. ed. m živ. dwchwniga (V 30–31), bliʃniga (V 33), lbiga (V 34), lübiga (V 39), wʃÿga mogoʒiga (V 49–50), naʃʃyga (V 52); SR daj. ed. m naʃʃẏmi (V 3) 'našemu'; psl. mest. ed. s *po rědъcějemь ≥ sln. *po rdkěm > SR prisl. poreÿdkẏm (V 12–13) = poredkim 'poredko'); 2) sln. *‑o > SR V (psl. *ino > sln. *ino > SR ÿnu (V 1), ẏnu (V 1, 2, 42, 51), ynü (V 2), ẏnw (V 6, 16, 17, 21, 38, 46, 49, 56, 57), ynw (V 8, 34, 49, 54 2-krat), ynu (V 32), ẏnwo (V 43, 44), ÿnvo (V 43) = inu 'in'; psl. tož. ed. s *čsto > sln. *čìsto > SR prisl. cʒÿʃtu (V 24) = čistu 'čisto'; psl. tož. ed. s *mal > sln. *málo > SR malu (V 58) = malu 'malo'; psl. tož. ed. s *velko > sln. *velìko > SR velikü (V 58–59) = veliku 'veliko'); 3) o‑jevsko akanje (psl. 1. os. ed. sed. *sę otъpov(d)m > sln. *sę otpovm > SR ʒe ad pouem (V 1) = se adpovem; psl. daj. ed. *ȍb(v)olsti > sln. *oblȃsti > SR ablaʃti (V 8) = ablasti 'oblasti'; psl. or. ed. *besdojǫ > sln. *besdǫ > SR weʃeẏda (V 59) = beseda '(z) besedo'); 4) redukcija nanaglašenega *u v i (SR naʃʃẏmi (V 3) 'našemu'). C) Nezložniki: 1) sln. *šč > SR V <ʃʒ, ʃch> (psl. tož. ed. *gospòdščinǫ > sln. *gospòdščinǫ > SR goʃpoʃʒino (V 30) = gospoščino 'gospoščino' (knj. sln. gospšči‑ na); psl. 1. os. ed. sed. *otъpušč > sln. *otpúščǫ > SR odpuʃcho (V 58) = odpuščo 'odpustim'); 2) sln. *črě- > SR V [če] (psl. *čerz(ъ) > sln. *črěz > SR cʒeʃʃ (V 58) = čez 'čez'). Stiški rokopis II, besedila III–V, izkazuje močno prevladujoče dolenjske glasovne lastnosti (z redkimi gorenjskimi odrazi), in sicer: 1) ohranjanje južnoslovenskega dvoglas- nika *e in poenoglašenje južnoslovenskega dvoglasnika *o v *ū: sln. */*-, *ō > J sln. *e, *o > SR V (redko ), ; 2) sodobni samoglasniški upad, in sicer nižja stopnja v primerjavi z gorenjščino: sln. *ě > SR V , , ; 3) ohranjanje soglasniškega sklopa *šč: sln. *šč > SR V <ʃʒ, ʃch> [*šč]; 4) poenostavitev vzglasnega soglasniškega sklopa *čr- v zaporedju *črě-: sln. *črě- > SR V [če]. 2.5 Kranjski rokopis (prva polovica 16. stoletja) 24 A) Naglašeni zložniki: 1a) sln. * > KR (psl. *svěstъ > sln. *svst > KR ʃweʃt (I, II), Sueʃt (II) = zvest 'zvest', daj. ed. m ʃuetimu (I) = zve[s]timu 'zvestemu', psl. tož. ed. s *svěsto > sln. *svsto > KR prisl. ʃweʃtu (III) = zvestu 'zvesto'; psl. *sъ(n)vtьnikъ > sln. *svtnik > KR Suetnickh (II) = svetnik '(mestni) svétnik'; psl. tož. ed. s *věstьno > sln. *věstno > KR Veʃtnu (V) = vestnu (knj. sln. vstno); psl. or. dv. *dъvma > sln. *dvma > KR duema (V) = dvema '(z) dvema'); 1b) sln. *- > KR (psl. rod. ed. 24 Kranjski rokopis vsebuje naslednja besedila, od katerih so štiri v slovenskem jeziku: KR I = EINES BURGERS A YD: Jeʃt N. perʃeʃchem /.../ an ʃweʃt. Jenu pockhorin Burgar witi = Jest N. pərsežem /.../ an zvest jənu pokorən burgar biti (prisega meščana); KR II = EINES RATTHERN A YD: Jeʃt N. perʃeʃchem /.../ en Rath. Jenu Suetnickh witti = Jest N. pərsežem /.../ en zvest rat jənu svetnik biti) (prisega svétnika); KR III = EINES RICHTERS AID: Jeʃt N. perʃeʃchem /.../ en glich praui Richtar witi = Jest N. pərsežem /.../ en glix pravi rixtar biti (prisega sodnika); KR IV = DES RICHTERS FURHALTUNG. IN ƷEUGEN EXAMINATION (nagovor sodnika priči v nemškem jeziku); KR V = WIE EIN RICHTER. EINEM. ODER DER MER GEʃCHWORENEN BURGERN IN ƷEUGEN ʃAGEN DEN AID VORHALTEN ʃOLL 'Kako naj sodnik govori enemu ali več zapriseženim meščanom, ki pričajo': Jeʃt Vaʃʒ opomenim, da Vy wote pouedalli ... = Jest vas opomənim, da vi bote povedali ... (nagovor sodnika priči v slovenskem jeziku). 457 Matej Šekli: Nekatere glasovne lastnosti narečne slovenščine v poznosrednjeveških rokopisnih spomenikih *msta > sln. *msta > KR meʃta (I) = mesta 'mesta', psl. daj. ed. *mstu > sln. *mstu > KR meʃtu (I, III, V) = mestu 'mestu'; psl. rod. ed. *sъ(n)vta > sln. *svta > KR Sweta (III) = sveta 'svéta', psl. mest. ed. *vъ(n) sъ(n)vtě > sln. *v svtě > KR Vʃwety (II) = v sveti, vʃuetu (III) = v svetu 'v (mestnem) svetu'; psl. *povdati > sln. *povdati > KR pouedati (II, V) = povedati 'povedati', psl. del. na *‑l‑ m mn. *povdali > sln. *povdali > KR pouedalli (V), pouedallj (V) = povedali 'povedali'); 2a) sln. *ō > KR , (psl. daj. ed. *gȍspodi > sln. *gospȏdi > KR goʃpudi (I) = gospudi, goʃpodj (I, II, III 3-krat, V) = gospodi 'gospodu'; psl. daj. ed. *vojevòdě > sln. *věvôdě > KR Viuodi (I), Viuodj (II, III, V) = vivodi 'vojvodi' (gor. sln. vivda); psl. tož. ed. *zȃpovědь > sln. *zapȏvěd > KR Sapuuid (I) = zapuvid 'zapoved', psl. tož. ed. *pȇrpovědь > sln. *prěpȏvěd > KR prepouid (I) 'prepoved'; psl. *nȋkoli > sln. *nikȏli > KR Nickholi (I) = nikoli 'nikoli'; psl. *bȍgъ > sln. *bȏg > KR Wug (I) = bug, Wog (I) = bog 'bog'; psl. *ȗbogъ > sln. *ubȏg > KR daj. ed. m Woʃimu (II), woʃimu (III), Vwoʃimu (III) = (u)bozimu 'ubogemu'; psl. *prot ≥ sln. *prȏti > KR pruti (I), prutj (V) = pruti, protj (III) = proti 'proti'; psl. *k že kol/kol ≥ sln. *kàr kȏli/kȏlě > KR Khar khulj (II) = kar kuli 'kar koli'; psl. *skvoz ≥ sln. *skvȏzě > KR ʃkhoʃi (I), Skhoʃi (II, III) = skozi, ʃkhuʃi (III) = skuzi 'skozi'; psl. del. na ‑l m mn. *s(n)tvorili > sln. *stȏrili > KR Sturilj (V) = sturili 'storili'); 2b) sln. *-ō > KR , (psl. *tȃko > sln. *takȏ > KR Tackhu (I) = toku, Tackho (II) = tako 'takó'; psl. *tȍ > sln. *tȏ > KR tho (I, III 5-krat, V), to (III) = to 'tó'; psl. tož. ed. s *xȗdo > sln. *xudȏ > KR chudu (III) = xudu 'hudó'); 3) sln. */*- > KR (psl. *vȍĺьnъ > sln. *voĺn > KR volan (II) = voĺan 'voljan'). 25 B) Nenaglašeni zložniki: 1a) sln. *ě > KR , ,  (psl. *pernest ≥ sln. *prěnestì > KR preneʃti (I) 'prenesti'; psl. *djati ≥ sln. *dějàti > KR diathi (I), dyati (III) = d(i)jati 'delati'; psl. *gor > sln. *gor > KR gori (V) = gori 'gor'; psl. tož. ed. *rěsьncǫ > sln. *rěsnìcǫ > KR Reʃʒnitʒo (V), Reʃʒniʒo (V) 'resnico'; psl. rod. ed. *rči > sln. *rěčȋ > KR Reʒhi (V) 'rečí', psl. mest. mn. *rěčx ≥ sln. *rěčx > KR Reʒhech (III), reʒhech (V) 'rečéh'); 1b) sln. drugotni *ě > KR , (psl. daj. ed. *vojevòdě > sln. *věvôdě > KR Viuodi (I), Viuodj (II, III, V) = vivodi 'vojvodi'; KR rod. ed. m eneriga (II 2-krat, III) 'nobenega'; obeniga (V) 'nobenega'; KR daj. ed. m naʃchemu (I, III, V), Naʃchemu (I), Naʃchemu (II) 'našemu'; Deʃchelʃkhimu (I), deʃchellʃkhimo (II, V), deʃchelskhemo (III) 'deželnemu'; enimu (I) 'enemu'; ʃuetimu (I) 'zvestemu'; Woʃimu (II), woʃimu (III), Vwoʃimu (III) 'ubogemu'; wogatimu (II), wogathimu (III 2-krat) 'bogatemu'; Vʃsakhemu (II) (oblika daj. ed. m v vlogi mest. ed. m) '(v) vsakem'; ʃchallimu 'žalemu'); 2) sln. *‑o > KR , (psl. del. na *‑t‑ s ed. *ȍčito > sln. *očȋto > KR otʃchitu (I) = očitu 'očito, očitno'; psl. del. na *‑t‑ s ed. *vzęto > sln. *vzto > KR Vʃetu (I) = vzetu 'vzeto'; psl. del. na *-n- s ed. *govoŕen > sln. *govorjenò > KR gouoryenu (II) = govorjenu 'govorjeno'; psl. tož. ed. s *jsto > sln. *jìsto > KR iʃto (III) = isto 'isto'; psl. tož. ed. s *mal > sln. *málo > KR mallu (III) = malu 'malo'; psl. tož. ed. s *velko > sln. *velìko > KR Velickho (III) = veliko 'veliko'). 25 Na to, da pojavljanje dvojničnih glasovnih odrazov nima stvarne podlage v govorjenem jeziku, bi kazale dvojnice kot Sapuuid. Inu prepouid (I); Tackhu meni Wug pomagey (I) : Tackho menj Wog pomagey (II); Deʃchelʃkhimu Viuodi (I) : deʃchellʃkhimo Viuodj (II, V) : deʃchelskhemo Viuodj (III). Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 458 C) Nezložniki: sln. *šč > KR <ʃch> (stvnem. *wunskjan > wunscen/wunsken → sln. *vǫščiti > KR voʃchiti (III) = vošiti 'voščiti'). Jezik Kranjskega rokopisa odraža močno prevladujoče gorenjske glasovne lastnosti (z redkimi dolenjskimi odrazi), in sicer: 1) poenoglašenje južnoslovenskih dvoglasni- kov *e, *o v *ē, *ō: sln. */*-, *ō > J sln. *e, *o > KR , (redko , pri čemer so relevantni odrazi v medglasju); 2) višja stopnja sodobnega samoglasniškega upada kratkih samoglasnikov: sln. *ě > KR , , ; 3) poenostavitev soglasniškega sklopa *šč v *š: sln. *šč > KR <ʃch> [*š]. 3 Sklep Zgodovinskojezikoslovna analiza relevantnih glasovnih odrazov v jeziku slovenskih poznosrednjeveških rokopisnih spomenikov razkrije, da besedila teh rokopisov odražajo jezik osrednjeslovenskega prostora, kot njihovi narečni osnovi je namreč možno pre- poznati tedanjo gorenjščino in dolenjščino, ki sta se do konca 14. stoletja izoblikovali znotraj južne slovenščine. Najpomembnejši diagnostični narečni glasovni lastnosti za določitev genealoške pripadnosti, tj. narečne podstave jezika posameznega pisnega spomenika sta odraza slovenskih dolgih sredinskih samoglasnikov *, *ō, ki sta se v jugovzhodni slovenščini udvoglasila v jugovzhodnoslovenska padajoča dvoglasnika *e, *o, pri čemer se je v južni slovenščini tudi slovenski (akutirani) kratki naglašeni samoglasnik *- v nezadnjem zlogu podvoglasil v *e. Južnoslovenska dvoglasnika *e, *o sta se v gorenjščini poenoglasila v dolga enoglasnika *ē, *ō (slednji v nezadnjem zlogu), medtem ko se je v dolenjščini dvoglasnik *e prvotno ohranil, dvoglasnik *o pa se je poenoglasil v enoglasnik *ū: sln. */*-, *ō > J sln. *e, *o > gorenjsko *ē, *ō, dolenjsko *e, *ū. Bistvena razlika med gorenjščino in dolenjščino tega obdobja je tudi v odrazu slovenskega soglasniškega sklopa *šč, saj je ta ohranjen v dolenjščini in je v procesu poenostavljanja v gorenjščini. Samoglasnika *, *ō izkazujeta prevladujoče gorenjske odraze v Celovškem ali Rateškem rokopisu (CRR), Starogorskem rokopisu (SGR), prvih dveh besedilih Stiškega rokopisa (SR I–II) in Kranjskem rokopisu (KR), medtem ko so predvsem dolenjski odrazi značilni za zadnja tri besedila Stiškega rokopisa (SR III–V): 1) slovenski *: psl. rod. mn. *grx > sln. *grx + *‑ov > CRR grechow (III 11) = grexov, SGR grechow (III 15) = grexov vs. SR greÿchw (V 16), greẏchü (V 53) = grexu 'grehov'; psl. *otъvtьnica > sln. *otvtnica > SR odwetnycʒe (II 7) = odvetnice 'zagovornica'; psl. *sъ(n)vtьnikъ > sln. *svtnik > KR Suetnickh (II) = svetnik '(mestni) svétnik'; 2) slovenski *ō: psl. *gȍspodь > sln. *gospȏd > CRR goʃpod (II 1) = gospod, SGR goʃpod (II 2) = gospod, SR rod. ed. goʃpody (I 1) = gospodi, KR daj. ed. goʃpodj (I, II, III 3-krat, V) = gospodi vs. SR goʃpud (III 1, V 69) = gospud 'gospod'). Poleg naštetih prevladujočih odrazov se v zadnjih treh besedilih Stiškega rokopisa redko pojavljajo tudi gorenjski odrazi slovenskih */*-, *ō, v Kranjskem rokopisu pa dolenjski. Ta »mešani« jezik ne odraža jezikovnega stanja v nekem dejanskem geolektu, temveč je najverjetneje posledica kroženja in prepisovanja besedil v osrednjeslovenskem prostoru, tj. najverjetneje na tedanjem Kranjskem. 459 Matej Šekli: Nekatere glasovne lastnosti narečne slovenščine v poznosrednjeveških rokopisnih spomenikih Jezik Celovškega ali Rateškega rokopisa kaže na to, da se je poenostavljanje soglasniškega sklopa *šč v *š v gorenjščini druge polovice 14. stoletja že začelo (pojavljajo se namreč nepoenostavljeni in poenostavljeni odrazi) (psl. del. na *-n- ž ed. *čьščen > sln. *čəščenà > CRR Czeʃtʃchena (II 1) = čəščena 'češčena' vs. psl. 1. os. mn. sed. *otъpuščjemo > sln. *otpúščamo > CRR odpuʃʃchamo (I 5) = odpušamo 'odpuščamo'), besedila gorenjskega tipa iz 15. in prve pologice 16. stoletja pa po večini izpričujejo njegovo poenostavitev (SR Cʒeʃtyena (II 1, 3) = čəščena 'češčena' vs. SGR Zheʃchena (II 1) = čəšena 'češčena'; stvnem. *wunskjan > wunscen/wunsken → sln. *vǫščiti > KR voʃchiti (III) = vošiti 'voščiti'). Dolenjščina 15. stoletja ta soglasniški sklop ohranja (psl. tož. ed. *gospòdščinǫ > sln. *gospòdščinǫ > SR goʃpoʃʒino (V 30) = gospoščino 'gospoščino'). Viri in literatura France Bezlaj , 1976–2007: Etimološki slovar slovenskega jezika I–V [1976, 1982, 1995, 2005, 2007]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Владимир А. Д ыбо, 1981: Славянская акцентология. Москва: Наука. [Vladimir A. DyBo , 1981: Slavjanskaja akcentologija. Moskva: Nauka.] Владимир А. Д ы б о, 2000: Морфонологизованные парадигматические акцентные системы: Типология и генезис. Москва: Языки русской культуры. [Vladimir A. Dy Bo , 2000: Morfonologizovannye paradigmatičeskie akcentnye sistemy: Tipologija i genezis. Moskva: Jazyki russkoj kulʼtury.] Fedora Ferluga -Petronio , 1989: Ob primerjanju latinskih, italijanskih in slovenskih besedil v Černjejskem rokopisu. Obdobje srednjega veka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ur. Jože Toporišič. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 245–50. Metka Furlan , 2007: Slovenščina v Alasijevem Italijansko-slovenskem slovarju iz leta 1607. Živeti mejo. Ur. Miran Košuta. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 18). 290–306. Metka Furlan , 2013: Novi etimološki slovar slovenskega jezika: Poskusni zvezek. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Založba ZRC. Boris g olec , 2009: Mestna prisežna besedila v slovenskem jeziku do začetka 19. stoletja. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Zgodovinski inštitut Milka Kosa. Robert g rošelj , 2017: Medstavčne zgradbe v obdobju med Brižinskimi spomeniki in Trubarjevim Katekizmom. Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne. Ur. Aleksander Bjelčevič, Matija Ogrin, Urška Perenič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Obdobja, 36). 293–301. Ivan g raFenauer , 1916: Stiški (ljubljanski) rokopis. Dom in svet 29. 239–43, 311–16. Ivan g ra Fenauer , 1931: Poglavja iz najstarejšega slovenskega pismenstva. Časopis za jezik, književnost in zgodovino 8. 68–117. Ivan g raFenauer , 1958: Celovški rokopis iz Rateč, podružnične beljaške prafare pri Mariji na Zilji. Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti 3. 7–63. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 460 Marc L. g reen Berg , 2000: A Historical Phonology of the Slovene Language. Heidelberg: Universitätsverlag C. Winter. Gregor KreK , 1881: O novoslovenskem rokopisu zgodovinskega društva koroškega. Kres 1. 173–90. Tine l ogar , 1974: Pregled zgodovine slovenskega jezika. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 103–13. Tine l ogar , 1981: Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem. Fonološki opisi srpskohrvatskih / hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvaćenih Opšteslovenskim lingvističkim atlasom. Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. 29–33. Tine l ogar , 1993: Slovenska narečja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Tine l ogar , Breda Pogorelec , Jože Koruza , 1973–74: Starogorski rokopis iz konca 15. stoletja. Jezik in slovstvo 19. 192–211. Tine l ogar , Jakob r igler , 1983: Karta slovenskih narečij. Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije. Nikolai Mi Khailo V, 1998: Früslowenische Sprachdenkmäler. Die handschriftliche Periode der slowenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550). Amsterdam, Atlanta: Rodopi. Nikolai MiKhailoV , 2001: Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine. Rokopisna doba slovenskega jezika (od XIV. stol. do leta 1550). Trst: Mladika. Vatroslav o Bla K, 1889: Starejši slovenski teksti. Letopis Matice slovenske za leto 1889. Ljubljana: Matica slovenska. 122–202. Plet. = Maks Pleteršni K, 1 1894–1895 ( 2 2006): Slovensko-nemški slovar I–II. Ur. Metka Furlan. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Irena o rel , 2017: Pomen starejših rokopisov za slovensko zgodovinsko jezikoslovje. Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne. Ur. Aleksander Bjelčevič, Matija Ogrin, Urška Perenič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Obdobja, 36). 253–66. Fran r a Mo Vš , 1924: Historična gramatika slovenskega jezika: II. Konzonantizem. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. Fran r a Mo Vš , 1935: Historična gramatika slovenskega jezika: VII. Dialekti. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. Fran r a Mo Vš , 1936: Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Ljubljana: Akademska založba. Fran r aMoVš , 1950: Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov. Slavistična revija 3. 16–23. Fran r a Mo Vš , 1952: Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana: Univerzitetna študijska komisija, DZS. Jakob r igler , 1963: Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu. Slavistična revija 14/1–4. 25–78. Vera SMole , 1998: Slovenska narečja. Enciklopedija Slovenije 12. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1–5. Marko Snoj , 3 2016 ( 2 2003, 1 1997): Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 461 Matej Šekli: Nekatere glasovne lastnosti narečne slovenščine v poznosrednjeveških rokopisnih spomenikih Marko Snoj , Marc L. g reenBerg , 2012: O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev). Zgodovinski časopis 66/3–4. 276–305. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V. Ur. Anton Bajec idr. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 1970–1991. SSKJ 2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–II. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014. Christian Schweigaard Stang, 1957: Slavonic accentuation. Oslo: I Kommisjon Hos H. Aschehoug & Co. (W. Nygaard). Matej Šekli, 2008a: O narečni osnovi jezika Celovškega ali Rateškega rokopisa ter o izvoru oblike seydi. Jezikoslovni zapiski 14/1. 29–40. Matej Šekli, 2008b: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku od Brižinskih spomenikov do Trubarja (prispevek k zgodovinskemu narečjeslovju slovenskega jezika). Jezikoslovni zapiski 14/1. 41–59. Matej Šekli, 2018: Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Matej Šekli, 2021: Notranja in zunanja zgodovina slovenskega jezika v srednjem veku (ok. 550–1550). Slovenski jezik med slovanskimi jeziki. Ur. Matej Šekli, Lidija Rezoničnik. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 31). 187–227. Matej Šekli, 2022: Jezikovne lastnosti zgodnje slovenščine 11. in 12. stoletja. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 19. 3–32. Alenka Šivic-Dular, 1996: Odsev etnogeneze v jeziku slovenskega prostora (v času od 6.–12. stol.). Migrationen und Ethnogenese im pannonischen Raum bis zum Ende des 12. Jahrhunderts. Graz: Amt der Steiermärkischen Landesregierung, Abteilung für Wissenschaft und Forschung. 137–53. Jože Toporišič, 1992: Prečrkovanje, uglasitev in prevod besedil. Jezikoslovna obrav- nava. Stiški rokopis. Ur. Mihael Glavan. Ljubljana: Slovenska knjiga. 3–40. SuMMary The historical linguistic analysis of the relevant phonetic reflexes in the language of the Slovene late-medieval manuscript texts reveals that they display the language of the central Slovene speech area, given that as their dialectal basis the language of the Upper Carniolan dialect (Slovene gorenjsko narečje) and Lower Carniolan dialect (Slovene dolenjsko narečje) can be recognised, such as they had taken shape within South Slovene by the end of the 14th century. The most important diagnostic dialectal phonetic features relevant for the genealogical linguistic (or, more precisely, dialectogical) attribution of the language of the individual manu- scripts are the reflexes of the Slovene long mid vowels *, *ō, which in South-Eastern Slovene diphthongised into South-Eastern Slovene falling diphthongs *e, *o (in Southern Slovene a short accented *- in a non-ultimate syllable diphthongised to *e too). Southern Slovene diphthongs *e, *o were monophthongised into long monophthongs *ē, *ō (the latter only in non-ultimate syllables) in the Upper Carniolan dialect area. In Lower Carniolan, on the other hand, the diphthong *e was originally preserved, while the diphthong *o monophthongised into *ū: Slovene */*-, *ō > South Slovene *e, *o > Upper Carniolan *ē, *ō, Lower Carniolan Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 462 *e, *ū. In adition to that, a prominent difference between the Upper and Lower Carniolan dialects of that period was the reflex of the Slovene consonant cluster *šč, which was retained in Lower Carniolan, but was in the process of simplification to *š in Upper Carniolan. The vowels *, *ō display predominantly Upper Carniolan reflexes in the Klagenfurt/ Celovec or the Rateče Manuscript (CRM), the Castelmonte/Stara Gora Manuscript (SGM), the first two texts of the Stična Manuscript (SM I–II), and the Kranj Manuscript (KM), while the predominant Lower Carniolan reflexes of the vowels in question are characteristic of the last three texts of the Stična Manuscript (SM III–V): 1) Slovene *: PSl. gen. pl. *grx > Sln. *grx + *‑ ov > CRM grechow (III 11) = grexov, SGM grechow (III 15) = grexov vs. SM greÿchw (V 16), greẏchü (V 53) = grexu ‘of sins’; PSl. *otъvtьnica > Sln. *otvtnica > SM odwetnycʒe (II 7) = odvetnice ‘defender, intercessior’; PSl. *sъ(n)vtьnikъ > Sln. *svtnik > KM Suetnickh (II) = svetnik ‘(town) councillor’; 2) Slovene *ō: PSl. *gȍspodь > Sln. *gospȏd > CRM goʃpod (II 1) = gospod, SGM goʃpod (II 2) = gospod, SM gen. sg. goʃpody (I 1) = gospodi, KM dat. sg. goʃpodj (I, II, III 3-times, V) = gospodi vs. SR goʃpud (III 1, V 69) = gospud ‘Lord’). In the last three texts of the Stična Manuscript there are some rare occurences of the Upper Carniolan reflexes of the original Slovene */*-, *ō, which occur side by side with the predominant reflexes, while the Kranj Manuscript also exhibits some cases of the Lower Carniolan reflexes of the vowels in question. The “mixed” language of the latter two manuscripts does not reflect the state of affairs in a real geolect but is most probably the consequence of small-scale circulation and copying of texts in the Central Slovene linguistic area—i.e., most probably within erstwhile Carniola (Slovene Kranjska, German Krain). The language of the Klagenfurt/Celovec or the Rateče Manuscript attests to the fact that in the second half of the 14th century the simplification of the consonant cluster *šč was already in progress in the Upper Carniolan dialect, as in the text itself both its non-simplified as well as simplified reflexes occur (e.g., PSl. *-n-ptc. f sg. *čьščen > Sln. *čəščenà > CRM Czeʃtʃchena (II 1) = čəščena ‘venerated’ vs. PSl. 1. pl. praes. *otъpuščjemo > Sln. *otpúščamo > CRM odpuʃʃchamo (I 5) = odpušamo ‘we forgive’). However, in the texts produced in the Upper Carniolan dialect of the 15th century and the 1st half of the 16th century, the simplification of the consonant cluster in question was mostly concluded (SM Cʒeʃtyena (II 1, 3) = čəščena ‘venerated’ vs. SGM Zheʃchena (II 1) = čəšena ‘venerated’; OHG *wunskjan > wunscen/ wunsken → Sln. *vǫščiti > KM voʃchiti (III) = vošiti ‘to wish’). On the other hand, in the Lower Carniolan dialect of the 15th century this consonant cluster is still preserved (PSl. acc. sg. *gospòdščinǫ > Sln. *gospòdščinǫ > SM goʃpoʃʒino (V 30) = gospoščino ‘authorities’).