Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak J drugi torek in stane po pošti 1 ali na dom pošiljan s slučajnimi uredniškimi prilogami celo leto 80 kr. -flpaj Za tuje drž. več poštni stroški. „S o ča“ z ,Gosp. Listom* in ,Primorcem* stane na leto 5 gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrslo: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrže se naprej. Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici H. 9. Rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgrovorni urednik Fran Strel. — Tiska in zalag-a „Gor. tiskarna” A. Gabršček (odg-ovoren Jos. Krmpotič). Ob sklepu leta 1897. „Primorec** končuje z današnjo številko svoj V. tečaj. Da se je našemu ljudstvu priljubil, dokazuje dejstvo, da smo ga tiskali zadnje čase nad 2100 iztisov, dasi ni bilo zanj nikako agitacije, proti njemu pa se je mnogo govorilo, pisarilo in rovalo .... Skušnje zadnjih časov so nas toliko osrčile, da bomo zanaprej izdajali „Primorca** po 3 krat na mesec, in sicer: 5., 15. in 26. januvarja 5., 16. „ 26. februvarja , 5., 16. „ 26. marcija 6., 16. „ 27. aprila 4., 14. „ 25. maja 4., 15. „ 25. junija 6., 16. „ 25. julija 3., 13. „ 25. avgusta 5., 15. „ 24. septembra 5., 15. „ 26. oktobra 5., 16. „ 26. novembra 6., 17. „ 28. decembra za ceno 1 gld. 20 kr. Ob sklepu letošnjega letnika najprej toplo zahvaljujemo vse svoje naročnike, prijatelje, sotrudnike, dopisovalce itd., ki so pripomogli listu do tolikega razvitka. — Marljive plačevalce prosimo, da nam ostanejo enako zvesti podpiratelji tudi zanaprej. Nemarne naročnike pa prosimo, naj bi zanaprej nekoliko redneje izpolnovali svojo dolžnost do našega upravništva. Naj bi vendar pomislili na to, da mi nimamo v kotu blagajnice, ki bi bila vedno polna, pa da moramo vse stroške redno plačevati. Odkod naj bi včasih vzeli, ako nas naročniki puste čakati na naročnino? Ta je itak tako skromna, da ne more biti nikomur težko, doposlati jo za celo leto naprej! Prosimo torej! Mi pa bomo skrbeli, da bo „Primorec1* vedno zanimiv in poučen. Prinašali bomo tudi lepih povestij v podlistku. Sicer pa ostane list v dosedanji obsežnosti in bo povsem jednako uredovan, kakor doslej. Nezavisni na vse strani gledamo zaupno v prihodnost, ker smo uverjeni, da narodu našemu mora prisijati zvezda milejših dnij ! Toda, upamo, da ni več med nami mnogo takih 1 indij, ki se zanašajo le na druge, recimo na vlado itd., marveč da prodira čedalje bolj edino pravo geslo: „V složnem delu je naša prihodnosti* Torej v delu, in sicer v jsložnem delu! Brez znoja ni kruha! Rojaki! Zanašajmo se v prvi vrsti le v: svojo moč in v božjo pomoč! To je naš program, ki bo preveval vse naše spise! Delajmo torej, var čim o, prosimo svojemu delu blagoslova božjega, pa ne bojmo se, da naše delo ostane brez vs-peha! Kvišku torej srca, narod slovenski! Pogumno zri v bodočnost, trudi se in delaj, da si pomoreš sam, ker potem ti bo pomagal tudi — Bog! Ne zanašaj pa se na nikogar, da ti pomore, zlasti ne na — tujce, naj bodo še takd imenitni, ker ti za te nimajo ne razuma, ne srca! Ozri pa se daleč tje po slovanskem svetu, kjer najdeš na milijone so-čutih src, ob sili tudi — odprtih rok! To so tvoji krvni bratje, ki s teboj enako mislijo in čutijo! — Pred tem dejstvom sicer trepetajo tvoji sovražniki in razni tebi tuji mogotci, toda ne brigaj se za njih strah, mar- več vsklikni veselo: Delovali ste na vse krip-Ije, da bi nas potopili v žlici vode, toda še smo tu — mi vstajamo, in vas je strah! Take misli naj osrčujejo slehernega Slovenca v borbi za narodni obstanek in napredek. „Primorec* ostane zvest bojevnik po teh načelih. — Upamo, da. nas bodo podpirali vsi zavedni rojaki v deželi! Na sviđanje v novem letu ! Kdor ne misli več sprejemati „Primorca* od novega leta naprej, naj nam to naznani n e m u d o m a po dopisnici, da se moremo ravnati. Očetu. (Iz „Slovenk e”). Jaz delam ode, vi delate sode, moj oče, Nikomur menda ne delava škode, moj oče. Za sode je treba dokaj vina, Nekoliko vina tudi za ode, moj oče. A svet vzdihuje, da nima denarjev Da vinske gorice mu več ne rode, moj oče. Zato iz posode mojega srca Prav dolgo pesem kipela ne bode, moj oče. Vi slutite prav. V poznejših letih Jaz tudi bojim se bridke nezgode, moj oče, Da bi ostala po težkem deli Nazadnje sama in — prazne posode, moj oče. Anton Medved. Domače in razne novice. * Našim gg. dopisnikom! — Dohajajo nam dopisi, s katerimi uredništvo nikakor ne more na dan. Večina teh dopisov je zasebnega značaja; gospodje dopisniki posegajo celo v najbolj zasebno življenje blateč to ali ono slučajno njim nepovoljno osobo, in zahtevajo, da se tako blato naznanja širom sveta. Vsako mesto, vsak trg, vsaka vas, vsako še tako zakotno selo ima dovolj gradiva za stvarne dopise, za dopise, ki poučujejo sosede, ki blažijo obstoječa nasprotstva. Stvarnih dopisov, katerih si najbolj želimo, dobivamo silno malo. Obračamo se do vseh naših gg. naročnikov kateregakoli stanu proseč je, da bi nam poročali o dogodkih iz svojih krajev, o občinskih razmerah, o narodnem gospodarstvu itd. Naj se ne strašijo oni, ki niso najbolj izurjeni v slovenščini! Pišite nam, kakor morete; za obliko in za pravopis bodemo že sami skrbeli. — Pišite o vsem, le o malenkostnih zasebnostih ne — ker pojde vse zasebno le v — koš. Dobivamo dopise tudi brez podpisa. Naravno, da takih dopisov ne kaže priobčevati; če dopisnik nam ne zaupa niti svojega imena, tudi mi njegovim dopisom verovati ne moremo in se ne zanašati na njihovo verodostojnost. * Oproščen. — Dne 22. julija je bil obsojen g. A. Gabršček „in contumatiam* na 10 gld. globe pri c. kr. okr. sodišču, češ, da je dal on g. Mozetu, oziroma delil v Podgori pesmico „Le pustite*. Pri vsklicni razpravi, katera se je vršila včeraj pred malim senatom pri c. kr. okrožnem sodišču so priče dokazale, da g. Gabršček ni bil niti v najmanji dotiki s stvarmi, radi katerih je bil obsojen. Sodni dvor je na podlagi tega oprostil g. Gabrščeka. — Tako je zmagala zopet resnica in — pravica. * Slepar. — Gosp. G. G. iz K. nam je poslal original nemškega pisma, katero je po pošti iz Madrida na Španskem dobil. V slovenskem prevodu se pismo glasi: Velečastiti gospod! Ker sem slišal, da ste poštenjak, Vam hočem zaupati skrivnost, da bodete Vi obogateli in mojo hčer rešili in meni slobodo vrnili. 40.000 L. St. moramo v neki banki dvigniti in izkopati je treba 2 milj. frankov, katere sem na svoj eni begu v Vaši okolici zakopal od teh Vam dam 25% — (nekaj je nam pri vsi nemščini tu nerazumljivega). Ker sem v ječi zaprt, in ker ne vem, ako bodete Vi to pismo dobili, Vas prosim, da mi ne zamerite, če Vam tukaj svojega imena ne povem. Da pa dobim Vaš odgovor, brzojavite mi tako: Joagnim Xeijon, Lista Telegrafos Madrid — Spanien. Blago sprejeto, hitro pošljite. (Tukaj dostavite svoje ime.) Kakor h iti-o bodem Vaš odgovor preje!. Vam bodem takoj poslal svoje liste, ki bodo pričali o istinitosti tega važnega podjetja. Pričakujem ugodnega odgovora in sem z najodličnejšim spoštovanjem Vaš falirani bankir. V Madridu, ječa 3. dec. 1897. Nadjamo se, da temu sleparju, ki je menda dva milijona nekje poleg Komna zakopal, nihče ne pojde na limanice. Original pisma smo izročili pristojni oblasti, da odvrne lahko verne ljudi morebitne nesreče. * Usoda slovenske dopisnice. — Dobili smo dopisnico, katera je bila odposlan . iz Središča na Štajerskem v Gorico na Travnik. Radi ne popolnoma točnega naslova je romala v bosenski Travnik, od tam v Jajce, potem v Konjice, v Tuzlo, Jablanu u in zopet nazaj v Travnik v Bosno. Iz Travnika so jo poslali v Velo Gorico na Hrvaškem, od tam pa v Rakek in iz Rakeka v Travnik na Kranjskem, iz Travnika pa v Ljubljano, kjer so šele „p r e g r u n t a 1 i“ naslov in napisali: „G e h 6 r t nach Gorz — T raunik-Plat z*'. Dopisnica je potrebi -vala 22 dnij iz Središča v Gorico. Pišite nn-tančno, jasno naslove svojim pošiljatvam, d.i ne bodete trpeli škode. *I)obili smo naslednji —regimentsko-mando-befel : V .....imamo v starešinstvi moža, ko- leri ne zna ne brati ne pisati. — In ki e že veliko dolgov napravil občini, zaradi vodnega pravdanja. Torej takega nevedneža je treba odstraniti. Tak je najpripravnejši za ovce ali koze pasti, ne pa v starašinsRo voljen biti. Imamo može na razpolaganj' , kateri znajo brati in pisati, in še kaj več. Tedaj v prihodnji volitvi je treba voliti tace^a moža, kateri zna vsaj brati in pisati. Če je kakšen škandal pri točkah in vejcah, prosim popravek. To natisnite v „Primorcu*. (Gospod dopisnik! Vašemu ukazu smo se pokorili — a izpustili smo kraj, o katerem se piše; Vaša naloga je sedaj, da nesete ta iztis „Primorca* osebno onemu, kateremu velja. — Ured.) ♦Slovenski Izdelki pod tujim imenom. — V Opatjemselu na Goriškem izdelujejo Slovenci bičevnike, kateri se razpošiljajo v svet pod imenom „echte Triestcr Peitschenstocke* (pravi tržaški bičev-niki). Opatjeselci - bičevničarji! Združite se 1 Saj vam mora biti znano, kam in komu pošiljajo prekupci vaše blago in prodajajte vaše blago brez tržaških prekupcev naravnost odjemalcem. „Trgovsko-obrtna zadruga* v Gorici vam bode gotovo pomagala. Rodoljubni Opatjeselci, na delo! * Deželnim poslancem je izvolila tr-ovska in obrtna zbornica svojega podpredsednika Ludovika Mighettija. * „II Mattino“ in vladne jasli. — Kakor se poroča „II Mattino" zmanjša svojo obliko z novim letom, „La Sera“ pa popolnoma neha. Trdi se, da bo izdaval „M a tti no“ /.anaprej tiskar Tomassich. Ta vladin jaslar je preveč zajemal iz vladnega korita in z odstopom Rinaldinija — je dobil jetiko. * Shod v Šempasu se je vršil v nedeljo ob določeneni uri. Bil je dobro obiskan, posebno od domačinov. Obširniše poročilce je obljubljeno. * Opatjeselci se pečajo tudi s kamno-lomstvom. Ta obrt tam napreduje, ker je vamen v globini 3 do 4 metrov mnogo vstrajnejši nego drugod ter ne razpada tako lahko na zraku ter dlje časa obdrži svojo belo barvo. Največji kamenolom ima g. Semolič, — Pisanega mramorja z okamenelimi školjkami in polži je tudi dovolj tam; pri Perletih v Dolu je obilo črnega mramorja. — Tudi tu bode treba združenja in dela, da svet izve, kje se ustrajen kamen in mramor dobita. * Udovo Javoršek, o katerej smo pisali v štev. 23 našega lista, še jedenkrat priporočamo prav toplo. Milodare sprejema in po-irjuje naše upravništvo. Božični prazniki so pred durmi, sirota je brez podpore! Osebne vesti. — Dunajski uradni list prijavlja mnogo sprememb na naj višjih upravnih mestih. Za nas Slovence so važne spremembe za Primorsko in Koroško. Naš nepo-'•abni tržaški namestnik Rinaldini gre menda z zdravstvenih obzirov v pokoj. Na njegovo uesto pride bukovinski deželni predsednik grof Goes. Počivat gre tudi koroški deželni predsednik baron Schmidt-Zabiero\v. Rinaldini in Schmidt sta pri Lej priliki dobila visoke re-iove. Na predsedniško mesto v Celovcu pride dvorni svetnik Freydenegg iz Gradca. Deželni pr dsednik kranjski je imenovan ujnim svetnikom, dočim je odlikoval cesar , .ubljanskega knezoškofa dr. Jakoba Missio z redom železne krone I. vrste. Deželnim pred-•ednikom na Solnograškem postane grof Julien-VValde. Odstop Rinaldinijev je naše Lahe močno poparil. Računali so gotovo, da po Badeni-i.:m padcu še dalje ostane. Tudi nemški Korošci zgube v Schmidtu najkrepkejšo za--lombo: Slovenci pa želimo obema, da bi živela še mnogo in mnogo let in da bi doži-'ela in videla, da je vlada počela s Slovenci na Koroškem in Primorskem pravičneje postopati, nego sta ona dva. Novi namestnik za Primorsko je rojen v Gradcu. Služboval je že kot tajnik pri tržaškem namestništvu 1. 1877.; bil je tudi v Pazinu in Kopru pri tamošnjnih okrajnih glavarstvih in vsled tega mora poznati tudi naše odnošaje. Moža bodemo sodili po njegovih delih. Veselica ženske podružnice sv. C. iu Metoda. — 11. t. m. smo doživeli zopet krasen, nepozaben večer v prostorih „Goriške Čitalnice". Naše neumorno delavne dame so priredile veselico, ki ostane udeležencem še dolgo v živem spominu. Dasi je bila vstopnina s sedeži vred že precej visoka po naših goriških „razvadah" (v drugih mestih so te cene že prav nizke!), vendar je bila dvorana polna; več občinstva bi sploh nikdar ne smelo priti v to dvorano. Vojaška godba je izvršila svoje točke z znano spretnostjo in točnostjo. Jako je ugajal „venec slovenskih napevov". Posebe moralno še omeniti „cigansko godbo". Zdelo se je, kakor da čujemo najizbornejšega ciganskega „pri maša", ki nas očaruje s povsem izvirno glasbo, ki pretresa in razburja naša srca. Godba je morala še nekatere kose dodati na splošno zahtevanje in pohvalo. Nad 30 grl številni mešani zbor izbranih pevcev je pel težko Forsterjevo skladbo „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmij . Spremljal je vojaški orhestor. Petje je vodil g. Ivan Mercina, čitalnični pevovodja. — Kaj premore dobra volja, to se je videlo pri tej veličastni, obširni in težavni skladbi. Pevci in pevke so rešili svojo nemalo nalogo povsem častno, da, dovršeno, mojsterski. Občinstvo si ni upalo ni dihati do konca; ko je pa padlo zagrinjalo, tedaj je nastal po dvorani pravi vihar odobravanja. Ker ni bilo konca hrupnemu zahtevanju, je zbor ponovil jeden del, od „Slovenec, tvoja zemlja je zdrava" naprej. — Ali bi ne bil neodpusten greh, ako bi bila izostala ta točka? O, vsekakor! In, ali ne vspodbuja tolik uspeh vsakega rodoljuba, da izpolni svojo narodno dolžnost vsekdar, ke-dar je določena pevska vaja? Menimo, da tako bi moralo biti! — Sicer, toliko le mimogrede. Splošna pa je bila radovednost na osem živih' podob iz znane povesti „M i k-lova Zala", katero je prinesla svojim članom „Družba sv. Mohorja". Posnetek povesti. kateri je pred odrom umljivo čital g. E. Klavžar, smo priobčili v zadnji „Soči". To je bila pač povsem izvirna misel! Kaj takega pa še ni bilo v Gorici! — Res je, da je bilo veliko skrbi in truda, da je bilo tudi mnogo stroškov za prireditev vseh kostumov, staroslovenskih in turških, toda velikanski moralni uspeh teh živih podob odvaga vse . . . Občinstvo je bilo očarano že pri prvi podobi, da se je moralo zagrinjalo večkrat dvigniti, a še so se slišali najivni klici: „Oh, še no malo!" Od slike do slike je rasla radovednost, potem občudovanje, oduševljenje. Saj so pa bile tudi uprizorjene vse slike z velikim umetniškim razumom. — — Kakšne slike so bile, je razvidno iz posnetka povesti v zadnji „Soči". Po dovršeni predstavi se je slišala od vseh stranij želja, naj bi se ta spored ponovil vsaj še enkrat. Upamo, da čč. dame vstrežejo tej želji. Saj bi bilo tudi res škoda toliko truda in stroškov za jeden sam večer. Čast našim narodnim damam! Hvala jim! Lepo zadoščenje našim odločnim deželnim poslancem! — Cesar niso zmogli vsi nemški poslanci in vsi nemški časniki, je dosegla nemška poulična druhal: Strmoglavila je Badenija, ki je vžival pri kroni brezmejno zaupanje. To naj si zapomnijo one strahopetne dušice slovenske, ki so zabavljale lani na naše deželne poslance, ki so izšli iz deželnega zbora. Kako slutvomodro se je govoričilo o hudih posledicah, katere nam provzroči ta odločilni korak naših poslancev. Zdaj vidijo lahko, da ni celo poulična odločnost brez uspeha, kaj pa še le odločnost deželnih poslancev ! Zatorej slava našim vrlim, odločnim dež. poslancem! Živela odločnost! Goriški meščan. Kaj vse se sme v Gorici? — „Sen-t i n e I la" od sobote je zopet govorila o petju pri sv. Antonu. In kako?! — Tem ljudem ni nič za dejstvo, da se je pelo slovenski pri zornicah, kar se spominjajo naj-starši ljudje, ampak hočejo, da „pravica naj se umakne sili". „Sentinella" se norčuje, da prepozna reč se je končala zakonitim potom, in modruje: Ako kdo dobi zaušnico, pa jo mirno vtakne v žep ter gre potem tožit, tak človek je „un vigliacco". Žaljenje je treba takoj osvetiti (l’ offesa deve essere sentita e vendicata prontamente). Kratek posnetek obširnejšega sestavka je ta-le : Čitatelji „Senti-nelle" se hujskajo, naj nastopajo s silo proti slovenskemu petju v cerkvi sv. Antona, češ: sili se bodo morali udati. Skratka: laško ljudstvo se hujska k s a m o-silstvu in k nezakonitosti m. Ali le poglejte to slavno c. kr. državno pravdništvo, kakd se obnaša proti „Senti-nelli". Dočim dobiva v vsaki ničevi naši vestici že razna „hujskanja" po §§. 300—305 itd., pušča lahonskim listom, da tako in-famno ščuvajo proti Slovencem. (Gospod drž. pravdnik, zaplenite tudi te vrstice! §. 300 vam je pač na službo!) „Sentinellino" hujskanje je imelo tudi nekaj vspeha! Nekaj laških babnic je uprizorilo v nedeljo cel škandal proti slovenskim pevkam! — Najbolj se je odlikovala žena nekega agenta F e r r i n i j a. Ta agent služi največ okoli Slovencev! Shodu v Krakov smo poslali naslednjo brzojavko: Magistrat Krakov. Ideja slovanske vzajemnosti slavi v Krakovem svoj največji trijumpf. V tej vzajemnosti je zagotovljena naša zmaga, naša prihodnost. Bratje Poljaki! Vi pojdite z dobrimi izgledi naprej! Mi Vam bodemo oduševljeno sledili. Slava poljskemu narodu! Živela slovanska vzajemnost! Ko-chajme sie! Redakcija „Soče“. Podpirajmo svojo! — Pekovski mojster Jakob Gerbec v ulici sv. Antona, je razobesil slovensko tablo nad svojo p r o d a j a 1 n i c o. To je bilo uzrok, da so mu zbežali skoraj vsi odjemalci laške narodnosti kakor hudič pred svetim kadilom. Ker je mož pošten Slovenec ter možak, je dolžnost naša, da ga tostranski Slovenci ne pozabimo ter s svojim pomnoženim obiskom nadomestimo, kar so — odnesli nasprotniki! Mož prodaja dobro pecivo po stari ceni. Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici je preskočila že število GOO deležev. Ker so ti deleži vsi pozitivni, predstavljajo v petih letih kapital od 75.000 gld. Največ deležnikov se je oglasilo do sedaj v Gorici, vendar se pogreša med istimi še veliko število slovenskih goriškin trgovcev in obrtnikov. Pooblaščence ima zadruga že v večjih krajih, tako v Mirnem, Opatjem selu, Grahovem, ob Bači, Cepovanu in Bovcu, kjer je povsod večje število članov prijavljenih. Da se je stvar v imenovanih krajih tako razvila, se je zahvaliti v prvi vrsti čestiti duhovščini, potem gg. učiteljem in drugim narodnjakom. V občinah Solkan, Št. Peter, Št. Andrež, Podgora, Dorn-berg, Kobarid, Rihenberg, Cerkno, Renče, Šempas, Ajdovščina, Nabrežina se jih do sjdaj ni oglasilo skoraj nič, v Kanalu in Tolminu pa neznatno število. Zato se naproša častna duhovščina, učitelji in drugi narodnjaki v imenovanih krajih, da bi v svojih okrajih razširjali idejo zadruge. Ravnateljstvo trgovsko - obrtne zadruge je sklenilo, da so vsi, kateri na novo pristopijo, prosti zamudnih obrestij, in sicer velja to samo za tiste, kateri pristopijo do konec januarja, zaostali znesek lahko plačajo takoj ali pa po dogovoru z dnevnim poverjenikom. Svarilo izseljencem. — Tržaška mestna oblast je prijavila svarilo glede izseljevanja v Brazilijo. Južnoameriška država S. Paolo je sklenila namreč pogodbo z nekaterimi Lamošnjimi družbami, vsled katere pogodbe so obvezane tvrdke tekom treh let naseliti v Braziliji GO tisoč kmetovalcev, izmed katerih naj bi jih bilo najmanj 10 tisoč iz Avstrije. Ti naseljenci bi se rabili ondi za delo v pridelavanju kave in sicer mesto zamorcev. Omeniti je, da sta že pričeli razpošiljati svoje agente dve genoveški plovbeni družbi, „Le Ligure brasiliana" in „La Ligure americana", katerih agentje razpošiljajo svoje okrožnice in vabila tudi na vse kraje naše domovine. Ker bi omenjene družbe morale zapasti veliki globi, ako bi ne mogle dobiti toliko izseljencev, je umevno, da so napele vse žile, da ne zapadejo. V ta namen plačujejo najbrže jako dobro tudi svoje agente, ki si bodo prizadevali gotovo ne vso moč, ('a zvabijo kar največ žrtev v svoje mreže z raznimi lepimi obljubami, da bi le zasluži i zase večih zneskov denarja. Naš kmet naj u bil potemtakem samo stvar, orodje, ki naj n pomagalo služiti novce lem modernim tig(,v cem z človeškim mesom! Odločno sv.nun torej vse naše rojake, naj ne gredo na manice tem lovcem in naj pomislijo, jih utegnilo čakati ondi, v nevarni južni i me riki. Baš te dni je poročal neki amenkansK list, kaka usoda čuka dostikrat v j niči evropejske izseljence. V nekem kraju se j dalo Evropejcem cele množine gnilega nie za hrano, ob katerem mesu so ljudje nevam zboleli, ker je bilo strupeno; nekaj jm J celo pomrlo. Drugod so zopet prodaja seljencem posode, ki so bile znotraj pIC Cene s svinčeno, mesto, s cinasto glažuto ker je svinec strupen, jih je tudi mnogo ^ ielo. Take in jednake stvari se dogajj Ameriki na izseljencih, stvari ka,kor3 morale oplašiti vsakogar, ki hoče tja ^ morja v slepi nadi. ” 1 ' . Goriška, oziroma italijanska V sveta v Gorici. — Pobalini v ha ve o so v noči od 15. na IG. t. m. zamaza Crnilom zlati napis „Trgov sko-obrtne zadruge" v Semeniški ulici št. 1. Čin se je moral zgoditi med 1 in pol 2. po polu-noCi, kajti v tem Času je šel mimo neki naš sotrudnik ter videl stati tri „gospode" v hn-velokih, uprav pred sedežem zadruge, katera prav dobro uspeva — vpisanih je že nad 600 deležev. — Ta izbruh italijanske smrdljive prosvete ne bode nam Cisto niC škodoval, marveC opozarjal vsakega zavednega Slovenca, da se je obraCati za denarne potrebe k oni zadrugi, katera ima zamazan napis, ne pa k oni laški, ki ima že šest let svoj napis neoskrunjen. Slovenec, kateri pride v Gorico, naj ne zamudi prilike, da si ogleda to prosveto v Semeniški ulici št. 1 pred nadškofijo. Tudi tak, kateri ne zna Citati, sedaj lahko ugane, kje je slovenska obrtna zadruga, kajti Crni madež mu to pove. PoroCa se nam, da je imel 15. t. m. zveCer naš mestni svet svojo sejo, pri kateri se zbira italijanska jennesse doree. Morebiti je steklenica črnila na slovenskem napisu epilog tega zborovanja ? Italijansko - furlansko - labonska goriška kultura je zaCela z nova prav bujno poganjati svoje cvetke. Vidi se nam, da je naše lahone zaCelo srbeti, radi bi, da dobe batine. Sicer so to junaški Cini, kakoršnih so le rojaki in potomci onih zmožni, ki so pri Kustoci in Visu in tam nekje v Afriki tako junaško bežali, ko so bili zagledali, da se je sovražnik približal in streljati začel. Po noči, ko vse spi, mažejo tu v Gorici slovenske napise, o napadu na napis obrtne zadruge smo že pisali; danes dostavljamo, da so v noCi od Četrtka na petek t. j. od 16. na 17. t. m. hišo, v kateri je nastanjena obrtna zadruga z ravno takim Crnilom kot prvotno še jedenkrat zamazali; lahon pa je moral biti „švoh prs", ker še toliko ni zmogel, da bi bil steklenico Crnila do napisa vreCi mogel. S črno oljnato barvo so v noCi od 16. na 17. t. m. zamazali napise hišnemu posestniku Karolu DrašCeku na Kornu, pekovskemu mojstru Jakobu Gerbecu in krojaškemu mojstru Antonu Čuferju, obema v ulici sv. Antona. Zamazali so, kolikor so mogli tudi hiše. Junaki so imeli čopiče in nedvojbeno obilo Časa. Uprašamo našo slavno policijo: Smatra li ona te nove izbruhe najbolj kulturnega naroda italijanskega zoper „barbarske šklafš" — za „otročarije" ? HoCe li potrebno ukreniti, da se zlikovci najdejo in primerno kaznujejo? Ali pa Caka slavna policija, da tudi nam Slovencem uskipi sicer ovčja narav in da si zaCnemo sami pomagati in vraCati z obrestmi vred ter delati po načelu zob za zob in klin s klinom? Laška drulial bi nas najrajše v žlici vode potopila. Niti nedolžni napisi ji ne dajo spati! Še po noCi jim naši napisi ne dajo počitka! Vidi se, kako peklensko-satanski nas del naših someščanov sovraži. Samo-oblastno nam jemljejo pristno slovenska krajevna imena, da bi vsaj na zemljevidu lahko kazali, da je slovenski rod že izginil iz tega sveta, pobalinsko in zahrbtno, kakor je to pri naših nasprotnikih navada, zahrbtno v temni noCi nam blatijo napise po hišah! Toda le blatite, kolikor vam drago, slovenskega imena in Slovencev ne bodete vi uničili ne vi in ne vaših sinov otroci. Slovenski narod bo zmirom stal ! Kdo hujska torej v Gorici? Vi zaslepljenci z dežele, kateri se še niste oklenili narodnega gesla, pridite v Gorico in oglejte si hiše, kjer ima sedež obrtna zadruga ter prej imenovanih slovenskih obrtnikov — mogoče da tedaj nehate rediti gade s svojimi groši. Tu kaj sni pešpolk štev. 47. — Govori se, da pride tukajšni pešpolk štev. 47. v Gradec, na njegovo mesto pa iz Gradca bosenski polk. Bošnjaki v Gradcu niso priljubljeni, ker so Slovani. Pri revoluciji v Gradcu so „Bošnjaki" skrbeli za red in praznili ulice in trge. Celo streljali so in ustrelili graškega „mučenika", večkrat zaradi tatvine kaznovanega delavca, ki je tisto noč najbolj razgrajal. Tudi častniki tega polka nimajo najprijetnejšega žitja v Gradcu — niti v najbolj elegantnih kavarnah niso varni pred napadi herrenvolka. Darovi doposlani ženski podružnici sv. Cirila in Metoda v Gorici o priliki koncerta 11. t. m.: G. Alojzij Fogar 10 gld. ; po 5 gld. gospa Ulrika Kerševani in g. dr. Abram; po 3 gld. gospa Antonija Hafner, gg. pl. Ibaševič in nadporočnik Dekleva; po •J gld. gospa Ivana Cotič. gg. monsignor A. Marušič, Chiurlo in Delpiero; po 1 gld. ggu A. Fon, Kumar, N. N., kapi. Ivan Koršič, Fr. Pavletič, Grča in N. N. : po 50 mn', gospe Marija Medved in Helena Medved, gg. Carli in J. Coiazza. Zahvala. — Podpisanemu načelništvu je po tako povoljno uspeli prireditvi koncerta dne 11. t. m. izpolniti sveto dolžnost, da izreče svojo prisrčno zahvalo vsem onim mnogobrojnim osebam, katere so z toliko blagohotnostjo sodelovale pri izvršitvi podružnične namere. Imenoma se zahvaljuje pa g. pevovodji za neumoren trud ter g.čnam pevkam in pevcem; g. A. Gvaizu, ki je s svojim umetniškim razumom pomagal sestavljali žive podobe, ter gospicam in gospodom predstavljalcem živih podob; g.du F. Posegi, ki je s svojo izredno agilnostjo zbiral sode-lovalce ter pomagal odpravljati razne zapreke, ki so pretile vsemu podjetju; g.du K. Makucu, kateri je bistroumno popravil in dopolnil razne priprave na odru; blagorodni gospej M. Bojič-evi, ki je oskrbela žive podobe z raznim lišpom in drugimi potrebščinami; konečno blagodušnim darovateljem in vsem, ki so s tako ogromno udeležbo povzdignili sijaj večera in njega gmotni uspeh. V Gorici, dne 12. dec. 1897. Načclnlštvo ženske podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Izpred porotnega sodišča. — 13. t. m. se je otvorilo porotniško zasedanje. Prvi se je zagovarjal Jožef Paulin, goriški postopač, radi uboja mesarskega pomočnika Span-gera. Predsedoval je novi predsednik vitez Defacis. Zatoženi je bil obso jen na 6 let ječe. — 14. t. m. je bila razprava pod predsed-ništvom svet. Schmarde proti Ivanu Žigonu iz Otlice tudi radi uboja. Mož je dobil 2 leti. — 15. t. m. sta se zagovarjala Robert Zorzenon in Ivan Čufarin radi tatvine, katera je izvohal in. zaprl redar Anton Kumar. Prvi je dobil 8, drugi 3 leta. — 16. pa se je zagovarjal Jakob Čekut iz Morara tudi radi uboia. Bil je oproščen. V petek se je imel zagovarjati učitelj Josip Semolič vsled tožbe biljanskega županstva, radi poslanega, katero je bilo objavljeno v „Soči" št. 14 proti biljanskem županu. Stranki sta se poravnali, kar je najpametnejše, kajti drugače bi bil nastal nezaslišan škandal. S to poravnavo je bilo zasedanje zaključeno. Budin contvsi „Corricre44 in „Sen-tinclla“. — Porotna razprava v tej pravdi se bode vršila na Dunaju proti „Corrieru" dne 25., proti „Sentinelli" pa 26. jan. 1898. „Slovenci in mednarodni promet". — Pod tem naslovom smo prejeli iz peresa rodoljubnega g. dr. Karola Pečnika iz Aleksandrije obširnejšo razpravo, ki bo gotovo zanimala vse slovenske kroge. Še po-sebe pa bo zanimala naše solkanske mizarje, pa tudi druge, ki izdelujejo blago za izvoz v Egipet. — Razpravo priobčimo šele v prvih številkah prihodnjega leta. Gosp. dr. K. P. pa zahvaljujemo na tem jako zanimivem in važnem sestavku. Slovenščina ni deželni jezik v Gorici. — Neki dopisnik iz Gorice v dunajskem „S a 1 o n-B 1 a tt“ je sodil nekam še dovolj stvarno o razmerah v Gorici. To je razsrdilo „S e n t i n e 11 o". Kaj vse blebeta v svoji lahonski nervoznosti, ne bomo omenjali ; dovolj bodi, ako povemo, kaj pravi o Slovencih. Trdi namreč velemodro, da slovenščina tu pi „lingua del paese", kakor ni n. pr. nemška v Milanu ali v Rimu, dasi živi ondi mnogo Nemcev. — Primerjati Slovence v Gorici z Nemci v Milanu, — to morejo le otročaji okoli „Sentinelle". Da je je tu velik razloček, o tem že še dokažemo z dejstvi v prihodnjih 10 letih! — Čitatelji „Sentinelle" morajo sami več govoriti slovenski nego laški, ako hočejo živeti! Altro che „non e lingua del paese" ! O novem go riškem knezonadškofu piše „Slov. Narod" od 7. t. m.: Sedaj, ko je dr. Missia na Kranjskem precej uredil tako, kakor želita Vatikan (? Uredn. „Soče") in vlada, sedaj je imenovan goriškim nadškofom. Tudi tu je narodnostno gibanje Slovencev postalo odločilnim krogom jako nadležno, zlasti grofu Goluchoivskemu, in prav zato se je vladi zdelo, da je dr. Missia najprimernejši mož za to mesto. Goriški Slovenci so toli radikalni, da so celo nekajkrat že izstopili iz dež. zbora, a vo-ditelii lega gibanja so duhovniki. Vlada pričakuje, da naredi dr. Missia s tisto eneržijo, kakor na Kranjskem, tudi na Goriškem „red", da omeji narodnostno gibanje vsaj toliko, da vlada ne bo imela sitnostij in da bode deželni zbor v vsakem slučaju sklepčen, zato sme slobodno vzgajati klerikalizem, saj ta ni nevaren. Izpolnili dr. Missia te nadeje? Njegovo delovanje na Kranjskem obuja domnevanje, da jih izpolni. (Mi pa smo prepričani, da jih ne izpolni, še več, da ne bo niti poskušal kaj podobnega . . . Uredn.) S sedanjimi razmerami na Kranjskem je zadovoljen Vatikan (?) in je zadovoljna vlada". „Edinost" pa: „Prosili bi le Njegovo Prevzvišenost, da ne prezre, da stopi sedaj v veliko delikatneje in kočljiveje razmerje, nego mu je bilo na Kranjskem. Nadškofija goriška leži ob periferiji in ne v središču. Večina prebivalstva te škofije se bori za svojo narodno eksistencijo proti nasprotniku, ki ne pozna pardona. Naša udanostna prošnja je torej ta, da bi Njegova Prevzvišenost pripo-znaval tudi v dejanju, da sedanja borba, ki jo bije slovenski narod na Primorskem, izvira iz plemenitih namenov, da nam je ta borba vsiljena in da jo moramo izbojevati, ako nočemo z lastno roko podpisati smrtne sodbe svojemu narodnemu in politiškemu obstanku. Poleg verske tolažbe pričakujejo goriški Slovenci od novega vladike sočutja na njih žalostnem narodnem in politiškem položenju. Ako jih ne prevari ta nada, sme novi vladika pričakovati odprtih src in iskrene udanosti". Naše stališče nasproti bivšemu knezo-škofu ljubljanskemu — je znano. Mnogo smo se bavili ž njim, morda še preveč. — Zdaj pa stojimo pod gotovini dejstvom, da pride v Gorico kot nadškof in morda bo čelu kardinal. — Da so na Goriškem vse dru-gačniše razmere nego na Kranjskem, to pre-vzvišeni najbrže že dobro ve. Zategadel tudi mislimo, da bo na pravo stran obračal svojo odločnost, ki ga je baje najbolj priporočala za to stolico. Sama „Eco" je povedala, da na Goriškem imamo celo nekaj framasonskih lož, ki so okužile skoro vso furlansko gospodu, katera odločuje v vseh važnih deželnih vprašanjih. Enako je tudi v Gorici. — „Eco del Litorale" pa se bavi o misijonih med Culu-kafri in Hotentoti, le domačih razmer se ogiblje ... Zat6 pa je tako, kakor je .. . Evo. koliko je tu posla, da se poživi katoliški duh tam, kjer ga duši usodepolni upliv drznega framasonstva......Med nami Slovenci takih razmer ni. Kar se tiče politike v slovenskem delu deželi, je znano, da se ta dobro zaveda dejstva, da naš narod je katoliški narod. Akn imajo razni možje v nebitstvenih rečeh v časih svoje mnenje in da ga tudi prosto izražajo, je to naravno, ker drugače ne more biti. Tako bo tudi pod novim nadškofom, naj bi bil že kdorkoli. — „Soča" dostojno pozdravi dohod novega vladike, bo vedno govorila o njem s spoštovanjem, ki ga je dolžna tolikemu dostojanstveniku — in ga bo vedno sodila po bodočih delih, ne po preteklosti na Kranjskem. ,,MIklavžcvica“ pri „Sokolu44. — To je bila gneča! Do 600 otrok in okoli 400 odraslih oseb se je zgnetlo v znano dvorano „Goriške Čitalnice". Odbor in reditelji šobili kar razoroženi v svoji nalogi in oblasti, bili so „rathlos", kakor predsedništvo poslanske zbornice na Dunaju proti zloglasni obstrukciji. Mnogo oseb je bilo še odslovljenih, krnjih nikakor ni bilo mogoče pustiti naprej, tla bi še množili gnečo in zmešnjavo. Stene so bile kmalu vse mokre, pa tudi tamburice so bile take, kakor bi jih bili potonili v vodo. In vendar je bilo treba svirati na nje!—Da je bila neprilika še večja, se je vdrlo zagrinjalo na odru, da je bilo treba pripravljali in nastopati na oči gledalcem. Nič prijetnega torej! — Toda odbor in prireditelji veselice so storili več nego svojo dolžnost in ne zaslužijo nikake graje, toliko manj tako surovega zabavljanja in preklinjanja, kakoršna si je dovolil neki znani slovenski trgovec . . . , kar se je grdo zdelo celo Cisto priprostim ljudem, ki so umeli, da za tako priliko bi bila potrebna štirikrat veCja dvorana ... Ge pa je obisk tako ogromen, je društvu le v čast . . . Ta veselica je zopet dokaz, kako nujno trebamo Slovenci v Gorici večjega prostora za shode, ljudske veselice itd. — Ko bo dozidan „Šolski dom“, bo treba misliti na tako dvorano. Pisatelj teh vrstic podpisuje že naprej 500 gld. prispevka. Spored veselice se je dobro izvršil. Pevski zbor šteje 22 možkih grl. Pela sta se pa le zbor „Ti osrečiti jo hoti“ in osmero-spev „Vzvečer*1, a opustil se je zbor „Mornar" vsled prej opisanih neprilik. Petje je bilo prav dobro. Tamburaški zbor je štel IG oseb; sviral je prav dobro pet komadov, med temi venec slovanskih pesmij; ako bi bile tamburice suhe, da bi odmevale krepkeje in bi se tako hitro ne razglašale, potem šele bi občinstvo videlo pravi napredek lega zbora ter izvrstnost izdelkov 1. S tj e p u š i na, izdelovalca tamburic v Sisku na Hrvaškem, pri katerem si je „Sokol" nabavil skoraj vse tamburice, letos celo za 80 gld. No ukljub temu je občinstvo odlikovalo kakor pevce tako tudi tamburaše z viharno polivalo. Hvala na trudi gg. glasbovodjema Bajtu in Sirci. Le v Strajno naprej! Veliko veselost in zadovoljnost so obu-j ali naši otroci z deklamacijami in igro. Petletna deklica iz otroškega vrta je deklamo-vala ljubeznivo pesmico k „sv. Miklavžu"; enako star deček pa je prikorakal na oder prav po vojaški s čako „iz papirja", s puško „iz lesa" in z „bridko" sabljico prepasan, salutoval vojaški, povedal, kakošni da „smo vojaki korenjaki" — in zopet odkorakal z odra . . . Ljubka otročiča sta vzbudila občo veselost s svojo neprestrašenostjo in s točnim predavanjem prav prikladnih deklamacij ! Večja deklica je pa dobro deklamovala Stritarjevo „Siroto". — Tri deklice in dva dečka so na to predstavljali igro „Sv. M i-klavž*1; igrica je pisana v verzih in je v dveh dejanjih. Igrali so jo neprestrašeno in prav dobro. Po nastopu Miklavža s spremstvom so se razdeljevala darila. Od strani društva se je razdelilo: 335 zavojev slaščic (pomeranče, smokve, rožiči, komfeti, orehi, medeno pecivo), 300 kolačev, 200 iztisov „Knjižnice za mladino", veliko raznih podobic, pouk o vedenju v šoli in zunaj nje i. dr., pa še pletenico raznega blaga. — Ako marsikdo ni dobil ni-česa ali le malo, naj pomisli, da odbor ni bil pripravljen na G00 otrok . . . Pa poreko, ni Slovencev v Gorici ! Odlična hvala vsem pevcem, tamburašem, darovalcem in drugim dobrotnikom, ki so pripomogli do tako sijajnega uspeha . .. Da je pa bila gneča tako velikanska, bodimo le zadovoljni, ker to je veselo znamenje, da — vstajamo, da nas je vedno več, ki skupaj tiščimo. To bo v prihodnosti sila, katero bodo morali vpo-tevali vsi, tudi oni, ki nas danes še prezirajo! Petje pri sv. Antonu. — Keč je torej zopet v redu, poje se slovenski in Gorica se še ni podrla. Pač pa so si oskrbeli la-hončki še neko drugo blamažo Prve dni, ko so peli Lahi, so šli mnogi ljudje raje mimo cerkve k sv. Ignaciju; zdaj pa, ko so la-hončki razglasili, da ne bodo zahajali v to cerkev, — zdaj je ta vsako jutro natlačeno polna. Vse lahonske grožnje so v takem pogledu smešne! — Nevarnejše bi bilo, ako bi Slovence pahnili iz cerkve; v takem slučaju bi se že poznalo. 100-letiia ženica, imenom Katarina Mozetič iz Opatjesela, je v goriški ženski bolnišnici. Rojena je bila 25. novembra 1707. ter je 25. pr. meseca slavila svojo 100-letnico. V bolnišnici jo branijo le z jajci in mlekom. Telesno je precej krepka, le sluh in vid jo zapuščata. Deželni odbor je podelil pobiranje deželnih davščin, ki so določene za leto 1808, in sicer po 50 krajcarjev od vsacega hekto- litra na drobno potočenega piva, po 18 kr. od vsacega litra na drobno, to je izpod 56 litrov potočenih žganjin, navedenih v I. členu B II. točka 1 postave od 18. maja 1875 (drž. zak. št. 84) razun špirita in pokvarjenega vina in po 10 kr. od vsacega na drobno (izpod 56 litrov) prodanih žganjin, omenjenih v 2. točki istega postavnega člena, za celo deželo g. Jos. Gorupu iz Trsta. O božičnem času. t. j. od 18. do vštetega 24. grudna vsprejemajo se pri tukajšnjem c. kr. poštnem uradu na kolodvoru denarne in vožnje pošiljatve od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Rajnkemu župniku Kneippu je najcenejše zdravilno sredstvo — prav navadna voda — zelo koristila. Veliki človekoljub je bil z vodo silno obogatel, kar spričuje njegova oporoka. Tudi marsikdo izmed nas bi bil veliko na boljem, ko bi ne poznal ne vina, ne piva in ne žganja — nego jedino le vodo, o kateri so še grški modrijani pričali, da je najboljša pijača. Nered na pošti v Ločniku. — Iz Ločnika se nam poroča, da prihajajo tam oddana pisma za Biljano ali Medano tjekaj prekasno, oziroma jih stranke nikoli ne dobe. Kje tiči uzrok ? Prosimo, da se poskrbi za boljši red! Iz St. Petra na Krasu nam poročajo : „Tu so lani mnogi zasebniki kupili vina pri „Vinarski in sadjarski zadrugi za Brda", kakor je priporočala „Soča". Vsi so bili jako zadovoljni z blagom in ceno. Tudi letos kupijo vina za naše skromne potrebe. Le naprej! Tukajšnji c. kr. poštni urad je podržavljen od 1. t. m. Hvala za to gre ravnatelju dvornemu svetniku Pokorn i-ju. Tudi voditelj urada g. K a r i s je jako priljubljen". Mesto poštnega odpravnika v Če-povanu. — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu v Ce-povanu (pol. okraj Gorica) proti pogodbi in kavciji 200. Dohodki so naslednji: Letna plača 140 gld., uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal, kateri se ima po dogovoru določili, za vzđržavo jednokratne pešne zveze med Cepovanom in Solkanom. Prošnje v teku treh tednov na c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Poštni urad pri Sv. Luciji naznanja, da je 1. t. m. začel poslovati pri c. kr. poštnem uradu „Sv. Lucije" selski pismonoša, ki opravlja svojo službo celi teden, razun nedelj, in obhodi po dvakrat na teden vse vasi, selišča in samote pripadajoče temu uradu. Častite naročnike naše tiskarne, kateri so naročili kaj za Usek, prosimo potrpljenja, ker vpeljava motorja na plin nam ovira redno izvrševanje naročenih del. Na vsak način izvršimo pravočasno vsa naročila. Ostala Slovenija. * Učiteljstvo slovenske deške šole v Trstu vabi k veselici v prostorih „Slovanske Čitaonice" (Via S Francesco št. 2) kojo priredi v nabavo potrebnih učil učiteljstvo slovenske deške šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu v sredo dne 22. decembra 1897. Vstopnina 30 nč., za otroke 15 nč. Sedeži po 20 nč. Začetek točno ob G in pol uri zvečer. V Marezigah pri Kopru se je ustanovilo pevsko društvo, v Pulju pa društvo „Prvi Istrski Sokol", kateri je imel 8. t. m. svoj prvi občni zbor. Društvo šteje že sedaj nad 100 članov, in si je preskrbelo dva diplomirana učitelja telovadbe. To je jako vesel pojav, tembolj, ker so se puljski Italijani trikrat trudili ustanoviti svojo žina-stiko, a se jim ni posrečilo dobiti dovolj udov. Kranjska. — „Glasbena Matica" je praznovala slovesno 8. t. m. svojo 25-letnico. Opoludne je bila slavnostna javna seja v pevski dvorani s slavnostnim govorom, o 5. uri popoludne pa jubilejski koncert v Sokolovi dvorani „Narodnega doma". Z velikim naporom s pomočjo za glasbo navdušenih rodoljubov jo je ustanovil 1. 18 7 2 Vojteh Valenta, in iz malega zrna vzraslo je veliko, krepko drevo — središče --venske glasbene umetnosti. Deželna vlada kranjska je nastavila slovenščine nezmožnega čifuta Grunhuta državnim inženirjem za Kranjsko! Ali res ni bilo dobiti Slovenca ali vsaj Slovana za tak posel? Nemški čifut c. kr. uradnik na Kranjskem ! * Mestna godba ljubljanska še stanovi s 1. majem prih. leta. * Vrhniško lovsko društvo je imelo v nedeljo 12. t. m. izredno srečo na velikem lovu na Raskovcu. Ustrelilo se je GG srn. * Pater Ilrizogon Majar. — Časniki so bili raznesli vest, da se je slovenski pisatelj frančiškanski pater Ilrizogon Majar utopil. Gospod pater še živi in je doposlal „popravek" listom, da se slučajno ni utopil, nego le vsled knajpovanja izpodrsnil in se zunaj in znotraj pošteno naknajpal. * Delniško društvo lokalne železnice Vrh n i k a- Lj u b 1 j a n a se je ustanovilo s sedežem na Dunaju. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen baron Schvvegel (nemškutar). * Obilo snega je padlo na Kranjskem, zlasti na Gorenjskem. V Kranjski Gori so ga imeli 5. t. m. 140 cm, v Ratečah celo 170 cm, po nekaterih krajih ga je padlo menda celo do 3 m. Štajersko. — Okrajno glavarstvo v Ptuju bode izdajale dvojezičen lastni uradni list. Koroška. — Slovenski odvetnik dr. A-Kravt iz Celovca uraduje vsaki torek v Pliberku. Za zmago pri občinskih volitvah se^je unel vroč boj med Slovenci in Nemci. V Št. Petru nad Velikovcem so spravili Slovenci 5 mož v občinski odbor. Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani pridružila sta se občinska sveta mest Rudolfovega in Škofje Loke. Sklenila sta resolucijo glede škandaloznih pojavov v poslanski zbornici in pouličnih izgredov na Dunaju in Gradcu in glede složnosti vseh avstrijskih slovanskih državnih poslancev. Narodni doni v Mariboru je že dozidan in pride kmalo pod streho. Poslopje bo obsežno dovolj za vsa mariborska narodna društva. Štajerski deželni glavar grof Grun-daker Wurmbrand je odstopil. Mož je »V0J," vodoval" na Štajerskem celili 13 let in bi Slovencem ves čas nasproten. Bil je nekaj časa tudi minister. Razgled po slovar^sKent svetu. Dopolnilne volitve na Hrvaškem. — »ne 1. in 4. t. m. je volilo |8 okrajev po-lance v deželni zbor hrvaški. V 5 okrajih 0 zmagali magjaroni, dočim je združena pozicija rešila le 3 mandate, čudno to m, a j ti s takimi načini in sredstvi, kakor rvaška vlada za svoje pristaše, ne j ' ' ikjer noben vladin aparat, ne dela 111 J obena stranka. Volilni boj hrvaški se ' rimerjati le še onemu na Magjarskeni, v]^ 1 brez pobojev, brez krvavih glav i t- olitev niti misliti ne morejo. . V vseh teh 8 volilnih okrajih so rvotno izvoljeni kandidati združene 'uVt1“ pozicije, ki pa bi bila vsled tega ' 1 oru preštevilna, kar vladi nikakor m u'o^< j ,e to je bilo vzrok, da so se dotični 11131 azveljavili in da so se razpisale nove vo 'e dopolnilne volitve bi se bile morale adnji čas do 20. septembra t. U toda v parat je potreboval časa, da vo hice ol t • > vladin aparat je delal in obdelal voldce-loralna zmaga je na strani opozicije, odlegla le vsled krutih nasilstev. uj]0 Kandidatom združene opozicije F epovedano predstavljati .se svojim v<) pokazati se niso smeli v svoji i ' • pr™«i.o d»io,Ma Fj: la opozicijskega kandidata, kojota P njeni prijatelju obedoval in ga ot eoni’ inieii n odpravila v Zagreb. Nasprotno p* • |- uhii kandidati odprto pot po cel. dežel, vodili so je celo uradniki. Občine so dobile nalog vsakega ptujega človeka iztirati in vsak teden uradno poročati, koliko glasov je vladnemu kandidatu v občini zagotovljeni)]. Okrajna oblastva so klicala volilce k sebi in zahtevala od njih obljubo, da volijo vladnega kandidata. Volilcern so so obljubovale razne ugodnosti, če volijo na vladno stran, a zopet se jim je na vse mogoče načine grozilo, ako so ostali zvesti svojemu prepričanju; takim volilcern se je celo prepovedalo svoje domovanje brez dozvole občinskega urada zapustiti. Po vseh vaseh teh volilnih okrajev so se morale hiše ob 8. uri zvečer zapreti, po tej uri ni smel nihče več na cesto. . Še celo ženskam je bilo prepovedano pogovarjati se o političnih zadevah. Opozicijske časopise so občinski uradniki kon-fiskovali, da listov niso dobili opozicijski vo-lilci v roke. Uredniku nekega malega lističa je ukazal občinski načelnik, naj mu, preden pridejo v tisk, predloži vse rokopise v pregled, dasi načelnik — navaden ključavničar — sam komaj pisati zna. Nek gostilničar v Koprivnici je kupil glasovir, pozabil pa glasovir oblastvu prijaviti — in kaznovali so ga s 300 gld. globe; in ker je namesto 300 gld. glasovir oblastvu ponudil, so ga kaznovali s zaporom 8 dnij. Sila kola lomi, gostilničar se uda, obljubi, da bode za vladno stranko volil — in obe kazni so mu odpustili! Okrajne oblasti so odredile priprave, ki so naravnost klasične. Uvedle so volilna pooblastila ali certifikate. Vsak volilec je moral priti po svoje pooblastilo osobno, a za to sta bila odločena samo dva dneva in od teh dveh dnij le vsak dan po dve uri od 10—12 dopoludne. Misliti si moremo, koliko kmečkih volilcev ni utegnilo priti ravno tista dva dni in ob ravno tistih dveh urah! Brez pooblastila pa ni smel nihče na volišče. Volilni okraj Stubica ima 154 volilcev. Pri zadnjih volitvah je dobil opozicijski kandidat 14 glasov večine. Uprav 14 volilcev so na podlagi znanega patenta iz leta 1854. kaznovali s kaznijo po 14 dnij, ker so volili opozicijskega kandidata. To kazen bi bili morali nastopiti 28. sept. t. 1. Toda nastop kazni je bila vlada odgodila za sedaj. 0 polnoči med- 19. in 20. novembrom so ti volilči dobili ukaz, da morajo nastopiti odmerjeno kazen 20. nov. — teh 14 mož ni torej moglo ne po legitimacijo in ne na volišče. V noči 19.—20. nov. so prišli orožniki ponje, je vklenili in odgnali v zapor. V drugih okrajih morajo volilci. ki so pred* mesci dobili kako kazen, sedaj kazni nastopiti. Po vseh cestah, stezah, kolovozih, nastavljeni so orožniki — v nekatere okraje so odposlali celo vojaštvo. V novograjskem okraju je bilo kapelanom prepovedano iti kam drugam nogo v cerkev, niti v Šolo niso smeli hodit podučevati krščanski nauk! Zopet v Goli so vtaknili pod ključ kar vse opozicijske volilce. Časopisje se je neusmiljeno plenilo. Ban Khuen-Hedervary je zelo bolan, in se zdravi v Opatiji, dočim doma na Hrvaškem njegov posel — prav po njegovem receptu — opravljajo brezobzirno — veliki župani. Sabor se je sešel G. t. m. Dasi je zjedinjena opozicija zmagala samo v treh okrajih, se moramo vendar čuditi železni ustrajnosti njenih pristašev. Nasilstev pri teh volitvah ni mogoče popisati. Čuditi se moramo toli zavednim kmečkim volilcern, dasi jih je vladni aparat dušil z vsemi sredstvi in jih zapiral; celo streljalo se je nanje. Hrvaška mosta, hrvaška mestna inteligenca naj sa gre rodoljublja učit k prostemu hrvaškemu kmetu! Na kmetih zmaguje opozicija, mesta pa so v pesteh magjaronskih! Sam prestolni Zagreb, središče hrvaško, ima magjaronsko občinsko zastopstvo in magjaronskega župana. Koliko časa bode hrvaška inteligenca še to trpela? Hrvaški minister baron Josipovih se e udal lepim obljubam ogerskega finančnega minstra in ostane še na svojem mestu v Budimpešti. Glavno mesto Dalmacije Zadcr, je y stiski radi vode, dovažati je morajo celo l?- Reke, kar poprek na dan stane 350 gld. Mestni očetje — sedanji in njihovi predniki — skrbe in se brigajo za vse drugo — le za najpotrebnejše ne. Ves občinski svet za-derski je italijanski — naravno je toraj, da možje nimajo časa ne denarja za vodovod, prav kakor pri nas. Srbija — je po dolgem dogovorjanju s sv. Stolico sedaj dobila apostolskega vikarja v osebi bosenskega frančiškana očeta Ivana V u i č i č a. Katoliki v kraljevini Srbski do dandanes niso imeli svojega posebnega višjega pastirja. Raznoterosti. * Štiri naj večja mesta na svetu. — Dosedaj zavzemalo je prvo mesto za Londonom, največjim mestom na svetu, mesto Pariz, nato Berolin in Novi York. To mesto postalo, oziroma je že drugo največje na svetu. Kajti združilo se je z mestom Brookljn in nekaterimi predmestji v jedno občino in mesto, z imenom Veliki Novi York. Prebivalcev štela so imenovana mesta 1. 1896: — London 4.433.018, Novi York 3,294.805, Pariz 2,511.955, Berolin 1,715.000. Hiš je v Londonu G00 000, v Novem Yorku 1G7.000 (zasebnih je 130.000) v Parizu 100.G00, v Berolinu 23.307. Ploščina, katero ta mesta zavzemajo jo: London 3042, Novi York 1932, Pariz 9G6, Beroli 550 hektarov. * V čeških gozdih postrelili so leta 1896. jelenov in srn 16.903, črne divjine 667, zajcev in kuncev 337.006, raznih kokoši in ptičev 7067, fazanov 37.158, poljskih kokoši in prepelic 306.448, gozdnih kljunačev 2414, močvirnih kljunačev 553, gosi 521, rac 10.858. — Škodljivih živali: 3009 lisic, 2920 kun, 9309 dihurjev, 257 vider, 327 jazbecov, 804 podlasic, 744 različnih sov, 42.972 različnih jastrebov, 4391 vran in srak. + Tobaka se pridela na vsem svetu na leto poprečno tisoč milijonov kilogramov. Zanimivo je, koliko pride na enega človeka na leto. Holandci so najhujši tobakarji; tam pride 6'/4 funta na enega prebivalca, v Belgiji 5 funtov. Turk. ki ga imamo za naj-hujega kadilca, potrebuje le 4 funte. V Ameriki pride le 3V., funta na prebivalca. Potem slede : Nemčija, Francija, Spanjsko in Italija. Najmanj v Evropi kade Angleži. * 24 tisoč goldinarjev strgal. — Odvetnik Albert Harzanyi iz Debrecina se je preselil v novo stanovanje, a svoje vrednostne papirje je pozabil v neki omari v prejšnjem stanovanji. Na dan neke veselice je pustila v hiši stanujoča Sclnvarz svojega desetletnega sina ter še dva druga dečka v bivši odvetnikovi sobi. Otroci so našli v omari zapečateni zavitek, v katerem so bili Harzanyijevi vrednostni papirji; igraje so jih strgali ter jih nekaj celo na cesto vrgli, katere so našli potem orožniki. Škode je 24.000 goldinarjev. Ker je Harzanyija baš tedaj ostavila tudi soproga, je revež skoro zblaznel. * Konjsko meso so začeli na Dunaju za vžitek rabiti pred petdesetimi leti. Grof Barth povabil je takrat 52 avstrijskih zdravnikov k pojedini, ter jim postregel s kuhanim, pečenim in opraženim konjskim mesom. Zdravniki so tu jed pohvalili in rekli, da ni slabejši od govejega mesa. Stvar se je razširita po časopisih, govorilo se je mnogo o tem, bili so nekateri zoper tak užitek, drugi pa so hvalili, ker konj je le čisto lepo hrano. Gez sedem let šele odprl je konjsko mesnico nek podjetni mesar v nekem dunajskem predmestju. Danes pa imajo konjski mesarji na Dunaju že svojo zadrugo, pri kterej je udeleženih 200 mesarjev. Dunajčanje povžijejo sedaj poprek na Jeto 20 tisoč konj. Narodno gospodarstvo. S čim si nadomestimo bobovo kavo? (Članek, važen za vsako gospodinjstvo.) Že dolgo časa poskuša se bobovo kavo nadomestiti s surogati najrazličnejših vrst. Ker je pričelo prosto ljudstvo samo to poskušati in se je na industrijelnem polju te poskuse z ozirom na nastale potrebe le posnemalo ali ponavljalo, mora toraj bobova kava imeti svoje slabe strani, katere čutimo rekel bi nekako po naravnem nagibu in sicer ne toliko z gospodarstvenega, kolikor veliko bolj z fizijologičnega stališča. Pričetkom pili so to kavo samo bogataši. a pozneje omogočilo se je to tudi naj nižjim ljudskim slojem s tem, da so se pri-dejale bobovi kavi cenejše primesi. Na ta način postala je ta kava splošno skoro nepogrešljivo dražilo. Obe te točki treba je vpoštevati, ko se oziramo po neškodljivem, mogoče celo koristnem nadomestilu bobove kave. Vsled tega zadnjega vzroka zdi se nam za sedaj skoro nemogoče, povrniti se k dobrim šegam naših prednikov in zajuterkovati krepko juho ali sok, kakor je to v odgoje-vališčih na Angleškem še sedaj v navadi. To šego spodriti se je posrečilo kavi zaradi tega tako lahko, ker ni samo čutom prijetna, temveč ker tudi vzbuja v nas po-željenje po čvrsti hrani, kot je n. pr. kruh, surovo maslo itd. in ker dovaja nadalje navadno z mlekom zmešana telesu vendar za delo potrebnih močij. Toda ne samo tem okoliščinam ima se zahvaliti bobova kava, da se je posebno v zadnjih letih tako splošno razširila. V prvi vrsti pokazala se je kot izvrstno budilo in dražilo za oslabljene živce. Vzrok tega vpliva je nek akaloid, takozvani kofein, katerega je našel Kunze leta 1820 v bobovi kavi. Ta pripada toraj onim dražilom, kateri imajo v sebi alkaloide, kot n. pr. opij in tobak. Ti strupi, kateri delujejo v okoliščinah v zdravnikovih rokah ugodno, utegnejo postati najhujši sovražniki, če se jih v večji meri ali predolgo jemlje in se na nje navadi. Glavabol, prečute noči in dražljivost živcev so prva znamenja. Predvsem pa vznemirja kofein srce. Z jedno besedo, kava vznemirja najprvo vse živce, a pozneje jih popolnoma oslabi; vsem tem se še redno pridružuje črevesni katar. Vpliv na živce se pojavlja najbolj, kakor se je že zgoraj omenilo, v glavabolu in zdražljivosti čutnic, katera se lahko stopnuje do blodnje. Vpliv na srce se pa kaže s tem, da bije žila hitreje, lahko in nepravilno, človeka po-letava se nekaka tesnoba ali bojazen in mrazi ga. Mišice oslabe in zgube prejšnjo sigurnost. Še v večji meri pojavlja se pa to pri prebavljanju: posledice so te, da človeku ne diši jed, da ne opravlja redno svoje potrebe in da dobi črevesni katar. Sestavine jedil, koje imajo dušek v sebi oprejemajo se le počasi, jedila pa, katera imajo veliko beljaka v sebi se s kavo sploh ne strinjajo. Vsled tega upliva na srce, mišice in na živež je kava posebno nevarno sredstvo ljudem, kateri mnogo delajo z rokami, toraj ravno našim delavcem. Ta šega, takoj zjutraj, ko se je telo po spanju okrepilo, pričeti dan s tem, da se živce takoj oslabi s strupom, kakor je to bobova kava, in se tako zmanjša njihova zmožnost za prihodnje delo. Prvemu dražljivemu učinku, slediti mora po potrebi nekaka oslabelost, tako da je treba kmalu novih dražil za zajutrek, na primer alkohola. Tako se prične dan na zdravju škodljiv način z jutranjo kavo. Posebno nevarna je pa bobova kava otrokom, kojih živci in organi za prebavljanje se na ta način že za naprej pokvarijo in oslabe. Kako malo starišev ve, kako škodljivo in za vse življenje nevarno je navaditi otroke na dražila, kakor so to n. pr. bobova kava, pivo, vino itd. S tem se napravi temelj celi vrsti najrazličnejših bo-leznij. Na vsak način nam je dolžnost to povdarjati, da je to v rodovinah tako običajno uživanje kave za ljudstvo pogubo-nosno. Zoper zlorabo alkoholovo pričelo se je delovali po vsem omikanem svetu in sicer poskuša se alkohol pri onih, kateri so na tako draženje živcev navajeni, nadomestiti z drugimi dražili. V to služijo v boju proti alkoholu (toga imenujejo Gronlandci „ono vsled česa se zgubi razum") v prvi vrsti kava in čaj! Toda strup ostane konečno le strup. Ako stvar natančneje premotrimo, ni nadomestitev alkohola s kofeinom ali ona mor- fina s kokainom veliko razumnejša. Pri prvih iz navade je paC kava v primeri z alkoholom manjše zlo, toda zlo je vendar le. Glede na mladi naraščaj treba bi bilo pač resno poskrbeti, da se vsa ta dražila odpravijo iz rednih živil in da se z ozirom na sedanjo ljudsko hrano polagoma poskuša vpeljati kako premeno. Kar se dosedaj navadnih surogatov tiče, vsled katerih je pa bobova kava ce-neja ali nikdar pa ukusneja ah zdravju v prid, morajo se ti pač ravno tako kot bigi-jenično zlo, vsled katerega so ubogi in slabotni najbolj prizadeti. In ker so ti surogati, ko pridejo v prodajo navadna že smleti, izpostavljeni so pri vsem tem že večkrat dokazanemu ponarejanju in zdravju škodljivim primesim. Edini kavini surogati, kateri zdravju najbolj prijajo, so oni iz cerealij, kateri se sedaj pripravljajo na ta način, da se opraži ječmen, še raje pa sladje. Ječmen se spremeni vsled sladja tako, da se jeden del škroba, kateri se nahaja v njem, spremeni rv škrobni sladkor (dextrin); ta se v vodi razpusti in je lahko prebavljiv. Vsi ti preparati imeli so pa to slabo stran, da je imel jihov poli vek ali okus po moki, ali je bil sladak, zopern, ali pa grenak in žarek, tako, da niso bili niti sami, niti zmešani z bobovo kavo za trajno vživanje: to najdemo še dandanes pri vseh sladnih kavah, katere sestoje le iz navadno žganega sladja ali iz praženega ječmena. S tem se toraj ni nič napredovalo. Vse drugače je pa to pri znani Kath-reinovi sladni kavi, s katero smo dobili še le sladno kavo v pravem pomenu besede. Ta je brez vseh dosedaj navedenih slabih stranij. Najvažnejše pri pripravljanju te kave je pa to, da se je posrečilo dati ječmenu, kateri se na poseben način sladi, s pomočjo nekega izvlečka, dobljenega iz kavinega zrna, ukus in vonj bobove kave. S to na Kathrei-nov način pripravljeno sladno kavo dosegel se je v istini proizvod, s katerem se ne more nobeden dosedaj znanih primerjati in čegar polivek ima popolnoma okus po bobovi kavi, ne da bi pa imel pri tem tudi one, zdravju škodljive lastnosti te kave. Ce nalijemo Kathreinovo kavo v čašico, je ta po vonju, barvi in okusu tako izrecno podobna bobovi kavi. da se, če prilijemo mleko 'in nadrobimo kruh, komaj spozna kak raz loček. Že več slavnih kemikov in higijenikov, kakor n. pr. gospodje profesorji tajni svetnik pl. Pettenkofer, pl. Ziemsen, pl. Virchovv, pl. Aubry, d), m. Mansfeldt, prof. dr. Hofmanu. i dr. analysovalo je. da bi proučili sestavo ta Kathreinov preparat. Zadnji preiskava! ga je znani hygijenik prof. dr. Feni. Hueppe in Prage. Preiskave so pokazale, kar bi utegnilo tu ravno najbolj zanimati, da znaša vsebina duškovih snovij ali sadlin-skega beljaka 8’31% do 10-81 % in ekstra-tivnih toraj redilnih snovij 44-07 % do 55'%. Preparati so nadalje popolnoma prosti tujih in škodljivih sestavin. Ta kava je posebno z ozirom na to, da ima v sebi mnogo beljaka, kateri se rad razpušča, masti, mnogo iz-leška in posebno veliko srobotnega sladkorja. vsega ozira vredno redilno sredstvo, tako da se še ta lastnost pridružuje že itak povoljnem vplivu te kave na naše živce. V nasprotju z bobovo kavo pojavlja se takoj pričetkom dobrodejni in krepilni učinek in nič ni čutiti one oslabelosti in omlahnosti. Pred vsem ni nikakega slabega vpliva na prebavljanje, tako da se ta preparat, ne glede na druge prednosti, kot nadomestilo bobove kave priporoča vsakemu, posebno pa otrokom, bledičnim deklicam in slabotnim ženam. Ge je pa vsled večletne navade težko opustiti bobovo kavo in pričeti piti sladno kavo, tedaj pokaže se sladna kava kot naj-izvrstnejša primes, ker napravi v večji množini vs’ed svojega dobrega ukusa bobovo kavo želodcu prikupljivejšo in deloma odstrani njene zdravju škodljive lastnosti. Kath-reinova kava se toraj tudi v tej smeri toplo priporoča. Tudi otrokom je mlečna hrana, če se jima primeša sladna kava prijetnejša in jim tudi bolj ugaja. Z vsakega stališča razvidno je toraj, da se je v Kathreinovi sladni kavi našlo dolgo zaželjeno nadomestilo, kakor tudi najboljša primes za bobovo kavo, katero je na j večjega hygijeničnega pomena za one slojeve našega ljudstva, kateri si služijo svoj kruh z rokami in sicer ne le kakor živilo, ampak tudi kakor hrana. Književnost Ročni „Kažipot44 po Goriškem, Trstu in Istri za 1. 1898. — IV. letnik. Cena 40 kr. Trdo vezan GO kr. (S pošto 5 kr. več). V Gorici. Tiskala in založila „Goriška tiskarna" A. Gabršček. 1897. Pod tem naslovom je izšel ročni „Kažipot", kateri je namenjen Slovencem za mejsebojno občevanje. V istem so naštete oblastnije v Gorici ter županstva s popolnim imenikom gg. duhovnikov, županov učiteljev, trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev po Goriškem. Za letos se je na kratko zbralo giavnejše podatke iz Trsta ter popis županstev v Istri. „Kažipot" je v žepni obliki ter mehko broširan v platno (stane le 45 kr. s pošto). Dobi se tudi trdo vezan za 65 kr. Ima tudi obširno beležnico, mnogo oglasov, ter kot dodatek „ V o ž n i red železnic, parnikov in poštnih zvez na Primor*-skem in Kranjskem". Ta „Kažipot" pride dobro posebno goriškim in isterskinpžupanstvom tudi za uradno uporabo. — „Sočini" naročniki dobe ..Kažipot" brezplačno s prihodnjo številko. Ilustrovani narodni koledar za 1. 1898. Leto X. Uredil, izdal in tiskal Dragotin Hribar v Celju. — Cena mehko vezanemu 70 kr., trdo in lično 1 gld., po pošti 10 kr. več. To je zopet elegantna knjiga iz Hribarjeve tiskarne; med slovenskimi koledarji in sploh med knjigami, ki so izšle letos, zavzema ta gotovo prvo mesto. — Poleg skrbno odbranega gradiva jc obilo prav krasnih slik, nekatere v barvotisku. Kdor more potrositi gld. 1.10, naj si naroči to zares lično slovensko knjigo. Bog i Hrvati, ilustrovani hrvatski narodni kalendar sa poslovnim i zabavnim prilogom sa odjelom za muhamedance, sajmov-nikom i šematizmom za prostu godinu 1898. Uredio Vjekoslav Fleišer. Tečaj V. Zagreb. Tisak i naklada Antuna Scholza 1897. Broširan 50 nč. Vezan 70 nč. Loterijske številke. 11. decembra: Dunaj 71 10 32 Gradec 2o i 65 26 54 18. decembra: 77 64 15 Line 18 28 Dunajska borza 20. decembra 1897. Skupni državni dolg v notah . . . lot gld. 65 kr. Skupni državni dolg v srebru . . . . 101 „ 65 n Avstrijska zlata renta . . 121 n ,35 rt Avstrijska kronska renta 4% . . . 101 55 M Ogerska zlata renta 4% . . . . . . 121 „ 65 rt Ogerska kronska renta 4% . . . . . 99 n 50 rt Avstro-ogerske bančne delnice . . . 943 v — n Kreditne delnice 60 „ London vista 20 _ Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 97 Vs 20 mark ..H 80 v 55 Italijanske lire „ 62>/, C. kr. cekini » 70 rt Tržne eene. za 100 kilov Kava : Santos . . . gld. 100-— do 120-— Sandomingo . . 140- — „ 135-— „ 154-— Portorico .... 135'— „ — Cejlon 170- - „ — Sladkor 37- - ., 38-— Špeh 52-— „ 56-— Petrollj v sodu .... 18-‘/s n v zaboju . . . C— „ — Maslo surovo 75- „ kuhano 85- - „ - • - Moka: Ogerska. št. 0 gld. 20 80, št. 1 gld. 20-60, št. 2 gld. 20-4-0, „ 3 „ 20-20, „ 4 „ 19-90, „ 5 „ 19-60, št. 6 gld. 19-—. Otrobi debele.......................gld. 4-60 do •' -20 drobne.................... 4-40 „ 4 80 Tnršica navadna.................. 5.80 „ 650 Oves............................ 6.80 „ 7.80 Zdravnik G D r. M. K e r š o v a n i •- 5| ordinuje v lastni hiši 3$ 10*- v ulici Barzellini h. št. 2. Bvaai Drufovka trgovec v Gorici na Travniku ima zalogo vsakovrstnega blag-a in čevljarskih potrebščin. Podružnica za usnje, železnino in razno blago v Sežani. Postrežba kolikor le mogoče točna. Naročila z dežele izvršujejo se z največjo skrbnostjo. Cene zmerne. Prostovoljno se proda v Skriljah št. 27 še . nekaj finega formusa, to je, ormare za obleke in druge z štirimi predali, kakor tudi razne predmete. Kupaželjnim je vedno na ogled. Agercti se iščejo zn prodajo novih izdelkov, ki so neobhodno potrebni ne samo meščanu, nego tudi kmetovalcu. Tudi kol postranski posel opravlja to agenturo lahko vsakdo, ki ima znanstva v zasebnih krogih. — Visoka provizija ali stalna plača se zajamči. — Ponudbe vzpre-ema Fr. Pokorny v Pragi, Petrova ulica 8. V vsakem poštno oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot zaupni mož in posredovalec z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene penudbe pod „V. u. 6.“ Gradec, poste restante 183 Nova trgovina. Podpisana naznanjata, da sta odprla v Semeniški ulici štev. 1 v Gorici (v lastni hiši. kjer je „Trgovsko-obrtnn zadruga") trgovino z jedilnim blagom. Priporočajo se veleslavnemu občinstvu, beležita s spoštovanjem Andr. Kopač in Jos. Kutin, trgovca. ••••••OO®®®«®®®«®®®®®®®®®®®®**?* P. Orašček ovee z jedilnim blagom v Stolni ulici št. 2. v Gorici (tam, kjer je tobakarnica) roča se p. n. slovenskemu občinstvu v Gorici in z dežele. laja kavino primeso iz tovarne RNOLD & GUTIWAWN z Dunaja, na žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. - Najlepše darilo I Fošorcn - Poezije, s sliko slavnega slovenskega pesnika. Vezenje je elegantno v usnji z zlato obrezo. — Cona samo gld. /•- 5 pestmno gld. 1'05. mko limon, - Pesmi. /. zvezek, s pesnikovo sliko1*1 9 druzih krasno risanih sim, ^ vezenje je elegantno v usnji m zlato obrezo. — Cena sam gld. ]■- s poštnino gld. rUO- ^ Irugi zvezek, ki bo obsegal do sedaj se no ^ me pesmi, izide v jeseni. OTO FISCHER, knjlgotržnica v Ljubija11* Kongresni trg. 04-20-1 >. 57 (Cl.) klepar v Ozki ulici št. 1 v Gorici. priporoča se p. n. občinstvu v Gorici in m< deželi za razne kleparske dela. •••••••••••••••• Trgovec in krojaški mojster FRANC NOVIC v ulici sv. Klare št. 6 v Gorici izdeluje obleke po meri po najnižji ceni, prodaja vsakovrstno sukneno in domače blago. Priporoča se p. n. gospodom v Gorici in na deželi, kakor tudi častiti duhovščini za blagohotno podporo. Prvi in naj s ta rej L Antona Jerkiča v Gorici na Travniku (poleg nadškofije št. 11) prevzema vsa v fotografično stroko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-2 Ijivo delo jamči. Cene poštene. 26—2 |pp- Edino v Stolni ulici Št. 13 (Via dol Duomo) (nasproti oliki cerkvi je velika zaloga raznovrstnega manufakturnega blaga po naj-nižji ceni. Za obilno obiskovanje se toplo priporoča Velika zaloga kmetijskih in drugih strojev, pomp za vodnjake, decimalnih vag In plaht za pokrivanje vozov iz tovarne Jertold l^raus v "pragi se nahaja v Gorici na Travniku št. 1(» (zadej). Vaclav Zima, ^ izdelovalnica gospodarskih strojev v Pfepjchacli 5 u Opočnu na Češkem, izdeluje kot posebnost y v Čistil, mline za žito S po svojem palentovanem izumu. Mlini so znani v novejši dobi kot najboljši. 2 RlamnrPTnino z nož‘ notl'i brušenimi, ki so S UldlllUrUZIIILB pripoznano kol najboljše, 57 4 -4 kakor tudi Žitni drobilci z mlinskimi kamni svojega patentovanega izuma, ki se od drugih močno razlikujejo, se lože gonijo in bolje delajo. Univerzalni brzi jiraliii stroji z žmikalniki, ki so neizogibni za vsako hišo, ker se ž njimi pri pranju polovico prihrani. Za vse svoje izdelke jamčim najboljšo jakost, solidno postrežbo in zeld zmerne cene. Cenike pošiljam na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. Slovenci, podpirajte Is svo/je trgovce, obrtnike, zdravnike, odvetnike itd., držite se strogo _________gesla „Svoji k svojim!“ Sodar Franc Rusjan v ulici Vetturini 9. - Gorica — (v hiši kje je ljudska posojilnica) priporoča se gg. trgovcem z vinom in vinogradnikom za izdelovanje novih in popravljanje starih sodov in izdelovanje vseh, v njegovo jgj stroko spadajočih del. (cl.) 5 ----------------------- M»2S©5tcig@gjcina2sočs®©iB»a«a»H«Ben»a»| ■ Podpisani naznanja, da je otvoril v Podgori S h- št. 185 , lastno izdelalnieo raznovrstnih te-g stenin kot so n. pr. makaroni, rezanci, biguli ■ ’• ^ *1' (cl.) P Priporoča se svojim rojakom v Podgori in * drugod za obilna naročila. Jožef Bizaj. ► -<®>- <©>• ■< Franjo Jakil A Tovarnar kož v Rupi 9 zaloga v Gorici Rabatišče 2. I $ Ivan Reja začasni oskrbnik vinarskega in sadjarskega društva za Brda s sedežem v Gorici, ulica Barzellini št. 20. in gostilničar „Allu Golomba" v Gorici, na voglu ulice Morelli. Priporoča se rojakom v mestu in deželi. r ! j Jožef Rojic - Čerin \ Cerknem ^ ^ prodaja 20° pristni brinjevec (liter po gld. 1*10) ® in brinjevo olje (delca 2 kr.) Z ANTON OBIDIČ čevljar v Semeniški ulici št. 4 se r priporoča Slovencem v Gorici in A ^v (golici za blagohotna naročila^v Zaloga piva iz prve kranjske eksportne pivo varne T. Frolich-a na Vrhniki pri Ljubljani — priporoča izborno pivo v sodčkih in steklenicah — rojakom v mestu in na deželi. — Zastop in zalogo za Gorico in deželo ima Joško Rovan v Rabatišču št. 18. gostilničar 2 „PL petelinu" v Trstu via Ghega 2 št. 7. (zraven j. kolodvora), ima zalogo vipavskih vin v Frvačini pri Gorici. Pek Karol Drašeek IVAN DEKLEVA ^ veletržec z vinom, ^ priporoča <► ^ ima v svojih zalogah vs?h ^»pekarijo v Riva Corno 4 <£ vrst domačih m istrskih vin. ^ in podružno prodajalnico kruha « ► ♦ Cene zmerne. ^ ^ „ Semcn, jk, u,icj 2 ► «®®®0®®®®®0®s®®®®o«o®e®®®®®®®®®® t®®®®®®®®®®®®« Svečar J. Kopač v Gorici • S Solkanska ulica 9 © priporoča pristne čebelno-voščene sveče ® kg po gld. 2'45. Za pristnost jamči s 1000 kron. S Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga • kadil za cerkve po gld. L20, 1 gld., ter 50 kr. kg. • Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. • S®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®® ®e | Trgovec zvinom Ant.Pečenko • Vrtna ulica šiv 8 ® S priporoča Vrtna ulica štv. 8. sodčkih o d 56 • pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, • jj; briskih in istrskih in dalmatinskih vinogradov,— S litrov naprej® « Cene zmerne, postrežba točna. Za pris tnost vina jamči. •<»►•40 ®-4^®-4^® Anton Kuštrin a v T v Gosposki ulici štv. 23 T . ® Ambrož Furlan ▼ * rp------------------------ -r--1--- Tovarna vinskega kisa K. IVI a k u c L ♦ ♦ A T Amnroz t-urian v ▲ Al? v u^c' št. 4 • ▼ priporoča § y priporoča svojo trgovino je- ^ y svojo trgovino raznih jedilnih A 0 dilnili potrebščin iti domačih • 1 A v’ Rabatišču št. 20 v Gorici se ^ potrebščin. Postrežba točna. T ! ^ pridelkov. ^ I Vteplo priporoča trgovcem na deželi. V -^◄►◄►◄►◄►•^►◄►◄►◄►^ffi a®-«»>©<►••<»•* i>-4y<>-4yuy-«a>-4y<4y-4y-4y-4H 4 Saimig & Dekleva $ ^ glavna zaloga „Ram h u s‘-dvokoles iz graške to- |$ J varne in zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev £ ^ itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles S" 5| in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. Anton Koren ^ Gosposka ulica 4 & ^ priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno @ blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. 4:' > « Hitu s n er & Lokar ^ yt> A. tovarna usnja v Mirnu pri Gorici. vA JJ Zaloga in prodaja na drobno v J A Gosposki ulici št. 9. J a Klobučar Anton Fon ;? ^ v Semeniški ulici ^ J priporoča svojo bogato zalogo Jjj, •ti klobukov in kap ter gostilnico ft> preskrbljeno z izboru, vini. JJ V««««««****«®*®«®«** Jožef Novič krojač Gosposka ulica št. 19 ® se priporoča častiti duhovščini in ostalemu ob- ® A činstvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško i obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno f in po raznih cenah. V#*#******#«®®******®* <1 Andrej Jakil )£ J Tovarnar kož v Rupi JJ J' p- Miren. J' Prodajalnica na Kornu v Gorici. * _________ ®AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA® t Tovarim piva Fran Wahek ◄ na Goriščeku ► ◄ priporoča svojo zalogo goriškega piva. i •TVVVTVVVVTVVVTVVVVVVVVVVTVVVTT® l Najnovejše stroje za pripravljanje živinske piče, kakor: stroje za rezanje zmesi — reznice za repo in krompir — mline za drobljenje in mečkanje — za parjenje živinske piče — prenesijive sledilne kotlene peči z emajliranim ali neemajliranim vložnim kotlom, stoječe ali vozeče, za kuhanje in parjenje živinske piče, krompirja, za razne gospodarske in domače potrebščine itd., dalje: stroje za turšico lušiti (rob-kalnice) — čistilnice za žito — trijere — stroje izbiralnice stiskalnice zn seno in slamo, z gonjo rokah, stoječe in vozeče izdeluje in razpošilja jamstvom izvanrednoga dela, pri najizvrstnejem in pajpripoznanejem izdelovanju c. kr. izr. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarna za železo In kovačnica na paro, Dunaj, II. Taborstrasse 7b. odlikovana z nad 390timi zlatimi, srebrnimi in kovinskimi svetinjami. Ilustrovani katalogi in mnogo priznalnih pisem so na razpolago brezplačno. Iščejo se zastopniki in preprodajalci. i in iio 300 giii. nstai ^sts^ s? Razglas. Gospodarski svot v Krombergu pri Gorici razpisuje službo cerkovrsika, kateri je obenem tudi orgijavec. Ponudbe do 31. t. m. gornjemu gospodarskem svetu. 330 ćtfcSg SKc Glg GMo^c G'U.SXi rtt Ggi w S^c Vozniki v Gorici in z dežele, pozor! Sedlar Taleitin Ferjančič naznanja, da je odprl svojo sedlarsko delavnico v Gorici v Vrtni ulici v liišl grofa Tliurna nasproti odprtemu sadnemu trgu. V svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jahalce, torbice, kovčege itd., izdeluje navadne in najfinejše vprege in oprave za jahanje. Priporoča se toplo svojim rojakom v Gorici in z dežele. rj^c št. $c $c Id. Pavlin v Gorici v Nunskih ulicah št. m nasproti gostilne ~ ,IJel«ira zajca*. Usoja si priporočati preč. duhovščini in slavn. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križme, čevlje, nogovice. rakev (truge) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d 2lgr- Vse po nizkih cenah!!! ^ <^c6^. Cš^c 6^c Seznam blaga tvrdke 0. Ferd. Reslierg v Gorici. Glavna zaloga: m ^apuc\txs^\ uUcv s^. U (stara cukrarna). Podružnica: na Kornu šf. 2 (Attemsova palača). Doslej ima v zalogi to-le blago: Sladkor — kavo — riž — mast poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement — bakreni vitrijol itd. 169—1 zalogo jiristnega dalmatinskega žganja na debelo. V podružnici na Kornu prodaja tudi moko, otrobe, ovs, turšico itd. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda v Gorici se priporoča zasebnikom, krčmarjem in drugim. naravne in gristne briske iiridelke po zmernih cenah. Zaloga prislnih briskih vin. DESERTNA VINA. Razpošilja na vse kraje od 50 litrov naprej. Uzorce vin pošilja na zahtevo. p] Sedež društva je v Gorici: ulica Barzellini št. 20. !(«§] Podružna klet: ulica Torrente št. 6. ir_ mm Dtvorjenje gostilne! Podpisanec vsoja si p. n. gg. soro-jakom v mestu in na deželi, posebno pa ožjim svojim rojakom Bricem naznaniti, da je otvoril v pritličnih prostorih c. kr. okr. sodišča v Gorici veliko gostilno v kateri toči domača bela ter izvrstna istrska vina, kakor tudi pripravlja ukusna jedila po zmernih cenah. Pripo-ročevaje se kar n a j t o j) 1 e j e slavnemu občinstvu, se bilježi Karol Prinčič. Pozor! Podpisani je otvoril lastno pekarno kruha in raznovrstnega peciva v proslorih g. Andreja Prinčiča št. 22 im Dobra vem. Priporoča se radi tega uljudno slavnemu občinstvu in vsem p. n. gg. odjemalcem na okrog. — Postrežba točna — cene zmerne ; pecivo izborno. Upajoč, da se ga slavno občinstvo in vsi p. n. gg. odjemalci sorodnih občin oklene in v mnogobrojnem številu obiskati blagovoli, bilježi se odličnim štovanjem 326 France Le n ščuk Na Dobra vem 12. decembra 1897. vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica jn ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludvvig Oster-reicher, ArIII Deutsche gasse 8 Budapest. 78,10—1 Išče se družabrsik za neko dobro vpeljano tovarno v Gorici. Oglase naj se le taki, kateri razpolagajo s kapitalom vsaj 800 — 1000 gld. Pristop je možen tudi iz delavske vrste. 325. ‘Ivan Somicclj z je&Utum v Korminu — (Cormons) na glavnem sadnem trgu (bivša biša Pallova) priporoma svojim rojakom sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vitrijol (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke. Vse prodaja po tako zmerni ceni, da so ne boji tekmovanja (konkurence). Kje se dobe umetne cvetlice in nagrobni venci prav po ceni? le pri onej 1881. leta usiancvljenej tvrdki E. MESSNER štev. — Nunska ulica — štev. v Gorici, nasproti nunski cerkvi. 3 Izdeluje vsakovrstne, za cerkveno porabo potrebno cvetlice, kakor: palme za oltarje, zgodnje cvetlice, standarde, lilije, šopke in druge enake ukusno vezane cvetlice. Dalje ima v zalogi najnovejše umetne vence z.a novice iz umetnih rožic in voščenih šopkov, nagrobne vence, rakve (truge), mrtvaške obleke (križne), pregrinjala, blazinice, čevlje, nogavice, zlato črke, voščeno sveče itd., vse po nizkih cenah. Naročila za deželo se izvršijo točno in solidno. — Priporočaje se slavnemu občinstvu opozarja ga, naj se ne da zapeljati v imenu, ampak posluži naj se edino pri tvrdki E. Riessner-ju. Zaščitna roainka: SIORD. p i -K 4 < M 4 -4 4 ◄ 4 4 <4 Podpisani priporoča p. n. gg. rojakom v Gorici in na deželi svojo na novo oskrbljeno gostilno na Komu št. 6 v lastni hiši. Toči pristna bela in črna vina in dobro žganje. Za ukusna gorka in mrzla jedila po zmerni ceni je skrbljeno. V. Bielecki. LHEIT. CAFSICICOKPOS. iz Richterjeve lekarne v Prag:! pripoznano kot izvrstno bol ublažujoeo mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklen P cali z našo zaščitno znamko, s „Sidrom namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le^biko steklenico, ki je previđena s to zaščitno znamko. Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" f/jh v PRAGI. i 4 ◄ 4 1_________________________ Wfabrikati 3'GO; remont, srebro, kolekovan. lorez, gld. (»•-; ankerska bmhlnica,^ kakovosti, razsvetljujoča, gld- 1 jj. gulator v orehovom zabojčku, ,onj 4'50 naprej. Cenik z 500 slik ^ in franko. Kar ne ugaja »e t7J ali znesek povrne. £u ff. Ji ar e oker ^ Taschenuhren-Fabrik uud Versandt-Geschfift ^ ferant des Vereines fttr Gtiterbeamte. ..“'Jb-tv: Bodcnsee Nr. 473. |i£»*“ t! letna garancija. J O S. V I N D Y š tovarna strojev in livarna . Praha-Smlehov, Vinohradsk& ulica š • priporoča ^ patentne stočilne stroje brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem steklenic, .vi aptir- ZRAČNE TLAČILKE ^ J (lastna iznajdba) ^