jj&lasbeni vestnik." Glasbeno polje nčlteljstra. Predaval na sestanku deželnega glovenskega uditeljskega druStva v Ljubljani A. W a š t e. (Dalje.) II. Vpraža se, kako izve?ti ta nažrt? Dani so nara y tera oziru skoro vsi pogoji. Preizkušnja posluha je predpisana že pri izpitu ob vstopu na ueiteljišče, tu so pa dana sredstva in prilika izobraziti se glasbeno praktično kakor tudi teoretično. Oe bi pa želel še specialne naobrazbe na tem polju in višje naobrazbe, je na razpolago nGlasbeua Matiea", ki bi jo moral vsak učiteljišČDik priduo posečati.* Sami si moramo na podlagi šolske izobrazbe vzgojiti spretnih pevovodij, ki bodo gojili in širili to stvar in tako pripravljali tla. Labka bi bila ta vzgoja, io sieer praktična stran vzgoje pevovodij, na učiteljiščib. Saj se apominjam, da smo iraeli za mojih študij v vsakem letniku svoj zbor s avojim pevovodjo.** Vse bi šlo, samo stvari bi bilo treba nekoliko bolj resno se oprijeti, se združiti ter yse nayajati k aistematičnemu delovanju. Gotovo bi ae pa našel y dotičnem kraju med učiteljstvom kak višje naobražen učitelj v tem oziru; dolžuost njegova bi bila, priakočiti kandidatom na pomoč. Da si že na učiteljiščih vzgojimo peyovodij, je treba, da se uatanovi v vsakem letniku zbor. Povabi se pa le take dijake, ki imajo resnično veselje do petja, da bodo tudi k izku šojam bodili. Take razredne zbore bi poučeyal najzmožaejši izmed dijakov ali peycey dotičnega zbora. Tako bi bili ua učiteljišču štirje zbori s štirimi pevovodjami. V yaeh štirih zborih bi se gojile enake skladbe, tako da bi pri geueralnih yajah združili yse zbore v en velik zbor, kjer bi se pilila skladba, ki je bila priučeoa že v razrednib zborih. Tako bi se delo delilo, študiralo bi se hitro in dobro, zakaj najzmožnejši, ki bi vodil generalne izkušnje, bi ne imel drugega truda kakor gledati na deklamovanje." Samoobsebi ae razume, da gre tu od lažje bkladbe do težje. — Tako bi se menjavali pevovodje, si s tem razdelili delo in obenem vsi poizkušali voditi zbore praktično, kar je pa glavni namen. V nekoliko letih bi imeli na kmetih že precej pevskih zborov, katerib namen in smoter bi bilo petje iu ue samo maškerade in druge take zabave. Toda n e samo naloga učiteljatva in učiteljiščnikov aamib bi bila, da se vzgoji kolikor mogoče več spretnih pevovodij, kibodo delovali naglasbenem polju med narodom; v prvi vrati je to naloga našib u č i t e I j i š č, da ne ostajajo pri glaabeni vzgoji * V Glasbenem vestniku „!]&. Tov." smo že letos poročali, da se je po priiadevanju nDež. u8. dr. v Lj." osnoval v nQlasbeni Matici" kurz za vzgojo pevovodij za učiteljiženike. Ta kurjs ima sedaj tri dele in poučuje i njem tudi strokovnjak na tem polja, g. konoertni vodja M. Hubad. Eurz se bo od leta do leta izpopoljnjeval in je y doglednem žasu upati, da ga vzame ,,Glasbena Matica" popolnoma v svoje okrilje in ga napravi vsakomur doetopnega. — Toda ne samo v Ljubljani, misliti se bi moralo na tak težaj v vseh krajih, kjer so slovenska učiteljišča. V Ljubljani ima skrb za pospeševanje zanimanja za glasbo pri učiteljiščnikih v rokai glasbeni odsek dež. slov. už. dr , ki se je nalašč t to svrho osnoval. Uredn. ** Kolikor nam je znano, imajo na ljubljanskem učiteljišču tudi učiteljiSžniki svoj orkester, ki je imel uspehe že priliko pokazati pri Gajevi slavnosti. Uredn. uSiteljstva samo na ozkem teinelju šole.temvečsepodatudi kaj praktičnega za zborovods t v o, za glasbeno delovanje m e d 1j u d s t v o m. Toda tudi to vzgojo pefovodij je potreba organizovati. V to svrho je potreba osnovati pri deželnih učiteljskih društvih glasbene odseke, ki jina bodi namen, skrbeti za vzgojo pevovodij pri učiteljiščnikih dotične dežele. Ce izvedejo Testno to svojo nalogo, je storil vsak posamezen tak odsek dovolj in ni mu potreba nalagati nikakih drugih poslov, ker bo s tein imel dovolj opravila. Imeli bi po kmetih mnogo pevskih društev, ki bi jih ustanovili io vodili učitelji. Potreba bi nara bilo sedaj z v e z e teh pevakih društe?, da bi bila vse to nekaka celota, ki bi imela nekje svojo glavo. V ta namen bi se osnoval v socialnem odseku okrajnih učiteljskih društev g 1 a s b e n i podod3ek. Temu glaabenemu odseku kot nekaki zrezi pevskib društer bi pristopila kot člaui vsa pevska društ?a dotičnega okraja, ki so jih osnovali iu jih vodijo učitelji. Zastopali bi y odseku po.sameztia pevska društra vsekakor učitelji. Naloga teh odsekov in njih sestankov bi bila, dajttti navodila, združevati pevovodje dotičnega okraja, prirejati strokovua predavanja, razširjati in posredovati za partiture in glasove poaamezoim pevskitn društrom. Posredoval ia nasvetoval hi pa ta odsek tudi, katera glasbena dela naj se nabavijo v okrajue učiteljske knjižnice, da bi se na podlagi njih učiteljs,tvo zobraževalo in si s tem samemu ne delalo nepotrebnib stroškov. Skrbel bi ta odsek tudi, da bi se snovala s pomočjo učiteljstva v dotičnem okraju pevska društva. če bi ae tako delovalo, bi pevska društva in giasba dobila kmalu drugo smer nego jo imata danes. Stojim na stališču, da je glarna oseba v vsakem pevskem odboru pevovodja in ta diktira, kaj se bo pelo v sezoni, ne pa odborniki. V pe?skih društvih in zborih, ki so pa vse prpj nego glasbena društva, na primer koledna, pogrebua i. t. d., se pa postopa drugače. Odborniki imajo sejo. Vzamejo v roke koledarje in študirajo. V meseeu deceinbru moramo napraviti zabavni večer. Za ta večer se raorajo naučiti pevei par skladb. V mesecu januarju mora biti plesna zabava. Tudi tu ne sme manjkati petja, zbor raora naštudirati nove skladbe. No, v februarju je pa neobhodno potrebna maškarada s šaljivimi pevskirai nastopi. PevoTodja uči petje, tukaj imaš polje za svoje delovanje! Društvo, ki hcče biti pe?sko društvo, mora po petju ravnati javni nastop, po petju zabavo iu ne narobe. Smoter vsemu bodi petje! Z glasbeuimi pododseki okrajnih učiteljskih društev bi se povzdiguila glasba posameznih okrajer. Potreba nam je pa misliti tudi na zvezo teh glaabenih odsekov, r kateri bi 86 delegati kot zastopuiki glasbenega pododseka posameznih okr. in d?ž. učiteljskih društev sešli in posvetovali o celem glasbenem sisterau. Ta glasbeni odsek bi tvorila ,,Zavezina". delegacija, *) katerega odbor bi bil centralni odbor ?seb glasbenih pododsekov okraJDib ia deželnih učiteljskih društev. V njem bi se apšli in posvetovali zastopuiki posameznih glasbenib odaekov. Namen tega glavnega odseka bi bil, izdelati vsako leto podrobni načrt za letno deloyanje pevovodij. Naavete v tem oziru bi prinesli že zastopniki posameznih pododsekor s seboj. Postopanje bi bilo tem potom domenjeno in enotno. Ta odsek bi posredoval tudi labko za muzikalije, ki bi jib potem dobirala pevska društva potom glasbenih pododsekov okrajnib učite^skih društef. Dalje bi sčasoma tudi sam zalagal muzikalije, ker bi jih na ta način lahko razpečal na vae peTske zbore, ki bi bili v zvezi. Tudi skladatelji sami bi labko oddajali odseka svoje skladbe, da jih založi. Dalje bi se ta odsek posvetoval in posredoval za kurze za vzgojo pevovodij in bi to avoje delo izvedel vzajpmno z užiteljiščnim odsekom. V evidenci bi imel vae pevake zbore in skrbel za uaraščaj pevovodijr Skrbel bi pa tudi odbor tega odaeka za strokovna predavanja v glasbenih pododsekih okrajaih učiteljskih društev in za tozadevne strokovne refereute. (Koneo). * Primerjaj nov naSrt delitve Jdela nO principih organizaeij" t ,,U6it. Tov." II. del.