RAZGLED P® NASOiH DOMAilH KRAJOIK)
®VEUM5VFC
cffLOVfC
0 $lO»£>OI C.RADEČ
• PTUJ

KftAfO
0"AMMIK
T»tOVlJt
©ilUBOioAl
POiTOJNA

»HAHLOVAC
AEKA
Slika levo spodaj: SMRT ODLIČNEGA GOSPODARSTVENIKA. Smrt je Iztrgala iz mariborskega javnega in poslovnega življenja značilno osebnost. Po kratki bolezni je umrl tudi daleč izven Maribora znani carinski posrednik g. Josip Jaklič. Pokojnik, dasi silno vesten in natančen v svojem ne ravno lahkem poslovnem življenju, se je prav živo zanimal za vsa vprašanja javnega življenja in je povsod sodeloval bodisi z besedo, še več pa z denarjem. Menda m v Mariboru m v sosednih Studencih, kjer je imel svoj prijetni dom, narodnega, kulturnega ali pa socialnega društva, katerega ne bi bil podpiral. Mož je bil namreč izredno blagega srca in pri njem se je često uresničil izrek, da ni vedela levica, kaj je dala desnica. Naj počiva v miru! — Slika v sredi spodaj: 50 LET V SLUŽBI BLIŽNJEGA. Te dni je poteklo 50 let, odkar je nastopila v Kamniku službo kot okrajna babica ga. Uršula Koschierjeva. Komaj 24 letna je nastopila mesto kot okrajna babica za Kamnik in Nevlje. Tu si je že v najkrajšem času priborila s svojo spretnostjo, odločnostjo in ljubeznjivostjo največje zaupanje, ki ga uživa še danes. Nad 3000 krat je stala ob strani materam ob težki uri in skoro vsi Kamničani, kar jih je bilo rojenih v zadnjih'50 letih, so po svojem prihodu v solzno dolino najprej uživali skrb in nego gospe Uršule. V marsikateri kamniški družini prav vsi: oče, mati in otroci. Gospa Uršula je neštetim materam nudila svojo pomoč, četudi je sama 9 krat potrebovala podobne pomoči. Od 9 otrok pa so ji trije umrli že v rani mladosti. Po smrti svojega prvega moža se je v drugič poročila z uglednim kamniškim trgovcem in dolgoletnim zaslužnim načelnikom meščanske korporacije g. Koschierjem, ki pa tudi ni dočakal njenega jubileja. — Slika desno spodaj: SMRT DOLENJSKEGA NARODNJAKA. Po kratkem trpljenju je te dni umrl ugledni in splošno znani novomeški kavarnar g. Rudolf Smola v starosti 73 let. Pokojnik se je rodil 12. decembra 1860. na gradu Grmu, sedanji banovinski kmetijski šoli, ki je bil last njegove očeta Antona, Splošno znana in ugledna rodbina je bila tudi lastnica gradu Grabna ob desnem bregu Krke, ki ga je pokojni Smola 1. 1863. podeloval po svojem bratu Emilu in upravljal posestvo do 1. 1913., ko je prevzel na novomeškem Glavnem trgu staro prometno kavarno. Pod njegovim vodstvom je kavarna kmalu postala zbirališče vseh narodnozavednih Novomeščanov. Vodil jo je z ženo Eleonoro, ki mu je umrla lani. Pokojnik se je z vnemo udejstvoval v društvenem življenju, bil je soustanovitelj novomeškega Sokola, njegov dolgoletni praporščak, blagajnik SPD, odbornik Gostilničarske zadruge, večletni načelnik gasilskega društva in navdušen član zelene bratovščine. Več desetletij je imel v zakupu lovišče Smihel-Stopiče. Bil je ena najbolj znanih osebnosti na Dolenjskem, mož kremenitega značaja in plemenitega srca. Zapušča sina Rudolfa in dve hčerki, od katerih je Lori poročena s sreskim načelnikom v Logatcu g. dr. Gregorinom, Mija pa gospodinji doma Pokojnemu blag spomin, ugledni rodbini iskreno sožalje.
JALOVI RAČUNI NAŠIH SOVRAŽNIKOV. Vedno bolj podrobna so razkritja inozemskih listov o tem, kako bi tašisti, Madžari m drugi radi preuredili Srednjo Evropo in pri tem zlasti razkosali našo Jugoslavijo. Nekateri listi prinašajo zemljevide, kakšne naj bi bile meje v naših pokrajinah po željah revizionistov. Za nas je vsekakor najbolj zanimivo, kako usodo bi radi pripravili Slovencem. Po teh načrtih naj bi se ustanovila nekaka »katoliška« hrvatska država, seveda v okviru Velike Italije, vendar pa brez morja, ker bi se morala vsa obala z Dalmacijo na čelu priključiti neposredno k Italiji. Ravno tako naj bi se zaradi Trsta in Reke priključila Italiji tudi Slo-venija vse do hribov nad Trbovljami, tako da bi ostali v italijanskih rokah premogovniki in pa železnica Ljubljana - Zagreb. Ostali del Slovenije naj bi pripadel
Avstriji, ki bi takrat bila že del Velike Nemčije. Prek-murje in morda tudi kak kos Slovenskih goric pa bi pobasali Madžari. Ako bi se uresničili načrti revizionistov, bi bila Slovenija, današnja dravska banovina, razkosana na tri dele, katerih vsak bi bil zapisan poginu. Po sebi je umevno, da se to ne bo nikdar zgodilo, ker smo Slovenci, Srbi in Hrvati dovolj močni, da si svojo zemljo ohranimo ln obranimo. Sicer pa smo večkrat poudarili, da naših sosedov prav nič ne mika, in da tudi ne mislijo na to, da bi šli z orožjem na nas. Oni računajo le s tem, da bomo Jugosloveni tako neumni, da bomo sami razbili svojo skupno domovino. Hvalo Bogu pa smo dovolj zreli in dovolj cenimo svojo svobodo, tako da bodo tudi ti načrti ostali le pobožne želje. Zato se lahko le nasmehnemo, kadar vidimo, kako bi ta aH oni rad pil na medvedovo kožo.
HITLERJEV SPOMINSKI NOVEC. Uspeh hitlerjevcev pri zadnjih volitvah je vzpodbudil vodstvo tega gibanja h kovanju posebnega spominskega novca lz srebra in brona. Novec ima na eni strani bojevnika B zastavo, na drugi pa Hitlerjevo glavo,

NAJVEČJI PARNIK SVETA. O največji ladji sveta, ki jo grade Francozi, smo že poročali. Ladja se bo imenovala »Norman-die« in bo, kot rečeno, največji osebni parnik na svetu. Parnik je tako velik, da so nastale pri dograditvi posebne težkoče, Se večje preglavice so imeli z njim, ko so ga spuščali v morje. Računi so namreč pokazali, da bi ga tam, kjer je stal sploh ne mogli spustiti na morje, če bi bili v njem stroji in če bi bil tudi znotraj že opremljen. Njegova teža bi namreč tako povečala, da bi sedel na dno morja. Treba bi bilo torej Izkopati v morju za orjaški parnik posebno pot, to se pravi poglobiti morsko dno, kar bi po zahtevalo 10 milijonov frankov, ki jih tudi Francija, odnosno dotična ladjedel-niška družba v ta namen nima. Najbrž bo treba trup orjaškega parnika odvleči v Le Havre in stroje montirati šele tam. Posebnost »Normandie« je njena oblika, parnik je zelo ozek in visok. V morje bo segal tako globoko, da ne bo mogel voziti skozi Sueški prekop. Ce bo hotel nastopiti pot okrog sveta, bo moral torej pluti okrog Afrike.
------ ■


TO NISO NEBOTIČNIKI, TEMVEČ SKLADOVNICE PIVA. Slika s nekega dvorišča v Chicagu, kjer so bile nakupičene ogromne zaloge piva, ki se Je te dni začelo lznova zlivati po grlih žejnih Američanov.
OBNOVA AMONOVEGA SVETIŠČA V LUKSORJU. V Luksorju popravljajo eno najstarejših zgradb starega Egipta, znani tempelj. Pri delih so zaposleni domačini,
ker so najcenejši.

15 LETNICA FINSKE SVOBODE. Leta 1918. spomladi se je Finska otresla boljševi-Aklh gardistov. Obletnico tega dne slavijo zdaj v finski republiki z velikimi svečanostmi
DNJEPROSTROJ ogromni ruski jez, zaradi katerega je prišlo do spora med Rusijo ln Anglijo. Rusi v Moskvi so namreč obtožili več angleških lnženjerjev zaradi Upornosti ln Jih obsodili po svojih zakonih.
NAJMODERNEJŠA AVTOMOBILSKA CESTA NA SVETU. Ameriški lnženjerji so napravili načrt za prostorno avtomobilsko cesto od New Torka do Boetona,
PRVA »MOKRA NOC« V NEW YORKU. V takšnem razpoloženju Je Amerika pred dnevi pozdravila zopetno uvedbo točenja piva.
ts.000 KM Z MOTOCIKLOM. Nemec Kock-ler in Bur Poulton sta v šestih mesecih prevozila z motociklom 23.000 km pota od južne Afrike do Berlina.
ffO JE VSE, KAR JE OSTALO OD »ACRONA«. Košček duraluminija, ki ga mornarji
zavijajo, da ga odnesejo v muzej
POZDRAV ŽRTVAM »ACRONA«. Ameri-fiki vojaki Izročajo morju na mestu, kjer ■e je ponesrečil zrakoplov »Acron«, spominski venec za mrtve tovariše.
Razgled po širnem svetu
Zgoraj desno: Ponesrečence z »Acrona« nosijo na suho. — Zgoraj v sredi: Trije obsojeni Angleži iz moskovskega procesa. Slika nam kaže od zgoraj navzdol: Nordwal, Monkhouse in Thornton. Prva dva sta bila izgnana iz Rusije, tretji pa bo sedel 2 leti. Glavnega krivca, ki je priznal vohunjenje za Anglijo, inženjerja Macdonalda (slika spodaj desno), pa je obsodilo izredno sodišče (slika spodaj v sredi) na 3 leta ječe. Državni tožilec Višinski (slika spodaj levo) je zahteval hujšo kazen, toda nI mogel dokazati obdolžencem sabotaže (namerne motltve dela) v tovarnah, kjer so bili inženjerji zaposleni. — Slika zgoraj levo nam kaže Bolgare Taneva, Dimitrova in Popova, ki jih dolži berlinska policija sodelovanja pri požigu nemškega parlamenta. — Slika v sredi nam kaže načrt za zračno ladjo, ki jo bodo zgradili Američani. Dolga bo 183 m in bo prenesla v 16 urah 1500 potnikov preko oceana. Stala bo 10 milijonov dolarjev.