KAK JE MALI SVEJT STR. 4 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Razmišlanja pred občnim zborom Zveze SMO KAK DJABKA, OD ZVÜNA EŠČE RDEČA, OD ZNAUTRA ČRVIVA? Monošter, 16. novembra 2006 • Leto XVI, št. 46 V živlenji vsakše redne držine je ka je po schengeni rejsan nede od znautra že začne črviviti. gučiš, ti samo eno rejč gučiš, rejči, kulturne skupine, sloven tak, ka na konci leta ali na konci več), dapa Unija je prinesla več Male črvi nas grzejo, tak ka od če tau pozabiš, ’š lajo kak pes. ske organizacije, med njimi kakšnoga dugšoga časa, obdobja negativni stvari tö. V zadnjom zvüna ešče sploj ne vzememo na- Mi, če eno rejč pozabimo, mo Slovenska zveza tö, stere so nej napravi inventar (leltár) o tom, mandati je naraslo število kul pamet, dapa če nemo skrb meli, eno itak znali gučati. Baja je vsigdar najšle pravo paut do lidi, kak stodji, ka so v familiji napra turni skupin, vse več mlašeči pa se leko zgodi, ka djabka nanikoj samo tau, ka so mladi pa mlajši pravo motivacijo, ali so pa celau vili, ka ji ešče čaka. mladinski skupin dela, stere let- pride. Kakšne črvi? ranč materno rejč pozabili, nej kazale slabo peldo. Zatok bi pa Če tak vzememo, ka smo Porab no kauli 150-krat gorastaupijo. Ena dela prauti maternoj rejči. tisto drugo. Ali so je pa stariške, na občnom zbori se šikalo raz ski Slovenci ena velka držina, te Letos smo se veselili tauma, ka Po enom tali vidimo, ka starej stari stariške nej navčili, ka je mišlati, kak se vöpotegniti iz te nas ranč tau čaka 18. novembra, pasti (csapda). gda de Slovenska zveza mejla Druga črv grzé gospodarstvo. Po svoj 5. volilni občni zbor. Zveza naši vasnicaj je dosta mladi lidi je bila gorpostavlena 27. oktobra brezi dela ali pa delajo samo od 1990. leta na Gorenjom Seniki. prilike do prilike, pa tau največ- Tistoga ipa se je kazala takšna krat na črno. Od toga, gda smo zgodovinska prilika, ka smo Slo staupili v Evropsko unijo, smo si venci na Vogrskom leko naredli obečavali, ka baukše bau, ka več svojo prvo samostojno (önálló) dela bau, ka več pejnez bau. Do organizacijo. Tauga momenta sta naši lidi, najbole mladi, ojdi smo nej smeli zamiditi. Delalo na avstrijsko stran delat, pa ešče se je z völko volauv, puno planov, tisto pozabi slovenski, ka je do načrtov je bilau. Se ešče spaum tistoga mau znau. V naše vasni nite na radost, gda so vöprišle ce pride živet dosta Neslovencov, prve novine, gda smo si leko po steri bole znajo vöponücati tisto, glednili prve slovenske oddaje ka jim ponidi Evropska unija. na vogrski televiziji, v roke vzeli Oni leko, ka ne znajo več od nas, prve knjige, po našom napisane? dapa več si vüpajo reskirati. Tis- V drugom mandati (1994-1998) to, ka so »sejali« naši starci, naši se je vse tau nadaljevalo, delo na predniki, leko ka oni »dolapože kulturnom področji se je razši njajo«? Vrejdnosti naše pokrajine rilo, začnile so delati nauve kul – lejpa natura, čisti luft, mir – do turne skupine, vse več je bilau V zadnje m mandatu je Porabske Slovenc e obiskal njim slüžile. sodelovanja z organizacijami pa tudi p redsednik R Madžarske László Sólyom Zatok pa moramo trno skrb meti drüštvi na drugi strani granice. na tiste mlade lidi, steri so se od- V tretjom mandati (1998-2002) je vöprišo prvi porabski roman, ši lidjé (mogauče ešče srednja dosti bantüvanje, ka so ga do laučili, ka do se šli včit v Ljublja smo prišli med baukše pogoje steroga je napiso Francek Mukič, generacije) radi gučijo svojo bili zavolo svoje materne rejči, no ali kamakoli drugam. Njino (feltételek), zozido pa opro se novine Porabje vsakši keden vö materno rejč, pa nji je nej sram podzavestno delalo. Ka smo tak znanje se mora vöponücati v je Slovenski daum, Slovenski pridejo, pri slovenskom radioni gučati nej po bautaj, nej po špi daleč prišli, smo za tau krivi vsi: dobro lidi v Porabji. Oni so tisti, kulturni in informativni center, delajo pa se trüdijo na tejm, ka bi talaj, nej po Varaši, kak je tau matere pa stare matere, stere so steri morajo delo v slovenski zglaso se je slovenski radio. V se baukše čüjo pa ka bi več prog bilau gnauksvejta, gda so nej vü pozabile lejpe slovenske pripo organizacijaj, inštitucijaj tadale zadnjom mandati smo se veselili rama meli ptt. pali preveč naglas slovenski gu vejsti pa svojim mlajšom vogrski pelati, oni so tisti, steri do z nami tauma, ka sta tak Slovenija kak Če tapreštemo tau, ka je do tejga čati. Istina, ka ta generacija ešče pripovejdajo, vrtci pa šaule, steri vret mogli skrb meti na tau, naj Vogrska prišle v Evropsko uni mau bilau napisano, se tak vidi, ma jezikovno samozavest, vejpa so prva nej vüpali začniti, ka bi djabka ne zagnili, ešče več, naj jo. Od tauga smo dosta čakali, ka je vse dobro, ka je vse vredi. gnauk svejta se jim je tö nej vna mlajše v baudvaujoj rejči včili, znauva zdrava grata. mogauče preveč. Istina, ka zdaj Dapa če malo bole poglednamo, užalo kakšnomi Vaugri tapoto pa te so ešče mlajši bole znali skorok tak ojdimo prejk granice, smo takšni kak djabka, stera je čiti, če nji je dražo, ka zakoj že našo domanjo rejč, cerkev, stera Marijana Sukič kak če bi je nej bilau (vüpajmo, od zvüna ešče lejpa rdeča, dapa pa »karattyolnivajo«: Ka pa ti bi tö leko več mejla v maternoj 2 Pogovor z Jožetom Hirnökom, predsednikom Zveze Slovencev OD KULTURE H GOSPODARSKEMU RAZVOJU PORABJA Posebno poglavje je, kako naklonjenih okoliščinah. večina dejavnosti se je za-„Ocenjujemo, da so doseže-- Pomenljivi so podatki, da se opredeliti odnos do manjšin S študija smo prišli mladi, čela prej. Porabje je že iz-ni rezultati na kulturnem mladi Porabski Slovenci štena Madžarskem do leta 1990; polni elana, svežih idej in hajalo, deloval je slovenski področju premalo. Storiti vilčneje odločajo za študij v drugo, sedanje obdobje, pa poguma; niti nismo prav radio, tudi slovenski Kul-moramo več pri ustvarja-Sloveniji. Vprašanje, ki samo se je začelo oktobra 1990 na dobro vedeli, česa se lote-turni in informativni cen-nju boljših življenjskih po-za nepoznavalce ni povezano Gornjem Seniku, kjer je bila vamo. Naklonjene so nam ter smo zgradili prej. Zato gojev za prebivalce Porab-z razvojnimi in gospodarskiustanovljena Zveza Sloven-bile politične okoliščine v lahko govorimo o drobnih, ja, za Porabske Slovence. mi temami. toda zelo pomembnih rezul-Imeti moramo gospodarsko „Zdaj imamo v Sloveniji 9 tatih. Ustanovili smo nekaj organizacijo, ki bo povezo-študentk in študentov. Ponovih kulturnih skupin in vala naše podjetnike. Zdaj datek je vsekakor razveseprizadevali smo si za nji-je čas, da izkoristimo mož-ljiv zato, ker pričakujemo, hovo kakovostno delo. Zelo nosti, ki jih daje Evropska da bomo čez nekaj let dopomembno se mi zdi postopno uvajanje porabske oblike dvojezičnega pouka na gornjeseniški narodnostni šoli, pa tudi, da je Porabje tednik, v teku so dela, kako zagotoviti boljšo slišnost slovenskega radia in povečati obseg programa z ene na tri ure dnevno.” -Pogosteje ste se začeli pocev, prva samostojna sloven-drugi polovici osemdesetih javljati v zamejskem in evropska kulturna in do Državne let prejšnjega stoletja, ki so skem prostoru, tudi po zaslugi slovenske samouprave edina nakazovale spremembo po-Slovenske manjšinske koorditudi politična organizacija litičnega režima v državi.” nacije, ki povezuje Slovence v Slovencev na Madžarskem. -Zamolčati ne gre, da ste dobi-Avstriji, Italiji, na Hrvaškem Na Gornjem Seniku so se od-li nekaj dobrih vsebinskih na-in Madžarskem? unija skozi strukturne in bili diplomante ekonomske, ločili, da postane prvi predsed-stavkov za delo ZS v programu „Prepričan sem o velikem druge sklade. Kot pravijo prav-ne in tehnične stroke, nik Zveze Slovencev Jože Hir-in delu Demokratične zveze pomenu, ki ga ima SLOMAK. ugledni strokovnjaki, deni-in ne samo humaniste kot nök, ki je po končanem študiju južnih Slovanov, organizacije, Zlasti važno za nas, majh-mo dr. Erik Švab iz Urada donedavna. Bodočim izobrav Ljubljani že imel nekaj na-ki je povezovala Slovence, Hr-no evropsko manjšino, je, za Evropo v Trstu, je v Ev-žencemmoramozagotovitidelovrodnostnopolitičnih izkušenj, vate in Srbe na Madžarskem da smo prek Slomaka prišli ropski uniji na voljo dovolj na mesta in jih vključiti v če ne drugje pa v Slovenskem do konca osemdesetih let. Na na mednarodno prizorišče. denarja, le potruditi se je gospodarski razvoj Porabja. društvu Lipa – neformalni kongresih DZJS so delegati, Veliko dejanje je bil obisk v potrebno zanj. Menim, da V nalogo, ki sodi v ospredje v predhodnici Zveze. tudi iz Porabja, opozarjali na Bruslju, kjer smo evropske nam bo v pomoč tudi letos naslednjih letih.” Okoliščine, nemara specifič-konkretne probleme manjšin, poslance seznanili s položa-aprila sprejet Zakon o od-V pogovoru sva se namenoma ne za Porabje, so prinesle, da aktualne še danes, denimo v jem Porabskih Slovencev. nosih Republike Slovenije izognila političnih tem, pove-ZS vseskozi vodi prvi predsed-izobraževanju? Zdaj se pogovarjamo, da bi s Slovenci zunaj njenih zanih zlasti z uresničevanjem nik, sicer kandidat tudi za na-„Nočem zanikati, kaj je na-SLOMAK postal pravno med-meja, ki nudi osnovo tudi Sporazuma o zagotavljanju slednji mandat, za katerega je redila Demokratična zveza. narodna institucija. Na ta za čezmejno gospodarsko enakih pravic Porabskim prepričan, da kljub dosedanje-Vse se je dogajalo v okviru način bomo uspešnejši na sodelovanje in povezova-Slovencem in prekmurskim mu razvoju in oprijemljivim Madžarske, medtem ko smo Madžarskem, v Sloveniji in nje z gospodarskimi sub-Madžarom. Kot je znano, se rezultatom ne bo preprost, da imeli edine stike s tedanjo v Evropski uniji.” jekti v Sloveniji. Na ta na-Budimpešta izogiba resnejšebo enako zahteven kot prvi. Zvezo kulturnih organizacij -Vrniva se v Porabje: letos se čin želimo pomagati vsem ga pogovora in običajno za„Pred šestnajstimi leti smo Slovenije. Pomeni, da je bilo je zvrstilo več pogovorov, kako ambicioznim porabskim ustavi konkretnejšo razpravo začeli ustvarjati nekaj no-sodelovanje zreducirano na vzpodbuditi gospodarski raz-podjetnikom. Prezreti ne z izgovori in prelaganjem vega, kar ni bilo preprosto. področje kulture. Z ustano-voj Porabja. Na pobudo Urada smemo, da so gospodarske nalog na poznejši čas. In s Toda bili smo polni energi-vitvijo ZS in ko je Slovenija za Slovence v zamejstvu in po razmere na Madžarskem tem, da pokaže kanček dobre je, kajti če delaš nekaj no-postala samostojna država, svetu in državnega sekretarja slabe, kar posledično po-politične in materialne volje vega, potlej imaš drugačen smo dobili nov zagon, od Zorka Pelikana je bil junija v meni manj denarja za pri izpolnjevanju obveznosti pristop do zadeve,” se spo-tedaj nam bolj pomaga Slo-Murski Soboti prvi pogovor, manjšine. Upravičeno pri-iz mednarodno zavezujočeminja začetkov Jože Hirnök venija kot Madžarska.” eden pomembnejših pa prejš-čakujemo več pomoči, zla-ga sporazuma. Pričakujemo, in dodaja: „Pri ustanovitvi - Kaj je, po vaše, največji uspeh nji mesec na Gornjem Seniku sti od Urada za Slovence v da bodo o tem povedali več v Zveze so sodelovali tudi Zveze Slovencev v zadnjih le-in Monoštru, z obiskom Števa-zamejstvu in po svetu, ki je soboto v razpravi na občnem starejši in izkušeni narod-tih in s tem manjšine? novec. Povsod je imel aktivno naš partner. Do rezultatov zboru Zveze Slovencev. nostnopolitični delavci, ki „Merjeno s številkami nima-vlogo slovenski generalni kon-je mogoče samo s skupnimi so nabirali izkušnje v manj mo velikih uspehov, kajti zul v Monoštru Marko Sotlar. močmi.” Ernest Ružič Porabje, 16. novembra 2006 3 KULTURNO IN ŠPORTNO SREČANJE V SLOVENIJI Pedagoški kolektiv OŠ Števa-zapel naš pevski zbor pod vod-veseljem, nasmejani so se zanovci se je odločil tako, da bo stvom Eve Kukor. Člani zbora vrteli kot vedno. Vmes jim je še pred jesenskimi počitnica-so z malimi glasbili ustvarili publika večkrat zaploskala. mi, v okviru izleta po Sloveni-res prijetno razpoloženje. A Potem so zaplesali tudi doma či mali učenci en ples. Na koncu se je pa mala števanovska folklora postavila na oder, in ko je teta Marija začela igrati in peti »Ringa, ringa, raja...«, so pokazali, da že tudi oni znajo nekaj zaplesati, priključili so se jim tudi naši gostitelji. Mislim, da smo našli skupni glas z otroki in kolegicami. Dogovorili smo se, da bomo te začetne stike v bližnji prihodnosti razširili. Počastil nas je tudi ravnatelj OŠ Puconci, ker je mačkovska šola podružnica te šole. Po ji, uresničil že tradicionalno kulturno srečanje s partnerskimi slovenskimi šolami. 27. oktober je bil lep jesenski dan, idealen za naš izlet. Zjutraj, ko smo se odpravili, je bila še megla, a ko smo prispeli k Čardi pri Murski Soboti, jemegla že izginila. Tu pri gostilni so nas že čakali naši prijatelji iz OŠ Dobrovnik, 7 učencev z ravnateljico in z eno kolegico. Dobrovniški osnovnošolci so že stalni gostje na naših skupnih izletih, bili smo že skupaj dvakrat v Budimpešti, na smučanju na Rogli, malici nas je ravnatelj, in tudi oni povabijo na gospod Ernest Nemec, svoje izlete predstavni pospremil v Puconce, ke naše šole. Vedno pri kjer nam je predstavil dejo z nami z veseljem ogromno matično šolo. in se že pozdravljamo Potem smo se napotili kot »stari« prijatelji. Z proti Kuzmi, kjer smo njimi se je napolnil naš si ogledali farmo nojev, avtobus, ker kljub temu, nato nam je župan, gosda je šla iz Števanovcev pod Jože Škalič, pokazal cela šola, smo imeli na mlin, ki ga trenutno obavtobusu še nekaj praz navljajo. Govoril je o obnih sedežev. čini, o svojih ciljih, nato Prva naša postaja je bila nas je peljal k osnovni osnovna šola v Mačkov šoli, kjer so naši učenci cih. Na tej šoli sta imela igrali nogomet in konastop naša folklorna šarko z učenci OŠ Kuzskupina in pevski zbor. ma. Ob dveh popoldne Tu sta nas že čakala naša smo imeli kosilo v neki Marija »néni« in naš gostilni in smo se še Kalman »bači«. Prostor malo pogovarjali, a čas na šoli je že bil pripravljen za ko se je oglasil sintetizator tete je hitro minil in smo morali nastop. Kolegica Anita nas je Marije, so že bili bivši pevci na nadaljevati naš izlet v Grad. prisrčno pozdravila, potem je odru, zdaj že kot folkloristi. Z V velikem parku pri gradu Skupna kulturna prireditev zamejskih organizacij z naslovom „Preko mej” je potekala od 10. do 12. novembra v Ljubljani, Pliberku in Trstu. Zamisel, da bi ob pomoči Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pripravili skupno predstavitev kulturne ustvarjalnosti v zamejstvu, se je rodila lani v Števerjanu. Pri projektu so sodelovale naslednje zamejske organizacije: Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, Slovenska prosveta in Zveza slovenskih kulturnih društev iz Trsta, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza Slovencev na Madžarskem iz Monoštra. Na prireditvi, za katero je scenarij pripravil Igor Cvetko, povezovala jo je Barbara Žefran, so nastopile naslednje skupine: Slovensko prosvetno društvo Zarja iz Železne Kaple, Dramski odsek PD Štandrež, Filmska skupina KKZ iz Celovca, Mlado porabsko gledališče iz Monoštra ter pevka Andrejka Možina iz Trsta. Skupno zamejsko prireditev si bodo lahko obiskovalci ogledali 2. decembra v Mariboru, 3. decembra pa v Monoštru. so že potekale priprave na čutimo tako, da je Slovenija Noč čarovnic. Dolgo smo se malo tudi naša domovina. sprehajali okrog gradu, smo V imenu učiteljev in učencev se slikali, izkoristili smo lepo OŠ Števanovci se zelo lepo jesensko vreme. zahvaljujem ravnatelju naše Ob šestih zvečer smo se po-šole, gospodu Emilu Erediču, slovili od naših prijateljev iz in bivšemu županu, gospodu Dobrovnika na mestu našega Laciju Kovaču, za organizirajutranjega srečanja. Dobro je nje izleta, Javnemu skladu za bilo, da smo se ta dan lahko narodne in etnične manjšine srečali z našimi starimi znanci na Madžarskem pa za finančin smo lahko spoznali tudi ve-no pomoč. liko novih prijateljev. Vse bolj Anica Salai Porabje, 16. novembra 2006 4 Prejšnji keden sam valas daubo z Rogaševec od Štefana Lainščka, ka bi oni radi nika povedali za časopis Porabje. Zavolo mejnoga prehoda bi radi taprajli svoje mnenje. Nika drugo sam nej vedo od njij samo telko, ka so v Rogaševci doma pa tau, ka večkrat pridejo v restavracijo Lipo v Varaši na kosilo. Ka mo od nje spitavo, sam si zmišlavo cejli čas na pauti. Gda smo se pa začnili pogovarjati, od čüde sam skur nej dola s tauca spadno. Zaka? Tau vam zdaj ešče ne ovadim vö. »Dja sam se v Dolejnci naraudo pa sam tam živo do petdesetoga leta,« začnejo pripovejdati Štefan Lainšček. Te so mi že lampe malo odprejta ostale. Vejpa tau je sausedna ves pri »moji« Andovci, na drugom kraji meje. »Po kuči smo se zvali Bojarini,« gučijo tadala Štefan. »Te smo ešče iz Dolejnec prejk v Andovce v dvaujoj mejsti leko ojdli. Pri Vrajovski pa tam, gde je gnauksvejta stara karaula (laktanya) bila.« • Gda je tau bilau? »Tau je bilau štiridesetprvoga leta. Po tistim je pa te že tak nej bila granica, do štiridesetpetoga leta. Na, gda so pa zaprli, te se je že tak hermetično zaprlo pa smo nej mogli nej sé pa nej ta idti. Najbola je tau bilau veselo, gda smo k žlati šli ali prejk v Karbino bauto. Iz Andovec pa iz Števanovec so pa v dolejnsko bauto šli k Singeri. Tau je edna židovska splošna bauta bila. Pa nej samo kipüvat, liki na veselico ali na proščenje smo ojdli. Te je veselo bilau, zato ka so lidge leko šli prejk meje, gda so steli nej kak zdaj. Zdaj so tiste poštije, gde smo te prejk ojdli, vse notrazaraščene, pa se ranč ne smej prejk iti po njij. Kakšni svejt je zdaj te tau? Oba rosaga sta v NATO-ji, obej državi sta v Evropski uniji, schengenski sporazum dojteče. Pa itak nega nikoga sto bi se brigo za tau, ka bi tam prejk leko ojdli. Generalni konzulat v Monoštri pri tau pitanji bi tö leko kaj napravo. Naj bi žlata pa spoznanci leko kaj vküpprišli. Pa s tejm KAK JE MALI SVEJT bi se te slovenski jezik kelko telko tö ohranjau. Slejdnjič, gda sam v Števanovci v krčmej bijo, je eden z vesi vcuj staupo k meni pa tak lopau sva se pogučavala.« • Če ste vi tistoga reda, gda je ešče meja nej bila tak zaprejta kak zdaj, dosta ojdli prejk k nam, te gvüšno dosta spoznancov mate, nej? »Dosta ji je bilau, žau zdaj so že tej zvekšoga vsi tapomrli. Najbaukši moj padaš je bijo Bakarski Karči, števanovski krčmar, on je že tö mrau. Dosta sam odo prejk v Andovce k strici Lujzeki Kalamari.« • Oni so bili vaš stric? »Zaka, ka je te v tejm tak čüdno?« • Vejpa te smo si mi žlata. »Pa ne guči. Kak smo mi leko žlata?« • Mojo ženej so Lujzek Kalamar pradejdek bili. »Kak je mali svejt. Veseli sam, ka smo se srečali pa spoznali. Te dja njau, mater pa babo poznam. Vejpa pri vsakši hčeri sam odo pa poznam vnuke tö. Vidiš, kak dobro, ka delamo te pogovor, etak smo se te spoznali. Nam je vsakša rodbina pomembna, če je glij že nej tak bližnja. Dobro bi bilau, če bi se potejn večkrat srečali.« • Pripovejdajte mi malo od tisti časov, gda ste prekojdli se kartat v Andovce. »Tau je pred štiridesetpetim letom bilau. Pri prvi kuči, kak smo prejk meje prišli, so se doma držali Kmetoski, tam smo se po večeraj kartali. Pa tau se je nam fajn vidlo. Najbola pozimi, gda smo bole čas meli. Od tec sam dja prišo v kosavno fabriko delat tö. S Kme toski Karčiva bratom sva odla. Dja sam sable redo. Cejlak dočas sam tam delo, ka sam nej üšo za partizana. Potistim so se pa že meje tak zaprle, pa je prišla železna zavesa (vasfüggöny). Čüdno, dapa v avstroogrski monarhiji se je ves Verica v Dolejnce pokapala. Zato ka je Verica kak farof spadala pod Dolejnce.« • Nej je špajsno bilau, gda se je gnauk samo meja zaprla? »Gda se je meja zaprla je zelo nerodno bilau. Dja sam strica potistim samo za petnajset lejt vido znauva. Vizum sam mogo prositi z Beograda, pa kauli sam se mogo pelati na Letenje.« • Kak ste vi kraj z Dolejnec prišli? »Gda sam vojsko dolazaslüžo, te sam malo v šaulo odo, potistim sam se pa zaposlo v Soboti na občini. Na tržni inšpekciji sam delo, pa sam bijo sekretar okrožnega odbora osvobodilne fronte. Gda so pa že po vasaj nastale občine, te sam sé v Rogašovce prišo kak matičar. Zato ka so po vasaj nej meli kadre. Tak sam dja sé prišo. Petdesettretjoga sam se pa že tak oženo.« • Od tec bi zato težko bilau vsakši den domau odti, nej? »Nej je tak skrak, dapa sprvoga vejn, ka sva se z ženauv z biciklinom pelale v Dolejnce. Vsakši keden sva se gnauk napautila. Vöro pa pau sva se pelala, dočas sva taprišla. Pa te ešče nej bilau asfalta, samo makadam.« »On je sina pelo na biciklini, dja pa kakšna glaže, ka smo si mlejko pripelali. Te ešče nej bilau hladilnikov kak zdaj,« se je vklučila v najino pogučavanje žena. • Odite zdaj ešče kaj nazaj v Dolejnce? »Moja rojstna hiša več ne stoji, dapa ženina še. Grünt mamo pa lejs, tak ka dostakrat se pelamo domau, dapa že nej z biciklinom, liki z autonom. Grünt sausedje delajo, zato ka nam nej trbej. Zdaj jeseni smo zato bili slive brat. V lasej smo eden čas drve sekali za nalagati, dapa zdaj več nej. Centralno na olje mamo, zdaj pa že nemo go prejkredli. • Gda pá pridete prejk v Porabje? »Ešče ne vejmo, dapa vsaki mejsec gnauk zato demo. Zaka pitaš?« • Zato, ka če pridete, te me pozovite, pa malo mo kauli šli po rodbini. »Tak baude,« se smejejo Štefan. K. Holec Porabje, 16. novembra 2006 5 Monošter: Pogovor o sodelovanju madžarskih, slovenskih in dvojezičnih osnovnih šol MURA IN RABA ŽUBORITA ENAKO Prvi pogovor ravnateljev in drugih pristojnih, ki se v šolskih okrajih Vasvár, Körmend in Monošter ter v Prekmurju ukvarjajo z osnovnošolskim izobraževanjem, je bil poln simbolike (zapomnil sem si misel, zapisano v naslov, in še eno: Naredimo nekaj za toplino skupnega šolskega prostora, bilo pa je je še več), informacij in zagotovil, da bo poslej več sodelovanja. V uvodni del so se vključili gostje, med njimi slovenski veleposlanik v Budimpešti Ladislav Lipič, slovenski generalni konzul v Monoštru Marko Sotlar, predsednik komisije za kulturo, šolstvo in šport pri Skupščini Železne županije Árpád Mészáros, iz slovenskega Zavoda za šolstvo, Območne enote v Murski Soboti, Irena Kumer in iz pedagoškega zavoda v Centru izvirov, ki je bil uradno odprt včeraj v Pobudo za pogovor ravnateljev je dal Tomaž Časar, ravnatelj gornjeseniške dvojezične šole, ki ima razvejane stike s šolami v Prekmurju, denimo s III. osnovno šolo v Murski Soboti in osnovno šolo v Kuzmi. Ravnatelj slednje in tamkajšnji župan Jožef Škalič je v imenu ravnateljev (iz slovenskih in dvojezičnih slovensko-madžarskih osnovnih šol) dejal, da je sodelovanja že zdaj kar dosti, vendar je potrebno stike dvigniti na višjo raven. Po pogovoru je bil zadovoljen z vsebino in se strinjal, da se bodo morali na drugem srečanju, ki bo v Prekmurju, pogovarjati o konkretnih nalogah. sestavi sombotelske visoke šole Dániel Berzsenyi, pa Judit Erdődy. Ravnatelji so se srečali na monoštrski OŠ Istvána Széchenyija. Druga z desne predstojnica Zavoda za šolstvo, organizacijske enote v Murski Soboti Irena Kumer Ladislav Lipič je poudaril, da bo kot veleposlanik na vseh ravneh pomagal Porabskim Tudi Slomak pozdravlja skupno pobudo Slovenska manjšinska koordinacija Slomak pozdravlja in podpira pobudo šestih organizacij Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske z naslovom »Preko mej«, ki se bo zvrstila v petih krajih matičnega in manjšinskega prostora. Gre v bistvu za uresničitev ideje o združevanju in sodelovanju manjšinskih stvarnosti, ki je pred tremi leti privedla krovne organizacije Slovencev v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem do združitve v Slomak. Pobuda organizacij ljubiteljske kulture iz treh zamejstev pomeni tudi vzpodbudo, da je treba nadaljevati na poti povezovanja in sodelovanja z namenom, da se ustvari na vseh nivojih organiziranih dejavnosti naših narodnostnih skupnosti priložnost po skupnem soočanju in načrtovanju. V tem smislu bo januarja prihodnjega leta potekalo dvodnevno srečanje Slomaka v Monoštru, kjer bomo podrobno analizirali možnost oblikovanja stalnih medmanjšinskih delovnih omizij na področju kulture, športa, gospodarstva, medijev, šolstva in raziskovalnega dela. Povezovanje slovenskih manjšin predstavlja pomembno izhodišče za širšo interakcijo različnih jezikovno-etničnih skupnosti na območju Alpe Jadran. Slovenska manjšinska koordinacija lahko obenem postane aktiven dejavnik in zagovornik manjšinskih interesov na evropski ravni, v prvi vrsti v okviru Sveta Evrope in Evropske unije. Obisk v marcu širšega predstavništva Slomaka v Bruslju je pravilnost takšne izbire le potrdil. … DO MADŽARSKE Kje bo nova vladna četrt? O tem, kje naj bi se zgradila nova vladna četrt v Budimpešti, se bo v teh dneh odločala komisija Agencije za državno imetje, ki bo ocenila vse prijave, ki so prispele na razpis. V novi četrti naj bi se zgradilo kakih 160 tisoč m2 pisarniških prostorov, kjer bi delovala razna ministrstva. Na razpis je prispelo 27 projektov od raznih samouprav, zasebnih vlagateljev ter inženiringov. Po mnenju dnevnika Népszabadság imajo največ možnosti tri lokacije, in sicer lokaciji ob Južnem in Zahodnem kolodvoru ter lokacija pri mostu Lágymányos. Vlada ne bi rada zgradila nove vladne četri na drugi strani Donave, se pravi na budimski strani, kajti težko bi bilo zagotoviti povezave med parlamentom in raznimi ministrstvi, kakor tudi s kabinetom predsednika vlade, ki ga želijo preseliti v sedanjo stavbo Ministrstva za kmetijstvo na Kossuthovem trgu. Vlada bi po izgradnji nove vladne četrti prodala sedanje stavbe raznih ministrstev, ki so prvotno bile večinoma zgrajene za potrebe bank. Monoštrski župan je vložil tožbo proti neznanemu storilcu Monoštrski župan Tibor Viniczay je zaradi onesnaževanja reke Rabe Slovencem. Izobraževanje je nedvomno področje, kjer so številne naloge, ki bodo hitreje uresničene, če bo pri tem sodelovala tudi Slovenija. Sodelovanje kaže krepiti tudi zato, ker ima razvoj dvojezičnega šolstva v Prekmurju več desetletno tradicijo, medtem ko je v Porabju kota in med drugim tudi z boljšim sodelovanjem šol pripomoremo k njenemu odpravljanju. V imenu slovenskega Zavoda za šolstvo se je Irena Kumer posebej zavzela za še večjo in vsestransko pomoč porabskim narodnostnim šolam in kot eno šele na začetku. Generalni konzul Marko Sotlar je poudaril, da je v preteklosti predvsem sistem naredil izmed oblik omenila vlogo višje svetovalke mag. Valerije Perger. Ravnateljice in ravnatelji so predstavili šole in stike, ki jih imajo oziroma bi jih želeli navezati z novimi šolami. Ker so drug drugega slišali in zvedeli za želje, si lahko obetamo pestrejše sodelovanje šol iz Železne županije in Prekmurja. Še neuradna, a zanimiva vložil tožbo na policijo proti neznanemu storilcu. Naveličal se je namreč neefektivnega boja, da bi v mestni občini preprečili, da se na gladini reke od časa do časa pojavi kot prešita odeja debela, umazano-bela pena, ki ni le neestetska, temveč tudi nevarna za favno reke. Debela pena se pojavlja na reki že peto leto, občinska okoljevarstvena komisija se je že obrnila na vse mogoče pristojne organe. Reko onesnažujejo tovarne ustnja na avstrijski strani, kar so priznali tudi dovolj škode tudi v šolstvu, škode, ki jo šele danes lahko novica: pogovor je potekal na osnovni šoli Istvana Széchenyija, ki je na prostoru, na katerem naj bi zgradili hotel v sestavi termalnega parka, zato jo bodo zelo verjetno porušili, in zgradili na drugi lokaciji, ostala bo le telovadnica kot športna dvorana. avstrijski strokovnjaki. Problem onesnaževanja reke je večkrat obravnavala tudi madžarsko-avstrijska mešana komisija za vodno gospodarstvo, strani sta se dogovorili, da bodo uvedli učinkovite ukrepe in zaustavili onesnaževanja Rabe. Termin je bil mesec julij. Ker se pa debela pena pojavlja na rečni gladini tudi po tem terminu, se je monoštrski župan odločil za vidimo s pravega zornega Ernest Ružič omenjeni korak. Porabje, 16. novembra 2006 6 Lidgé smo nej ranč najbole pošteni do sebe. Kak bi vam povedo, ka bi me razmeli? Če pravim, ka smo nej najbole pošteni do sebe, s tejm brodim na tou, kakšo želenje mamo od žitka. Od ednoga od vnougi dnevov v žitki. Ka te eške boukše razmeli, ka se mi mota po glavej, naj vam vöovadim, kak sta se zgučavale dvej ženski. -Uaaaaa, dugo sam te nej vidla! Kak si kaj gnes? -pita prva. -Čüj, meni je tak dobro, ka boukše ranč ne more biti, -njoj nazaj povej druga. V tom kratkom guči med tema ženskama je ena lažala, ena pa je gratala nevoškena. Vej je pa tista, ka je prajla, kak njoj je najboukše, ranč tou škela. Škela je, naj grata nevoškena! Zato je pa lažala, ka njoj je najboukše, čiglij je nej vcejlak brezi problemov. Vej pa vejte, kak je buksa nej nigdar zavolé puna pa kak so mlajši leko lagvi. Na, pa mouž tö. Depa niške se ne smej zavolo toga, ka je nej vse najbole super, meti dobro. Drugi guč nam pripovedavle neka vcejlak drugoga. -Na, kak se kaj maš, stari padaš, - pita možakar svojga padaša. -Aaaa, njaj! Takši posrani den mam, ka ne vejm, gde se me glava drži, - se sekejra drugi. - Ka pa je te naoupak, - ga tadale spitavle prvi. - Aaaa, njaj, njaj, boukše je od toga nej gučati, - njemi nazaj povej drugi. Tou nevoulivanje drugo nosi v sebi, drugo funkcijo kak pa super den od tiste ženske. Té piščavle pri prvom moškom vcejlak oprejte dveri za edna velka koula spitavanja. Vej pa ne vej, zakoj ma padaš takše velke nevoule. Vejte, kak tou leko mantra človeka? Ne more pa ne more si nazaj povedati, kakše so pajdašove nevoule. Rejsan leko ma človek s tejm velke nevole. Če pa bi poglednili nut v tisto žensko pa v moškoga, bi vidli, ka de pri njima za vcejlak normalen den. Žitek njima ne tečé nika ovak kak druge dneve. Depa vsi normalni dnevi so si tak gnaki kak djajce djajci. Tou pa je dun nej za strpeti! Tou se leko vpamet vzeme pri mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski, tö. Una nikak ne more meti vcejlak normalnoga dneva. Una grata betežna, če se naredi kakši takši normalen den. Una leko naredi iz ednoga lejpoga normalnoga dneva pekeu. Nikak pa ne more naprajti iz lagvoga dneva nebesa. Na, če je den lagvi, je že etak pa ovak nej normalen. -Uaaj, kakši lagvi den! Vse me nika boli. Tou je ven od vrejmena, - sam si nika na glas brodo. -Gvüšno, ka je od vrejmena, če pa maš tak manjaste čunte pa maš manjasto cejlo tejlo. Več bi delo kouli rama pa bi te nej nika zavolo vrejmena nej bolelo. Tou je manjasti beteg, - je bila moudra kak sedem grški filozofov vküper. Na eden drugi den sva se pogučavala etak. -Kakši lejpi den! Gnes bi leko cejli den spejvo, - sam skur djufko. -Ja, ja, ja, ja, samo boj veseli, depa gda ge mrgem ne boš tak veseli. Aaaaa, moja migrena, moja glava, moje tejlo, - si je kuman eške zdijavala. Tak sam se zdaj sam s seuv zgučo, ka mo doma za vsikši den na velko pripovedavo, kak je den super, lejpi pa najboukši den od vsej dnevov. Tak se vejn več nede korila z meuv, ka sam nika nej vrejden. Kak mo pa venej lažo, pa si eške moram zbroditi. Samo ka nede vcejlak normalen den. Miki Odločitev glede Vesne bi morala biti najbolj preprosta. V nekaj mesecih jo je dodobra spoznal in ne bi mogel reči, da mu ni všeč. Kupuje veliko stanovanje, kjer načrtuje njegov atelje, ima dvakrat večji, nov in moderen audi a šest, je zobozdravnica, ki po desetih letih delovne dobe razmišlja o zasebni praksi, ki bi jo imela na izbrani, privlačni lokaciji; je mlajša od njega in ne premlada kot Gaja, tega, kako kuha, še ne ve, ker na kosilo k njej še ni šel, čeprav je bil povabljen; v postelji presega vse dosedanje ljubice in mu zagotavlja relativno svobodo, s tem ko predlaga, naj svojega stanovanja ne proda, in tudi uradno se ne bi vezala, ampak živela skupaj. Če bi tistih temah, ki jo privlačijo ODLOČITEV oziroma zanimajo. Andraž je vedel, da bi poznanstva, Andraž zopet premišljuje o svojih na tovrstne terminologije kot je z Laro, ohranil tudi, treh ženskah, o Gaji, Lari in Vesni. ni uporabljala. Za to, kar če bi začel živeti z Vesno je ustvaril zadnjih pet let, in celo z Gajo, pri kateri bi Največ preglavic mu povzroča zo ima največ zaslug Gaja, v vsakršne zveze, ki bi imele bozdravnica Vesna s ponudbo, da najnovejšem obdobju se je priokus osebnega, prekinil bi živela skupaj. zalotil, da pri risanju pogo-in se posvečal zgolj ljublje ampak se v celem predaja slikanju še zadnjih platen za napovedano razstavo. Pred časom se je Andražu utrnila misel, da Vesni ne bo odgovoril do otvoritve razstave oziroma da bo odločitev pojasnil v prvem tednu, ko bo razstava na ogled bolj ali manj radovednemu občinstvu. Preprosto ji bo povedal, da na vrhuncu priprav, ko ima skoncentrirane obveznosti po vsebinski in tudi po organizacijski plati, ne more trezno razmišljati in se odločati o tako zemeljskih temah, kot je skupno življenje z novo žensko v njenem stanovanju. Vesni bo zagotovil, da po otvoritvi razstave ne bo iskal in predlagal podaljšanja časa za odgovor, ampak povedal dokončno besedo. Nekje v podzavesti je vedel, da bo Vesni poskusil pojasniti in dopovedati, da na skupno življenje ni pripravljen z nobeno žensko, ker bi se vedno čutila v drugem planu zaradi kronične zaljubljenosti v likovno ustvarjanje. (se nadaljuje) se mu to dogajalo pred četrt stoletja ali kakšno leto pozneje, bi rekel, da postaja pozitivna oseba iz pravljice, zdaj več ni prepričan, če sodi v roman ali dramo ali v komedijo zmešnjav. Toda kako se odločiti za življenje z Vesno in pozabiti Gajo? Da bi šel k Vesni in ohranil zvezo z Gajo na način, kot se ona ob možu druži z njim, to misel je zavrgel, ker bi bil v precepu dveh žensk zagotovo ustvarjalno prizadet. Ni sodil med umetnike, ki bi ustvarjali iz bolečine, ampak je bil uspešen tedaj, ko je bila okoli njega pozitivna energija, o kateri so pogosto govorile Gaja in Lara, zadnje čase tudi Janja, torej najmlajša generacija, medtem ko Ves- Porabje, 16. novembra 2006 sto razmišlja o Vesni, zlasti tedaj, ko sta preživela divje noči ljubljenja, čeprav je v svoja dela doslej vnašal le malo erotike. Z Laro se ni začel družiti zaradi ljubezni, ampak je tako mimogrede naneslo in sta v pogovorih našla vrsto stičnih točk v razumevanju in doumevanju umetnosti. Čeprav sta se najprej pogovarjala o likovni umetnosti, je pozneje začutil, da Laro bolj zanima književnost, tako poezija kakor proza in tudi dramatika, saj je pogosto obiskovala najbolj atraktivne gledališke predstave v Mariboru in Ljubljani. Presenečen je bil, koliko časopisov ji uspeva prebrati, toda tu je opomnila, da ne prebere vseh, ampak ljih le prelista in se ustavlja ob ni osebi in vsemu, povezanemu z njo, oziroma vsem skupaj, če bi z njima živeli hčerki. Slednje je bilo tako samoumevno, da drugače ne bi moglo biti, kajti če je bil v kaj prepričan, je bil, da Gaja hčerk ne bo pustila možu za nobeno ceno, tudi če bi se morala odreči ljubezni z njim ali komerkoli drugim. Videl jo je, ko je bila skupaj z obema hčerkama. Tedaj je bila ženska v polnosti in absolutnosti besede in njene vsebine. Táka z njim ni bila doslej še nikoli. „Žal mi je, toda nekaj boš moral povedati, bolje prej kot pozneje,” postavi Vesna na realna tla Andraža, ko o skupnem življenju s katerokoli znanih žensk ne razmišlja niti za velikost ali težo makovega zrna, 7 potovati s turistič nim vlakom, ki nas je odpeljal na grad. Na gradu je bil razgledni stolp. S stolpa se je odpiral čudovit razgled na Ljubljano. Pogledali smo virtualni film o zgodovini glavnega mesta. Iz filma sem izvedela, da je bil v Ljubljani leta 1895 potres, ki je skoraj uničil mesto. Po potresu je Ljubljana začela dobivati svojo novo podobo. Na začetku 20. stoletja je k temu pripomogel Jože Plečnik, znan slovenski arhitekt, ki je zgradil veliko cerkva, stavb in zgradb, med drugim Tromostovje, zame bil ulica. Na steni ene hiše je Prirodoslovni muzej, Pre-očali. Na poti domov smo bila všeč atmo- zeriji. Okrašena je bila za praznik noč čarovnic: vsepovsod so bile bučke, svečke, duhovi in ča senetilo me je, da je relief tako majhen. Na slikah v knjigah je videti večji. Izlet mi je bil zelo všeč. Dobro je, da nam je bilo tudi vreme naklonjeno. Annamaria Bedič, 10-a.r., V Ljubljani mi je bilo všeč vse, posebej grad. Stoji na hribu. Z gradu je bil lep razgled. Glavno mesto Slovenije je majhno, a lepo. Všeč mi je bil tudi Prešernov spomenik in relief Julije Primic. Gledata drug drugega. Ljubljančani so bili mirni in vse je bilo nekako drugače kot na Mad- Izlet v Ljubljano (2) V muzeju je bilo na ogled rastlinstvo in živalstvo Slovenije, pa tudi minerali in podzemski, jamski svet. Videli smo podobo Postojnske jame, kjer živi človeška ribica. Prešernov trg je bil poln ljudi. Vreme je bilo lepo in so se Ljubljančani ter drugi turisti sprehajali na trgu. Jedli so sladoled v kafiču zraven Ljubljanice, slikali so se pred Prešernovim spomenikom. Ljubljanica je bila čudovita, vse je bilo tako lepo urejeno: ograja, mostički, zelenje, da je bilo kot v pravljici. Velik vtis name je naredil Ljubljani šernovega trga je Wolfova Na izletu so mi bili všeč ti s tridimenzionalnimi doživljaj relief Primičeve Julije. Pre-šernov trg in Ljubljanica. se ustavili v prijetni piz-sfera ljudje so se vozili s kolesi, bili so zelo dobro oblečeni, na ulicah je bilo polno prijetnih kavarn. Študentje so posedali na stopničkah pred Prešernovim spomenikom in so se pogovarjali. Povsod je bilo čisto in urejeno. Rada bi še večkrat šla v Ljubljano. Katja Karacsony, 12-b.r., Na izletu sem se počutil zelo dobro. Veliko sem slišal o zgodovini Ljubljane. Naš vodnik nas je peljal po cestah prestolnice in je govoril o znamenitostih. Ljubljana mi je bila zelo všeč, posebej pa sta me pritegnila muzej in grad. Razpoloženje je bilo veselo in pri jetno. Upam, da bom še kdaj šel v Ljubljano. no knjižnico. je o zgodovini Ljubljane 12-b.r., Brigitta Gašpar, od začetkov do sodobno-Tamara Škaper, 10-b.r., sti. Morali smo ga gleda-11-a.r., Narodno žarskem. Rada bi še več-virtualni film, ki smo ga rovnice. Pica je bila zelo krat šla tja. gledali na gradu. Govoril okusna. Porabje, 16. novembra 2006 PETEK, 17.11.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 MODRO, 10.45 Z VAMI, 11.35 ZDRAVO! BOG ŽIVI!, DOK. FILM, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 MEDNARODNA OBZORJA, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MALI MOZART, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: OTROŠKI STRAHOVI, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: TRŽIŠKA BISTRICA, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 HOMO SAPIENS, FRANC.-KAN. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 ŽELEJČKI, RIS., 18.40 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 21.20 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 HOMO SAPIENS, PON., 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 3.10 INFOKANAL PETEK, 17.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.15 ŠTUDENTSKA, 14.45 PREZGODAJ OČE, FRANC. FILM, 16.10 ŠTAFETA MLADOSTI, 16.55 ŠPORT ŠPAS, 17.35 ZDAJ!, 18.05 MOSTOVI – HIDAK, 18.35 PRVI IN DRUGI, 19.00 IDIOT, RUSKA NAD., 20.00 ZLOČIN V SVETU UMETNIN, ANG. DOK. SER., 20.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 21.20 CITY FOLK, 21.50 HITLERJEVA KANTATA, NEMŠKI FILM, 23.50 PODZEMLJE, FRANC. FILM, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL SOBOTA, 18.11.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 UŽIVAJMO V ZDRAVJU, 13.50 SLOVENCI V ITALIJI, 14.20 PIRAMIDA, 15.20 HOLLYWOOD ALI PROPAD, AM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 17.25 NA VRTU, 18.05 KUHAM Z ZVEZDAMI, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MI SE MAMO RADI, DOMAČA TV NAD., 20.30 HRI-BAR, 21.40 GLAVA DRUŽINE, AM. NAD., 22.35 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.10 DEKLE, KI JE PREVEČ VEDELO, IT. FILM, 0.35 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.15 HRI-BAR, 2.25 INFOKANAL SOBOTA, 18.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.55 SKOZI ČAS, 12.05 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: STOCKHOLM, 12.35 ZDAJ!, 13.00 SELMA IN JOHANA, ŠVEDSKI FILM, 14.30 ŠPORT, 16.25 KOŠARKA, LIGA NLB, CRVENA ZVEZDA -UNION OLIMPIJA, 18.15 SVETOVNO MRAČENJE, ANG. DOK. ODD., 20.00 OČARLJIVI MALOPRIDNEŽ, AM. FILM, 21.30 IDIOT, RUSKA NAD., 22.20 SOBOTNA NOČ: MEF IN NOB, 23.20 ROBBIE WILLIAMS, KONCERT IZ BERLINA, 0.20 OTROK V KOTU, AVSTR. NAD., 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL NEDELJA, 19.11.2006, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 SLEDI, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA: VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.35 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.55 POROČILA, VREME, 23.10 SKRIVNOSTI DVORNIH PREVRATOV, RUSKA NAD., 0.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.15 INFOKANAL NEDELJA, 19.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.00 SKOZI ČAS, 12.10 MLADI VIRTUOZI: KVARTET ROGOV AKADEMIJE ZA GLASBO, 12.35 HRI-BAR, 13.40 SLOVENSKI VODNI KROG: BLEJSKO JEZERO, IZOBR. DOK.NAN., 17.00 SP V ŠPORTNEM PLEZANJU, 19.00 ŠPORT, 20.00 PRISRČNI SPOMINI NA KUBO, AVSTR. DOK. ODD., 21.00 OPERNA ARIJA: MEZZOSOPRANISTKA MIRJAM KALIN IN TENORIST BRANKO ROBINŠAK - G. VERDI: TRUBADUR, 21.20 PO POTEH SLOVENSKE OPERE, GLASB. DOK. SER., 22.05 ANNA PIHL, DANSKA NAD., 22.50 Z GLAVO NA ZABAVO, 23.20 ŠPORT, 0.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.50 INFOKANAL PONEDELJEK, 20.11.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA: VIKEND PAKET, 14.25 TURISTIKA, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.05 ANČINE NOGICE, RIS., 16.15 TRAKTOR TOM, RIS., 16.30 PODSTREŠJE, IGR. NAN., 16.45 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 IMUNSKI SISTEM, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 18.40 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 IZZIVI, 20.30 OPUS, 21.00 JULIJA, AVST. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 HENRIK OSMI, ANG. NAD., 0.30 IMUNSKI SISTEM, DOK. ODD., 1.15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON., 2.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 20.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.10 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 12.30 SLOVENCI V ITALIJI, 13.00 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 13.20 PO POTEH SLOVENSKE OPERE, GLASB. DOK. SER., 15.00 VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV, PRENOS IZ DRŽAVNEGA ZBORA, 17.05 TEKMA, 17.55 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 UMORI V MUZEJU, ANG. NAD., 20.10 UMOR NE ZASTARA, NEMŠ.NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, GLASBENA ODDAJA, 22.40 MALČKA GLEDATA MALČKE, AM. RIS., 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.25 VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV, 2.30 INFOKANAL TOREK, 21.11.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 SOŽITJA, 10.30 NA VRTU, 11.10 KUHAM Z ZVEZDAMI, 11.40 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 HRI-BAR, 14.30 V ŽIVALSKEM VRTU, AVSTR. DOK. SER., 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MARJAN, KONJ, KI PLEŠE STEP, RIS., 16.05 POTEPANJA, DOK. NAN., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 PODOBE SLOVENIJE, DOK. ODD., 18.05 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.35 ANČINE NOGICE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PIRAMIDA, 21.00 REX, DOK. MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 AUSCHWITZ - NACISTI IN DOKONČNA REŠITEV, ANG. DOK. SER., 23.40 PODOBE SLOVENIJE, DOK.ODD., 0.15 RESNIČNA RESNIČNOST, 0.50 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 INFOKANAL TOREK, 21.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 REDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 18.05 LABIRINT, 19.00 MALI OGLASI: OČKA, IZV. TV NAD., 20.00 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 20.45 KO ULICE SPREGOVORIJO: O ŠILU IN KOPITU, 21.00 NAJBOLJŠA PODJETNIŠKA IDEJA, 21.30 POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, TV PRIREDBA PREDSTAVE AKADEMIJE ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO, 22.45 UNO, NORVEŠKI FILM, 0.25 REDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 2.30 INFOKANAL SREDA, 22.11.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 KNJIGA MENE BRIGA, 10.25 HOMO SAPIENS, FRANC.-KAN. DOK. SER., 11.15 SPET DOMA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO, 13.35 LJUDJE IN ZEMLJA, 14.25 MI SE MAMO RADI, DOMAČA TV NAD., 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŠOLA PRVAKOV, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.25 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 KRTEK, RIS., 18.45 VRAN DOKOLENKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TRPLJENJE MLADEGA IGORJA, SLOV. MLAD.FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OMIZJE, 0.10 Z VAMI, 1.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.00 INFOKANAL SREDA, 22.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 REDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 18.00 MOSTOVI - HIDAK, 18.30 UŽIVAJMO V ZDRAVJU, POUČNO-IZOBR. ODD., 19.00 PRAKSA, AM. NAD., 20.00 IZZIVI, 20.35 EVROLIGA V KOŠARKI, UNION OLIMPIJA - PARTIZAN, 22.35 4. FESTIVAL SLOVENSKEGA JAZZA: SAKSAFONIST TADEJ TOMŠIČ IN BIG BAND RTV SLOVENIJA, 23.20 LJUBEZENSKA SERENADA, AVSTR. FILM, 0.55 REDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.00 INFOKANAL ČETRTEK, 23.11.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 10.25 JULIJA, AVST. NAD., 11.15 IZZIVI, 11.45 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DRUŽINSKE ZGODBE, 14.15 OPUS, 14.45 ODPETI PESNIKI, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.15 TOM IN OSKAR, KRATKI IGRANI FILM EBU IZ BELGIJE, 16.30 VSE O ŽIVALIH: ORJAŠKE VIDRE, ANG. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 POLICAJ ČRT, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 PRVI IN DRUGI, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 FESTIVAL SLOWIND 2006, 0.45 JASNO IN GLASNO, 1.35 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.35 INFOKANAL ČETRTEK, 23.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 REDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 17.20 GLAS EVROPE, DOK. ODD., 17.50 KOŠNIKOVA GOSTILNA, 18.55 IZBRANEC, AM. NAD., 20.00 SLOVENSKI OKTET V POSTOJNSKI JAMI, POSNETEK KONCERTA OB 55-LETNICI DELOVANJA, 21.00 VAJA ZA SMRT, DOK. ODD., 22.25 BEG GOSPODA MONDA, FRANC. TV FILM, 23.55 PAULINE NA PLAŽI, FRANC. FILM, 1.25 REDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.30 INFOKANAL ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Klarisa Jovanović med gornjeseniškimi učenci 10. novembra so lahko učenci gornjeseniške osnovne šole tudi osebno spoznali Klariso Jovanović, ki so jo do zdaj poznali le iz našega časopisa. Na otroški strani so z veseljem prebirali njene prispevke z naslovom Prispodobe o živalih ter priredbe pravljic raznih slovenskih pokrajin ali drugih narodov. Vsestranska ustvarjalka je tokrat s pomočjo glasbe in pesmi popeljala otroke v čarovni svet ljudskih pesmi. Kakor piše na platnici zgoščenke »Stoji mi lipica«, so te pesmice okrogle in poskočne, igrive in hudomušne. Pesmice so na osnovi ljudskih pesmi prirejene prav za otroke, in dobijo ob petju KlariseJovanovič poseben čar. Glavno vlogo v tem glasbenem popotovanju so imele živali, predvsem polžek, ki se mu je mudilo, ki je srečal krojače, ki bi se rad ženil… Na koncu so se pa otroci skupaj s Klariso Jovanović »po polžje« zavrteli. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT