180. številka. Trst, v torek dne 11. avgusta 1903. tsčaj XXVIII ■n> J o m EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun jvedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaš*: za vse leto 2A K, ca pol leta 12 K. za četrt leta • K in za en mesec 4 K — Naročnino je plačevati naorej. Na naročbe bcea priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tob&kamah ▼ Trstu se prodajajo posamične S-evilke po 6 stot. (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. I i glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko. Oglasi 86 računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., 8e računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema tiprav-ništvo v ulici fflolin plccolo it. 3, H. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna : ulica Carintia štev. 12. V edinosti je moč ! Na uljuđen odgovor uljudna replika. m. jo delala dr. Dompieri in dr. Geiringer, slovenski poslanci nočejo in ne smejo delati! Drugo je pisati v Ljubljani o »škandaloznih razmerah« in o korupciji laške klike, a drugo Znano je, da naši zastopniki niso bili je frtotavrn* svoje trditve v mestnem svetu, do letoH v nijednem odseku, a če manje dele- pred ^^^^ Da bi pa slovenski po-peciji. Svo;e znanje o mestni upravi crpijo glanc;( 0zir0ma na§ liet v očito lastno bla. torej le .z razprav mestnega sveta, ki so pa maŽQ pf)ve5ali ugieJ 8lovenBke stranke, to iuk v«kexu 11fil 1 M. Ako pa I tj I 1 more verjeti le tak n8jivnež> kakoršen je »Si. Narode, nsj »E iinoet« tako kritikuje j f, II Hir >31. Naroda«. mestno gospodarstvo, kakor to deia »Sole«, Graja se tudi naš nastop V borbi ncej potem naj nam t-i'i poš e o igovornega ured- ,lr/ m Dompieri-jem in progresovsko stanko: cika, ki bo h tel toliko — a najbrže bi še tega moža da bi bili mi morali cčito pod-vtč — v h adu sedet', kakor sedijo »SoJe«- pirati! Tu se zopet kaže vsa najivnoat »Na ievi uredniki, ali ja taj nam da kace ga rodovega» informatorja. Dr. Dompieri je tisti državnega posianca! mož, ki je kakor tržaški župan na znanem Kakj ttžavna je vratca kritika ravno v shodu italijanskih primorskih županov zatem oriru, to ina že sleherni pazljivi č t^telj klical na naslov Slovencev: »Et eos eiicia zapisnikov o mastnih tejah. Koliko bru .a je mus f-ras !« Ali bi bili mi res bojno g 1 a bila n. pr. povzročila Dumpjerijtva kritika o silo proti italijanstvu, ako bi gospodarstvu v m« stm plinarni!! A ko te mi očito priporočali izvolitev je od Domp er ;a zahtevalo catančnejih po- tacega laškega fanatika?! Na datkov, j e m c ž o b m o 1 k. n i i k a k or g r o b. Kranjskem tirno res videli takozvane sloven-Jiil je izvoljen preiskovalni o Wk, no jDoic- ske narodnjake v tesni zvezi z nahujimi pien je — molčal ! ! Dompieri ni sploh nemškimi srdi teži ; no, pri nas imamo druge prišel t zadnjih treh letih niti enkrat pojme o narodnem ponosu in o koristih ta ▼ sejo mestnega sveta. On, ki bi kakor žu- kih zvez. Tudi je jako značilno, da pripo-pan, kakor večletni pred-*dniit uprave mestne roča »Slov. Narod« eueg*. Djmpierija, ko je pl narne itd. moral boije poznati mestno vendar znano, da je ta mož skozi in skozi kle-upravo, nego katerisibodi drugi svetovalec, rikalnega mišljenja in da steji v ozki zvezi on je molrai in se je tudi v svojem volilnem z dunajskimi kišćanskiici socijalci. Sicer pa msnif^tu omej.l na jako splošno kritiko bodi povedano »Narodovemu« inspiratorju, mestne uprave. da bi bil največi politični pogrešek, da, na A s«-daj se zahteva od nas, naj mi od- ravnoBt n e z m i s e J, ako bi bili Slo-krijemo tUgrantne nepravilnosti, ki moramo venci eventualno zvezo z Domperijevo ev«je informacije crpiti iz laških listov!! stranko obešali na veliki zvon. To umeje v Posiuž.ti hočemo še z drugim slučajem. Trstu že vsaki otrok in to dokazuje tudi Dr. Ge;r;Dger je v javni seji kritikoval na- dejstvo, da je celo ono našo, od »Naroda« kup zem jtšča za norišnico. Splošna senzacija, omenjeno, skoraj indiferentno notico o tak-Izvoljea je bil odsek ki naj stvar preiakuje. tiki tržaških Slovencev nasproti Dompierijevi Pričakovalo se je »tiigrantnih nepravilnosti«, stranki uporabilo vse laško časopisje za besne Sedaj pa se junaški dr. Oeirinsrer niti napade na to stranko, kateri se je očitalo ni prikazal pred odsek. Molčal je k a- narodno izdajstvo. In potem naj bi mi igrali kor grob in je dobil ukor kakor z odprtimi kartami! Zakaj pa je »Slovenski obrekovaiec! Ako ti l.udje, ki gotovo Narod« trdovratno tajil zvezo z Nemci takoj kaj zntjo, niso mogli ali tiso hoteli priti s dolgo, d ikler je niso Nemci sami odklili, j fakti na dan, kje naj jih potein poiščemo oč.taje Narodovcem nezvestobo?! mi i! Oba gospoda, dr. Geieringer in dr. Dom- - pieri, sta torej pač stegnila roko, ki je za- tž LjiMi Siioa M. fer. društva nobenem preiskovalnem odseku. 1 Hniin{: tt Pnflipi »Slov. Narod« ee sklicuje trdi na dr. .jUUlljU V UUilul. Rvbara, ki je baje privatno trdil, da imajo V nedelj«* ne je po moogiii, mnog.h ie- t Slovenci o motnem gospodarstvu toliko in tih zopet enkrat v Gorici povzdignil glas, ki takega gradiva, da bi objavljenje istega vpli- je jasno in energično klical po odpravi zavalo na gospodujočo stranko kakor bomba, prek, ki se stavijo našemu malemu sloven-Mi smo pooblaščeni v izjavo, da dr. Rvbar skemu narodu na pot, da se ne more dvigniti tega nikdar rekel ni. Ako bi slovenski po- na kulturelnem polju tako visoko, kakor mu slanci imeli res zanesljive podatke o »flag- pritiČe in kabor je dolžan svoji človečanski raotnih nepraviinosiin «, ne bi čakali, da jih misiji. Povsod po slovenskem so se sklicevali šele »Siov. Naroi« opomni na njihovo dol- shodi in se je manifestiralo za slovensko vse- j žnost. Sramotne figure pa, ki sta učilšče, Ie na Goriškem, ki velja kakor naj -. PODLISTEK. 18 Na svetlem obrežju. Novela. Poljaki spisal H. Sienkiewicz. Poslovenil Podravski. IV. Gospa Elzenova se nikakor ni prestrašila, ker se povsem ni bala moških. Ni se tudi bala Kresovičeve jetike, ker jo je domači zdravnik v tem obziru popolnoma pomiril. Istinito je torej bi o le njeno začudenje, jeza in strah pa le nekaj navideznega. V srcu ae jej je vzbud.lo ca krat začudenje. Za to naravo, okovano z izprijenostjo in klativite-atvom, je vsakoršno pustolovstvo, zlasti še ono, ki je ugajalo njenemu ženskemu samoljubju, imelo neizrekljivo mično3t. Pri tem pa se tudi njen nravstveni čut ni zgražal nad čemur si bodi. Ko bi jo bil Kresovič prosil za eno minuto sreče, za pravic o poljubiti rob njene suknje, e pokorščino, 8 solzami, klečeč na kolenih, bila bi zapovedala vreči ga skozi duri. Toda ta grozni in skoro znoreli človek, ta predstavitelj sekte, o č je grozni eneržiji so pripovedovali v njenem ozračju bajeslovne reči, se je pojavil kakor nekaj tako demo-ničnega, tako razlikujočega se od vseh ljudij, kar jih je videla doslej, da se jo je polastil skoro zanos. Njeni živci so si želeli novih reči. Domisl la si je takisto, da v slučaju njenega upora zamore pustolovstvo prekora čiti vsakoršne m^je in spremeniti se v škandal, zakaj ta znorelec je b«l v resnici pripravljen na vse. Kresovič pa je nadaljeval, oblivajoč njeno lice z vročo svojo sapo. »Ljubim in nimam ničesar izgubiti! Zgubil sem zdravje, zgub:l prihodnjost ter se spridil.... Ničesar več nimam izgubiti ! — razumete gospa ? Meni je vse eno, ali na vaš klic pridrvi semkaj deatt ali celo sto ljudij .. Toda vam to ni vse eno. Potem odidem in tajaost zgine — prisežem !« zavedne ša dežela na slovenskem ozemlju, se ni nikdo zganil. In česar niso storili poklicani politični faktorji, poprijela se je z vso vnemo naša akadem eaa mladina. V nedeljo, ravno leto dnij po ustanovitvi akad. fer. društva »Adrije« v Gorici, zbralo seje nad 1500 sloven-kega ljudstva na prostornem Katurini-jevem vrtu na poziv naše akademieoe mladine, ki je sedaj prvič nastopila v javnosti. Pri tem nismo imeli skoro nikake podpore od kake druge strani izven od našega narodnega uaiteljsiva, a shod je bil impozantsn, in nje gov glas se bo r^zles^al dalje in dalje do ušes on.h, ki ga morajo čuti. Med udeležniki moramo dati prvo in Častno maoto naš;m širšim slojem, ki so pr hiteli ca shod iz mesta in okolice ter pri pom 'gli našemu shodu do take impozaatno3t.i po številu. Ostro grijo pa zasluži naša inteligenca, ki bi morala prednjačiti v vsem ni žim slojem, za katere je res prava žrtev, ako svoj edini svobodni čas darujejo na oltar dom--vine. Naša inteligenca nas je pustila skoro docela na cedilu in iz narodoonaprednih vrst goriških ni prišel niti en pozdrav na naš shod ako izvzamemo uciteljstvo in Sežano. Pa tuđi iz sveeeniških vrst videli smo na shodu eilino naš"gi dičaega pesnika Simona Gregorčiča. To nikakor ni častno ni za posvetno ni za svečeniško inteligenco, in upamo, da bo v prihodnje bolje. — Ljudstvo je pazljivo poslušalo besede mladih govornikov, in videlo se je, da prihajajo besede vaem iz doa srca. Citalo ee je na obrazih ogorčenje nad postopanjem onih faktorjev, ki bi imeli čuvat: nad zakoni, pa jih mesto tega kršijo kljub svoji prisegi na ustavo. Vse pa je tudi navdajala zavest, da smo krepek narod, ki poatane, ko mera krivic prekipi, iz ponižae ovce mogočen lev in stre spone, v katere se ga hoče vkovati. Shod je otvoril cand. med. Reja, ki je pozdravil skupščino ter predlagal predsedni kom nadučitelja iz Dornberga, g. Ignacija Krizmana, čemur se je tudi enoglasno pritrdilo. Predsednik se je zahvalil za izkazano mu zaupanje tar je naprosil cand. lur. Podgornika, da prečita došle brzojavke in pozdrave. Kakor prvi govornik je nastopil cand. phil. Andrej Ipavec o slovenski ljudski šoli v Gorici. Njegov govor priobčujemo v glavnih potezah: Ena najprim:tivnejš h pravic vsakega človeka je pravica do vzgoje, kakor ima vsakdo pravico do življenja, pravico do dela, kakor je tudi vsakdo opravičen zahtevati, da se mu nudi prilika, da vzbuja duševne in telesne sile. To priliko nudi človeku šola, katere pomen pa se v Slovencih še vedno premalo ceni. Kranjska je na pr. glede šolstva na predza-.nji stopinji v Avstriji, in v ljudske mase ni še prodrlo prepričanje, da edino omika privaja človeka do blagostanja. Omika Gospe Elzen je bilo mar samo za ohranitev vnanjega ugleda, za kateri se ženska svetohlinka zmerom briga, naj si pri tem tudi vara samo sebe. Obrnivši oči, polne umetnega osupnenja v njegov obraz, je vprašala : »Ali me hočete mar ubiti?« »Hočsm plačila, toda ne denarja !« jej je odvrnil s hripavim glasom. Na to je se huje pobledtl, jo pograbil in objel, ona pa se mu je jela braniti. Toda delala je to tako medlo, kakor ženska, ki omedleva in kateri je strah odvzel zavest in moč. unt-niti nam pa ne sme biti privilegij gotovih slojev, temveč mora biti dostopna vsem. Kakor ne sme biti privilegij gotovih slojev, pa tudi ne sme biti privilegij gotovih narodov. Ne le Nemci in Lahi, ampak tudi oni, ki so slučajno Slovenci, imajo pravico do izobrazbe. A vendar se nam krati ta v zakonih zajamčena pravica. Zastonj »o naši klici po slovenski verzi in siovenakih srednjih šolah , eaj ljudskih šol ne moremo dobit', kakor kaže boj za slovensko šolo v Gorici. Ta boj , nam jasno priča o nenaklonjenosti onih fak-| torjev, ki so poklicani, da čuvajo nad tem, i da se zakoni izvršujejo. Ako bi Nemci zahte-i vali v Gorici svojo šolo, bi vlada prisilila : magistrat brez nobenega respekta pred občinsko avtonomijo, da ustanovi zahtevano š do. To svojo energijo je vlada pokazala že v Ljubljani in drugod. Slovenci v Gorici ae borimo že celo vrsto let za slovensko ljudsko šolo, a danes je še nimamo. Ši danes si moremo vzdrževati šolo z lastnim denarjem. Gorica, ki živi od Slovencev, se jih brani na vse kripije, a za vedno se jih ne br* mogla ubraniti, kajti tudi v Gorici stre slovenska okolica laško hegemonijo. Do leta 1889., ko eo si Slovenci v Gorici ustanovili šolo na lastne stroške, si> v Gorici le životarili; od takrat naprej pa seje ob splošnem političnem preobratu izvršil tudi preobrat v napredku Slovencev v Gorici. — Slovensko šolstvo - seveda na lastne stroške — se je razcvitalo in L 1898 so sezidali »Šolski dom«. Z ustanovitvijo slovenske ljudske šole v Gorici se je pa pričel tudi boj, da prevzame mesto stroške za šolo, in 1. 1895 je upravna sodnija Slovencem tudi priznala to pravico. Toda to ni bilo po volji Zidom na magistratu; in da bi šolo onemogočili, so jo postavili v znano Katinellijevo vojašnico ob skrajni periferiji mesta : v Podturen. Slovenski stariši so se pritožili proti takemu šolskemu poslopju, iz katerega so se morali celo vojaki izseliti, in kamor bi imeli nekateri učenci cele 4 km. Tcda slavni deželni šolski svet je odobril magistratov sklep glede te šole; in tako pohaja danes to šolo, za katero plačuje mesto 4 učne moči, menda 17 otrok. Ta Btvar jasno priča o naših škandaloznih razmerah, in zato ne smemo mirovati ter moramo nadaljevati boj za slov. ljudsko šolo v Gorici. Magistrat se mora prisiliti, da nam ustanovi številu primerno šolo. Mi pa se moramo zavedati, da brez šol ni napredka ! Za to moramo upreti vse moči, da si jih priborimo, kajti še le potem bomo smeli upati, da pridejo tudi za goriške Slovence boljši časi. (Pride še.) V. Svirski, dospevši v Ville Franche, je izstopil in se napotil v pristanišče, ker prišlo mu je v glavo, naj bi se vrnil v Nico po morju. Zares, takoj pri ograji ob pri staj i, našel je poznanega ribiča, kateri, razveseljen o pogledu na darežljivega gosta, se mu je ponudil s pravo ligursko bahavostjo, da ga prepelje bodisi »na Korziko« najsi bi tudi »siroccoc prevračal morje do dna«. Toda to pot je šlo zgolj za kratek sprehod, ki je bil tem lažji, ker ni bilo nikakega vetra. Svirski je šel h krmila in jela sta se pomikati po gladki planjavi. Orez trenutek ata se približala k oklopnicam, katerih črna, ogromna telesa so 8e kar lesketala v popoldanskem solncu. Krov »Formidabla« je bil ves preprežen z venci raznobarvnatih svetilk, radi jutranjega plesa, na feateri je bil tudi Svirski povabljen. Ob robovih ladije je bilo moči videti mornarje, ki so bili radi velikega broda videti od spodaj kakor pravcati pritli-kovci. Železne stene ladij, dimniki, jambori, rajne, so se odbijale v prozorni vodi kakor v zrcalu. Od časa do časa se je pomikala med oklopnicami kaka bojna ladija, podobna od • daleč Črnemu govnjaču, premikajočemu pra-1 vilno svoje noge. (Pride še.) XVIII. slavna sfcnpšćiia (Me sv. Cirila in Metodi v Litiji (Izv. {»oročilo.) (Dalje.) Sramotno pa je — je nadaljeval poročevalec za nasprotnike, ker se bore proti državnim zakonom, proti našim svetim pravicam. Ne privošČajo nam ničesar in žele napraviti iz nas janičarje ter z našimi dušami povećavati svoj narod. Naša družba ima svojo zgodovino, ki bo pričala, kako trnjevo pot je imela družba do zmage. Družba je zvesta prvotnim tradicijam, a brez podružnic ne bi mogla vztrajati. Ali ne delujejo enako vse podružnice. Temu dokaz nam je podala letošnja pokro-viteljina. Največ pokroviteljin šteje Litija Poročevalec vzdržujejo v »Information« ta-le : avktor se nadeja, da pride do sporazumljenja med Čehi in Jugoslovani glede skupnega taktičnega poet>psnja ; računati pa je tudi z možnostjo, tla ne pride, ker so med Čehi in Jugoslovani tudi pro gramatične razlike. Tudi če pripoznavamo to poslednje dejstvo, vendar so menda uverjeni vbi razsodni politiki v obeh taborih, da je sporazumljenje glede taktičnega pristopanja ne le možno, ampak tudi neizogibno potrebno v slovanskem interesu na severu in na jugu države. Običajno se ta programatična razlika vidi v tem, da Čehi streme po zgodovinski deželni, a mi Slovenci po novodobni moderni narodni avtonomiji. G. Podgornik, ta prvo-boritelj za nacijonalno avtonomijo, je sicer že večkrat dokazal v tem 1 stu, da naše s^rem- srbsked dvoru pooblaščeni diplomatični zastopniki so se udeležili veprejema na kolodvoru. Z otroci kralja Petra, princema Jurijem in Aleksandrom ter princesinjo Heleno dolel je tudi kraljev brat, knez Arsen Ka-radjordjevič se sinom Pavlom. Poleg že omenjenih diplomatičnih zastopnikov in kralja Petra, udeležili so se vBprejema na kolodvoru tudi ministri se svojimi soprogami in drugimi dostojanstveniki. Ko se je vlak pripeljal na kolodvor, je tamkaj zbrana množica navdušeno pozdravljala došle prince. Tudi nagovor, katerega je imel ministeraki predsednik Avakumnvid na prestolonaslednika, je bil prekinjen z večkratnim gromovitim ploskanjem. Tudi o uhodu kraljeve rodbine v novi konak je tamkaj zbrana množica navdušeno aklamirala. Iz Bel^gragrada nam piše prijatelj, da valeč je omenjal potem kraje', kjer sa I ljenje po nacijonalni avtonomiji ne prejudi- je imel pogovor z nekaterimi bolgarskim! _jejo o'roški vrte: in je izrekal željo, cira borbi Čehov in Hrvatov za uresa,čenje rodoljubi, kateri so mu zatrjevali, da se knez di bi — tuli će pozabimo na vse drugo — državnega prava, in je trdil cel<5, da dosega Ferdinand Koburški ne sme povrniti v Bol-ohramli v spominu številko 2500, to je : narodne avtonomije za nas Slovence bi bila garijo in da je bolgarski narod pripravljen število slovensk.h otrok, ki bi, ako ne bi prva velika etapa za združenje s Hrvati v proglasiti kralja Petra bolgarskim knezom, bilo naše družbe, izgin.li v nemški ali laški eno skupino in torej za oživotvorjenje držav- V Bolgariji da se le pričakuje migljaj ruske poplavi. Ekialanten" dokaz pa imamo, da nega prava. I a tudi ko bi ne bilo tako, bi vlade v izvršitev storjenega stlepa. družba preprečuje to. ostajala š« vedno neizogibna potreba za j Ustaja v Macfcdoniji. Iz Carigrada Požrtvovalnost za družbo se je pove- skupno taktično postopanje Hrvatov, Srbov, poročajo, da je vest o umoru ruskega končala. Znamenje je to, da obstoji zanimanje za Slovencev in Čehov v blžnji in tudi daljnji ' zuia Rastkovskega povzročila v Ildiz Kiosku našo šolsko družbo. Govorč o dobrotnikih je bodočnosti. K»jti tudi v politiki mora iti pravo gruzo. T.koj, koje dospela ta vest v poročevalec našteval razna društva, ki potna- vse po naravmm redu. Najprvo treba skr- Carigrad, bilje sklican ministeraki svet, ki gajo družbi z raznimi prireditvami. O tem beti za to, kar tvori vprašanje sedanjega ae je vršil pod predsedništvom sultana saje omenjal tudi velike veselice, ki se je vr- hipa, ker je že sedaj aktuvelno! Za sedaj mega. Na ruskem poslaništvu je bila ravno šila v Trstu pri sv. Jakobu. Omenjal je tr- mora spajati Slovane na severu in na jugu pleBna zabava, ko je dospela vest o umoru govske tvrdke, ki prinašajo družbi lepega skupni interes, ki je v tem, da zrušimo ruskega konzula v Monastiru. Ples je seveda dobička. Zahvalil seje vsem v imenu vod- zistem, ki sloni na p r e d p o s t a v i takoj prenehal, na kar so turški veliki vezir stva. Spominjal se je tudi pokojnega papeža ne mrke ga nadvladja. Moč Čehov je ter turška ministra za vnanje stvari in mor s pripombo, da tudi naša družba sloni na velika, ali vendar ni tolika, da bi mogli sami njegovih delib. Z najvišega mesta je torej doseči ta cilj! Oni potrebujejo našo pomoč, družba imela pripoznanje. Omenjal je tudi Zato se pridružujemo apelu v >Informat.onc, drugih pokojnikov, katere moramo ohraniti v naj svoj program za sedaj določijo tako, da blagem spominu. G. Žlogar je zaključil svoje bodo po njem varovani tudi interesi nas Ju- pozvati pod orožje več letnikov rezerve in poročilo z Gregorčičevimi stihi in je pripo- goslovanov, tako, da bomo vzajemno dajali odposlati jih v Macedonijo in na bolgarsko ročal skuoščinarjem, aaj delujejo dalje in in prejemali. Usodno bi utegnilo postati tudi m(.j0. narico v imenu sultana izrekli ruskemu po slaniku sožalje. V bojazni, da ta dogodek povzroči komplikacije, sklenil je turški ministerski svet naj z neumornim delom gradijo za nas na- za njih same, ako bi hoteli Čehi prezirati to daljnji obstanek. Saj gre tu za našo domo- potrebo sedanjega položaja, vino. ki ne sme postati l uja vsled naše ne- Ali tudi do jugoslovanske delegacije 8e ruskega konzula v Monastiru in da zahteva marnoati. moramo obrniti z rednim pozivom. Skoro takojšnjo kaznovanje morilca ter vseh odgo- Na to je predsednik, profesor Tomo nekako labkomišljeno se nam zdi, kakor go- vornih civilnih in vojaških oblastnij. Zupan, pohvalno priznaval, da je bilo poro- vori avktjr v »Information« o možnosti, da Glasom poročila voditelja ruskega kon- čilo izborno; vendar si usoja še pridodati, sa naš« in pota Čehov ločijo in da skupno zulata v Monastiru je morilec konzula Rast- da je došel družbi največi dar preko rok taktično postopanje žujimi ne bo mož jo. G. kovskega policist. Inti da je večkrat ustrelil prvomestnic go^pe Klanje dr. Tavčar- avktor sam pjvdarja, da vprašanja giede na- na svojo žrtev. Ko so slišali e.rele, pritekli jeve in gospe Zupančičeve. Omenil šega vedenja nasproti vladi ne bo težko re- eo zraven nekateri turški orožniki, ki so je tudi dar, ki e došel od g. dra. Medveda šiti, ko pravi: »Vlada Koerberjeva ni nič streljali za bežečimi spremljevalci umorjenega is Maribora. storila, da bi pridobila Jugoslovan«, marveč konzula. Prebivalstvo v Monastiru je v ve- Spominjal se je nadalje pokojnega g. se dozdeva, da jej niti ni ležeče n a likem strahu in eo vse trgovine zaprte. Dragotina Žagarja, ki je bil do zadnjih tem!« Torej razmerje do vlade bo razmerje Rusko časopisje zahteva, naj se krivci tednov svojega življenja delaven za družbo nasprotnOBti. Sami pa smo revčki in obne- najstrožje kaznujejo ter naj se od Turčije in ki je zaklical v svoji labudovi pesmi : mogli za borbo proti taki moči, kakoršnjo zahteva zadoščenje, da se enkrat stori konec Korošci, ne obupajte! Pozval je reprezentira vladni oparal. K j e bomo takim zločinom, lato časopisje zahteva tudi, slednjič skupščinmrje, naj se dvignejo v po- iskali zaveznikov, če se naša d e-, uaj 6e poveljništvo orožništva poveri ruskim čeečenje spomina vseh pokojnih dobrotnikov legacija odloči za ločen je od jn avstro-ogrskim častnikom. Car Nikolaj je dal sporočiti turški vladi, da zahteva popolno zadoščenje za umorstvo družbe, kar se je zgodilo. Čehov?! Koje prof. Svetina prečital druž- Gesedo poverjenik po- daje tajiti, da ta moč ni bila vsikdar taka, družnice na Greti, g. Fran G o d n i k, ki kake ršnje potrebujemo v svoji stiski ? ! je povdarjal veliko potrebo otroškega vrtca Naša delegacija je dolžna svojemu na- na Greti in ki je sedaj (po zaslugi eedanje roiu, je d< Ižca nalogi, ki jo je prevzela za izborne vrtnarice) v tako lepem stanju, kakor brambo interesov naroda, da najvestneje pre-ni bil še nikdar. VTrtec je še posebno potre- mieli, predno stori usodni sklep za ločitev od ben zato, ker je tam italijanski vrtec, v ka- Čehov, kajti zavesti bi mogla svoj naro i v terega love slovenske otroke z vsemi mož- usodno položenje, da bi isti mesto nimi sredstvi. Videča to, se je odločila nedostatne češke pomoči ne podružnica na Greti in je sama skrbela, da jmel — nobene pomoči. Potem jej , . . - se je vrtec ohranil. O tem je dobivala pod- bo težko odgovarjanje pred narodom in svojo 1 iZablV" VOSU pore tudi od družbe in je nje skrb sedaj vestjo! Imenovanji, oziroma odlikovanje, lepo poplačan : vrtec je obilno obiskovan. Krixa na Ogerakem. Že včeraj smo Cesar je imenoval podpredsednika deželnega Zaključil je s prošnjo, naj bi zopet družba y poifo^m pregledu izrazili prepričanje, da | sodišča v Trstu, Filipa C n t e Dan-vsprejela omenjeni vrtec v svojo oskrb, a je cegar gotovo sprejel demisijo Khuenovega j d i n i j a de S i 1 va, kateremu je že podeljen mi bomo delovali po vseh svojih močeh, da kabineta, ker je takoj po vsprejemu Khuena ' naslov in značaj dvornega svetovalca, dvor-jej bomo olajševali breme. sklenil povrniti se na Dunaj. In res je grof nim svetovalcem na najvišem in kaBacijskem Goap. predsednik je odgovoril na to, Khuen v včerajšnji seji poslanske zbornice dvoru, da je dobival informacije, kakor da ta vrtec izjavil, da je podal demisijo in da je cesar Ministerski predsednik kakor voditelj ci potreben. Teau bolj ga veseli, ko čuje, j8to vsprejel. F.jrmelno rešitev demisije da si ministerstva za notranje Btvari je imenoval kako lepo v»peva ta zavod. Želji gospoda je cesar pridržal za pozneje. okrajnega komisarja Artura barona predgovornika bo vstreženo. i Ko je grof Khuen Hedervarv omenil, da.SchmidtaZabierovra namestništve- (Pride še.) j je kralj vsprejel demisijo, je opozicija vski-| nim tajnikom v Primorju. pela v navdušeno ploskanje in vsklikanje | Spremembi ▼ upravni službi. Na-»Živio kralj!« Istotako je opozicija gromo-1 mestnik za Primorje je premestil okrajnega vito ploskala naznanilu, da pride kralj te dni1 komisarja Rudolfa barona G o r i z z u t t i j h iz Poreča v Pulj ; konceptnega prakti- Politični pregled. T Trsta, 11. avgusta 1903. I y Budimpešto v svrho sestave novega mini-Položaj v Avstriji in Jugoslovani sterstva. Včeraj smo bdi omenili na tem mestu izva- J Koje ministerski predsednik grof Khuen janja v dunajski »Information«, ki se bavijo končal svojo izjavo, naznanil je zbornični z vprašanjem taktike naše delegacije na Du- predsednik, grof Apponvi, da poslanska zbor- je okrajni glavar na tukajšnjem namestništvu, naju, in smo pripomnili, da avktor utegne niča suspendira svoja posvetovanja do ee- gosp. Sforza, nervozen, ker mu neprestano biti kakor poslanec, vsled česar zaslnžujejo stave novega kabineta. prihajajo stranke reklamirat svojo domovin našo pažnjo. . j Nov* dob* ▼ Srbiji. Včeraj do.peli ako pravico. Na kratko povedano je tendenc ja opazk ao v Behgrad otroci kraj* Petra. Vsi na Mi radi verjamemo, da je to aitno za kanta dra. Egona Bugratza iz Trsta v Poreč. Kdo Je krir ? Kakor se nam poroča, omenjenega gospođa, ali je Bitno to tudi za one, ki že nad leto dni čakajo, da se jim rešijo prizivi, vloženi potom c. kr. namest-ništva ! Ker je gosp. Sforza spoznal, da se na magistratu šalijo žnjim, z namestništvom in s tisoči prosilcev za dosego domovinske pravice, bi bilo pričakovati, da se c. kr. na-mestništvo že enkrat odloči nastopiti najener-gičneje proti nemarnosti — da ne rečemo hudobiji tukajšnjega mestnega magistrata — kar ee pa do sedaj še ni zgodilo ! Nekoliko je kriv tej nervoznosti tudi fdkt, da gospod okrajni glavar ne zna slovenski, a mora reševati cele kope slovenskih prizivov. Kako se vse to rešuje in . o nekaterih zmešnjavah v tem oziru bomo govorili morda pozneje in na drugem meBtu. Slovenščina na naših sodiščih. Včeraj se je vršila slovenska kazenska razprava pred tukajšnjim deželnim sodiščem in sicer proti 24-letnemu kmetu Antonu Perdec iz Sela. Sodnemu dvoru je predsedoval svetov. Cazzafura ; sodniki : svetov. Crusiz, Mosche in Apollonio. Uradni brannitelj je bil dr. Paolioa, ki je zahteval točen italijanski prevod sodnih aktov, ki so bili vsi sestavljeni v slovenskem jeziku. Sodni dvor je to zahtevo odklonil; istotako je odklonil tudi zahtevo, naj se na razpravo pokliče tolmač za slovenski jezik. Braniteljevi komoditeti in nesposobnosti ustreglo se je le v toliko, da se je zatožnica prečitala tudi v italijanskem prevodu in da je slovenske izjave obtoženca in prič predsednik prevajal na italijanski jezik. Tudi zastopnik državnega pravdništva, dr. Pangrazi, govoril je svoj obtožni jezik najprej v slovenskem in potem v italijanskem jeziku. Kljubu temu pa je branitelj koncem razprave izjavil, da ni mogel slediti istej in da ne more po svoji vesti braniti obtoženca Sodni dvor je toženca spoznal za krivega, da je b kamenjem dne 16. maja težko ranil Josipa Blažiča in lahko ranil Antona in Nežo BlažiČ, ki sta bila v družbi prvega, ter ga obsodil na 3 mesečno ječo, poojsbreno z enim postom na mesec. Branitelj dr. Paolina je proti razsodbi priglasil pritožbo ničnosti. Do sedaj jih še ni — nadpisov, namreč na novem redarstvenem poalopju. Niti znotraj ni še nobenega nadpisa, izvzemši onega, ki je naslikan na desno ob uhodu in ki se glasi: »Portier«. Pri ubodu sa je toraj začelo z nemščino — oziroma franc3-ščino, bomo videli, kako se bodo glasili nad-pisi nad durmi ostalih uradov ! C. kr. urad, na katerem bodo imeli tudi Slovenci posla in za vzdrževanje katerega smo in bomo morali tudi mi posezati v svoje Žepe — mora nositi zraven drugih tudi slovenske nadpise. Zavarovalnica zoper nezgode v Trstu. Iz »Slov. Naroda« posnemljemo, da je dvorni svetnik dr. Riičing izstopil iz odbora zavarovalnice in je ministerstvo imenovalo na njegovo mesto vodjo Kleinmaverjeve tiskarne v Ljubljani, g. Karola Riitinga. Razpis natečaja za poljedelske štipendije. C. kr. ministerstvo poljedelstva je dovolilo odlokom 25. julija 1903 št. 19935 za šolsko leto 1903—190-1 dva štipendija po 300 K na leto za mladeniče slovenske ali hrvatske narodnosti iz Istre, odnosno iz tržaške okolice, kateri hočejo obiskovati prvi tečaj deželne kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu (oa Kranjskem). Prosilci za ta štipendija vložijo naj svoje prošnje na c. kr. namestništvu v Trstu do 1. oktobra 1903. Prošnjam je pridejati : 1) krstni list (za sprejem v omenjeno šalo treba, da se je dovršilo 16. leto — izjemno, v slučaju prav čvrste rasti zadostuje 15. leto — ne sme pa biti prekoračeno 24. leto) ; 2. d jmovins&i list; 3. zdravniško spričevalo o dobrem zdravju in fizični sposobnosti za opravljanje navadnih kmetijskih del; 4. spričevalo o dovršenju vsaj ljudske šole z dobrim vape-hom; 5. spričevalo o cepljenju koz; 6. občinsko spričevalo dobrega vedenja, podpisano tudi od župnika; 7. spričevalo o premoženjskih razmerah prosilca ; 8. zaradi vstopa v omenjeno šolo morajo sa mladeniči podvreči vBprejemnemu izpitu v dokazanje zadostne pripravnosti za uk. Šolsko leto se začne na Grmu dne 1. novembra 1903. Za sobotno siavnost se je nekoliko zakasnilo s prilepljenjem lepakov, vslei preobilice dela v tiskarni, ki ima nalogo pripraviti t ekovine za to lepo siavnost. Upamo pa, da je nase delavstvo že opozorjeno in bo ta zakasnitev le malo škodovala. Dolžnost členov »Delavskega podpornega društva« je, da obveščajo ostalo meščanstvo o dnevu in uri te slavncsti. Vabila eo na razpolago v društvenih proBtorih, kjer si jih more vsakdo preskrbeti. Obveščajte pridno slehernega našinea, da ne poreče kedo, da smo tržaški Slovenci — J zaspani! Štrajk zidarjev je bil rešen predno je začel, ker je podjetje Mosconi, ki gradi dotično hišo na ulici Torrente in ki je bilo sklenilo akorde z delavci iz Italije po jako nizkih cenab, priobčilo zidarjem, da so oni akordi zopet razveljavljeni. Potem so zopet štrajkujoči delavci šli na delo. Huda nesreča se je dogodila na obrežju pri sv. Andreju. 26-letni Anton Stulfd iz Pirana in 29 letni Ivan Zadnik — oba sta težaka, bivajoča v ulici San Giacomo — sta se hotela kopati v odprtem morju. Žena prvo-imenovanega pa je ostala na obredju. Naenkrat je Zadnik z nogama obtičal v blatu in je iel klicati na pomoč. Stutfa mu je res hitel na pomoč, toda ni mogel pomagati, ker je sam pr šel v nevarnost, da utone. Zena na obrežju, videča to, je začela neznanski kričati. Na nje upitje je prihitel trgovec z lesom Demetrius s svojimi delavci. Zadnika eo mogli rešiti, siromašni Stuffa pa, ki je hotel rešiti svojega tovariša, je zginol v va-lovju in trud pilotov, da bi našli njegovo truplo, je ostid brezvspešen. Zadnik je bil že v nezavesti, ali zdravniku se je posrečilo, da ga je Bpravil k zavesti in potem je dal ponesrečenca odvesti v bolnišnico. Aretovanje. ki je v zvezi s krvavim dogodkom v Pod vnemo in odločnostjo zastopajo v prvih treh resolucijah nevedene zahteve. X V Opatiji je bilo od 1. septembra 1902 pa do vštetega 5. avgusta 19.500 oseb. Od 30. julija 1903 pa do vštetega 5. avgusta 1903 je prirastlo 595 oseb. Dne 5. avgusta je bilo navzočih 2243 oseb. X Katastrofa t Bovcu. Iz B >vca nam pišejo: To je bil strahovit požar, ki je navstal v Boboto popoludne. Uničenih je nad 70 poslopij v sredini B >vca. Zgorela je cerkev na trgu, občinski urad, sirotišnica, kapelanija, čipkarska šola in vsa Jenkova poslopja itd. Škoda je seveda ogromna. Požar je zadobil tolike dimenzije, ker je pihal veter, a gasil-nice niso mogle delovati zadostno radi pomanjkanja vode. Zgorel je tuii en otrok. — Strah ubozega prebivalstva je bil neopioen sosebno še zato, ker nikdo ni vedel, da-li ni poginil kdo njegovih. Vzrok tej grozni nesreči so — kakor je to tolikokrati — otroci. V podstrešju neke hiše, kjer je bilo shranjeno seno, so zakuril: ogenj in so cvrli jajea. * Povsodi enaki. Tudi Kranjska je preplavljena z regnicoli. Mi se često zgražamo na tem, kako prepotentni so ti nemili gostje. A kaj naj rečemo, da se i*totako vedejo tudi na Kranjskem ? Nedavno temu s j v Buhinju v neki gostilni vse razbili. Sedaj pa je taka druhal napadla gostilno Trojar v Bohinjski Bistrici, kjer je razbila s kamenjem vsa okna. »Slovenec« piše : »Vse se mora klanjati Lahom v Bohinju! Kdor pa ne stori tega, ali kdor jim je malo na poti, mu razbijejo vse in bombardirajo hišo s kamenji, tako da v djtični hiši ni nobeden varen življenja. — Vprašamo pa gosp. Cecconija: ali bi ne bilo lepo od njega, da bi si domislil, da ee vsi živijo od avstrijskih milijonov in da bi malo bolj krotil svoje ovčice ? ! Zakaj so bile pa te laške »ovčice« od začetka bolj mirne, ko so prišle v Bohinj lačne, sedaj pa, ko so se malo najedle, mislijo, da morajo biti Bohinjci njih sužnji !« Nadaljnega komentarja ni treba, ker to je že ne*ramnost na višku. X Veselica t Podgrada. Posebni ve-ssličn' odbor v Podgrada vabi na veselico, ki bo v nedeljo dne 16. avgusta 1903 v gostilni gospoda Dragotina Vičič a v Podgradu. V spore d : 1. Sattner : »Opomin k petju«, petje. 2. Maver-Farkaš: »Hrvatsko kolo«, tamburanje. 3. Sattner : »Studenčku«, petje. 4. Brož: »Složno pod hrv. zastavom«, koračnica. tamburanje. 5. Hribar: »Mlatiči«, petie. 6. Gervais: »Aogjelski stan«, tamburanje b petjem. 7. Jurčič-Krsnik: »Berite novice«, veseloigra v enem dejanju. Začetek veselice ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 stot., sedeži 1 krono za VBako osebo. Oisti dobiček se vp >rab; simo v dobrodelne namene in se preplačila hvaležno vspre-jemajo. Odbor. X Samomor ali nesreča ? Včeraj okolo dveh ur popoludne so ntšli na železniški progi blizu Riomanj v nezavesti nepoznanega človeka, starega kakih 55 let. Oez nekoliko čaza je nesrečnež prišel k zavesti. Ljudje so ga opozorili, da skoro pride vlak, ki ga povozi, ako se mož ne umakne b tira. Ali on jim je dal razumeti, da ne more rabiti nog. Kmetje s> hitro obvestili načelnika postaje v R omanjih, ki je obvestil orožniško postajo v Baljuncu in je hitel potem na lice mesta, Našel je človeka malo več živega. A ker je imel skoro priti vlak, dal ga je prenesti v travo ob železni cesti. Sedaj je povedal ne-pcznanee slabim glasom, da je pal z mesta, ki se vspenja tam nad železnico. Le to je estalo nepojasnjeno, kako se je prevegnil preko zidu, ki obgraja most, kajti mož je čez par trenotkov izdihnil dušo. Pri mrtvecu niso našli ničesar, po čemer bi mogli pogoditi njegovo identiteto. X Akademično ferijalno društvo »Adrija« v Gorici naznanja, da se je novi odbor za 1. 1903. na rednem občnem zboru dne 8. t. m. in v odborovi seji iBtega dne sestavil tako-le : predsednik cand. phil. And. Ipavec, podpredsednik cand. iur. Bogomil Vošnjak, tajnik cand. iur. Tomo Sjrli, bla-gajuik cand. iur. Alojz'j Gradnik ; gospodar stud. iur. Mirko Korsič; odborniška namestnika : stud. iur. Drago Marušič in stud. iur. Fran Povš č; pregledn ka : cand. iur. Kajetan Faigel in cand. iur. Josip Zuidarčič. Vesti iz Kranjske« * Samomor vojaka. Iz Vipave poročajo, da se je dne 6. t. m. tamkaj ustrelil pešec Fran ŠLibil iz Sturij. Naš tržaški polk je namreč onega dne v Vipavi počival. Samomorilec je trpel grozne muke. Puška mu je bila namreč izmuznila, tako, da se je zadel v trebuh mesto v srce. Kroglja mu je šla skozi trebuh v želodec in mu je prišla ven na hrbtu. Osem ur se je mučil, predno je izdihnil. Prevideli so ga bili z zakramenti za umirajoče. * Po dveh letih. Dne 2. maja 1899. je bilo naznanjeno oblastim v Kamniku, da so dne 2. maja našli premožoo Marijo Kecelj j obešeno v drvarnici. Te dni pa se je jela širiti govorica, da so Keceljnovko umorili nje lastni sorodniki in jo potem obesili, da bi tako odstranili sum. Orožništvo je začelo zasledovati, čemur je bila p »sledica ta, da je aret ralo Elizabeto Kecelj in nje hčeri Jo3i-pino in Marijo. Kriza na Ogrskem. BUD A PEST 11. (B) Nasproti različnim vestem v listih bonštatuje ogrska korespon-denčna pisarna na podlagi informacij, da se na zadnji avdijenciji ministerskega predsednika v Ischlu vprašanje naslednika ni dotaknilo. Ni re3 torej, da bi bil grof Khuen-Hedervarv koga priporoča kakor bodočega ministerskega pradssdnika. Istotako sloni razširjevanje raznih imen, katere misli Nj. Veličanstvo zaprositi za informacije, na veo ali maoje samovoljnih kombinacijah, kajti Nj. Veličanstvo ni zahtevalo, da bi se mu predložili kaki tozadevni predlogi. Dogodki na Balkanu. CARIGRAD 11. (B) Glasom piročil iz Soluna se glasi tamkaj, da se poškodovanja na brzojavih in železnicah ponavljajo in da se grozi delavcem, ki delajo na popravah. Prihajanje k ustašem nadaljuje. Mnogo mladih Bolgarov se pogreši. Ustaške čete požigajo tudi žetev. Veleznačilno odlikovanje. BUDIMPEŠTA 11. (B.) Uradni list pri-občuje, da je členu hrvatskega sabora, grofu Štefanu Erdody ju podeljeno dostojanstvo tajnega svetovalca. Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN 60DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d 1 n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 6. Uradne ure (samo ob delavnikikih) zjutraj od 8. ure do 12, popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah, od 3.—7. ure. DRAŽBE: v sredo, 12. avgusta ob 9. uri predp. Pohištvo, peč1, svetiljke in kade za kopanje. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = uiica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilustrov&n cenik brezplačno In franko. Brzojavna poročila. ! UU& UHU tUUUU K KUK k Svoji k svojimi ZALOGA pohištva dobro poznane tovarile mizarsKe zadruge y Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroStvom prej jflnton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna plištva primorste dežele. Solidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. BV Album pohištev brezplačen. 'H XXXXXXXXXXM XX KXK Novi ravnatelj goriškega gimnazija. DUNAJ 11. (B.) »Weaer Zeitung« javlja : Cesar je imenoval z najvišim sklepom od dne 2. avgusta t. 1. prefasorja na državnem gimnaziju v Gorici, Friderika S i m z i g a, ravnateljem tega zavoda. Not i papež. RIM 11. (B.) Papež je daroval dane3 zjutraj mašo za zastopnike različnih škofij, v kfcterih je deloval kakor svečenik. Zrak v neveliki in slabo prezračeni kapeli je bil vsled navzočnosti nekoliko stotin oseb tako pokvarjen, da je papežu, ki je zadnje molitve še govoril .z močnim glasom, proti koncu prišli* nekoliko slabo. Papež se je nekoliko odpočil v fotelju in se je potem umaknil v svoje sobane. Nav-zočni telesni zdravnik papežev je izjavil, da je bilo to posledica utrujenosti vsled napo rov zadnj h dnij, da pa je sicer brez vsacega pomena. Velika nesreča na železnici. 82 mrtvih. PARIZ 11. (B) Včeraj ob 9. uri zvečer je v enem prazn h vagonov Ligue Me-tropol;tai"e v quartier Mnilmontant navstal nenadoma ogenj. Neki natlačeni vlak, do-spevši v istem hipu, se je moral ustaviti radi plamena in dima. Da-si so potniki naglo zapuščali vlak, vendar je hotel dim udušiti mnoge. Velika množica ljudstva je v strahu obkoljala kolodvorsko poslopje. Ob 3. uri zjutraj so bili konstatirani trije slučaji smrti vsled zadusenja. Poizvedovanja se nadaljujejo. PARIZ 11. (B.) Ob 6. uri zjutraj je znašalo število onih, ki so v Quartier Minil-montant prišli ob življenje 56. Od teh jih je bilo 44 možkih, 10 žensk in 2 otroka. Ponesrt čenči pripadlo večinoma k delavskemu stanu. Vsa mrtva trupla imajo na sebi enake smrti vsled zadušenja. PARIZ 11. (B.) Policijski prefekt je izjavil, da znaša število na tem požaru ponesrečenih 90. Pozneja poizvedovanja so pokazala, da je 82 oseb priš o ob življenje in aioer 61 možkih 17 ženskih in 4 otroc'. IX X * X X x X X X X X x x X X X xl X X X X X X X X * X X n n n s u X X » Nova lannfatinrna protlajalnica Cobau S gentilli o o o o ulica delle Poste štv. 8 g ogel ul. Valdirivo. n SPECIJALITETA: O Izgotovljeno perilo za možke in ženske. Q Nainovejše kravate. Moderci. Ravnokar je dos!a obleka za ženske q po najnovejšem kroiu. Cena od gld. _ 2.48 napn-j. J* Izbor drobnarij. zf Najugodnejše cene. q oooo Osvežljiva pijača prve vrste jesama na sebi, kakor pomešana z vinom ali sadnim sokom staroznana Mattonijeva kislica MMm Umetno napravljena voda z ogljenčevo kislino ali drugimi dodatki ne more na-domestiti prave kislice ^ Pisarna dr. jregorina in dr. Slavika sprejme stenografa nastop 1. septembra, Stenografa išče pisarna dr.a Ot. Rvbar-a in dr.a J. Abrama v Tr.stu. Nastop s 1. septembrom t. 1. D/ Matej Pretner odvetnik v Trstu sprejme stenografa. Vstop takoj ali čim prej mogoče. Plača po dogovoru. ■I* Zahtevajte "J- bogato ilustrovani cen k parifikega blaga otu : L. >'asrelM*limid. /.alosra In prodaja nadrobim ul. S. 1.. Ivan An- reli. uliea < anale i, Ett. Zernitz ul. Stadton Jes. Ziirttn ul. < avrma s. Aarenzia Zullin. i'or*o 21, Ivan rilin, ul. S. Behastiaie, M. Maicliiii. A. Prruta nI. Geppa 14 II. >'a H«-ki : Urara Pavaću*. mirodiluica. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica delllmiiistria St. 1. - Trst. Cementne plošče u medene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— □«». Plošče v risanjih tx» dogovoru. — Se ne boji nikake konkureuee bo i Si glede cene ali kakovosti blags. Trst, Corso 28. G. DOPLICIIER Velika zaloga klobukov in repic vsake vrste od gfld. 1-SO do 3*50. Poprave in moderniziranje se izvrši najtočnejše. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno pclitirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naroČbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnoBt naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v imisiu gesla : Svoji k svojim ! Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn = Borzni trg št. 2 II. nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). liazposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi 11a obroke. Konkurenčne cene 3van Semulic v Trstu, Piazza Beivedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje 111 drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne 111 postrežba točna in poštena. Naznanilo. Podpisani naznanja cenj. občinstvu, da sem cene olja znižal in sicer prodajam : Olje za luč.......liter po 28 nvS.. Jedilno clje.......» » 34 » » » bolje.....> » 36 » » » najfioeje II. . . » » 40 » » > » I. ..»»44» Namizno olje.......» » 48 > » » bol e.....t> » 52 » > »iz Ženeve . . . > » 48 > » »iz Bar: . . . . > » 48 » » »iz Aixa ...» » 60 » » »iz Niče . . . . » * 68 » Mdo za kuhinjo.....od 18—22 nvcL. » » pranje......> 26—30 » Velik izbor toiletnih mil, škroba, «vee, kisa, voščila, vžigalic, sude in drugih potrebščin za perica. Pošilja tudi na deželo po poHi ali železnici od 5 naprej. V zmishi ges a : Svoji k svojim ! se ]>r i poroča IVAN MILLONIG Trst, Trg Barriera vecchia št. 2. ^tfST" Svoji k svojim "33E8 Pavel Grs&stu&rirtli. Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, populn;h sol). Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala is Be'er'je. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejš h cen t h. Trgovski poiiiočnit, fslovenskega in nemškega jezika, išće službo v Trstu aii ololiei. Si žb > na topi lahko takoj ali s 1. septemb;om t. 1. Ponudbe po slati je poj šifro K. C. poste rest. Zagorje ob Savi. Urar F. Pertot j tnL lnnir>n ® TRGANJE ^s^TL A Š E L J v rokah in nogah preneha vsa- ^^ lif ^^^ preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se po- želodčne bolezni ^^V. trP°*čevega soka in franco- služi antirheuminega ^težka preb* vijanja pri poN^skega čaja. Cena « poštnino . . . ako se denar napre> pošlje manjkanju teka, končanju, rezavici gld. 1.40. Pri zasta- in bruhanju grče in prenapeti želodec. ^SL reiih bolečinah Črevesne bolezni ^^^ treba nadaljne mazila. Cena Otfklenici 0 točnim navodilom in s pofttnino, ako »e denar naprej poftlje, gld. 1.20. zasliženje, naval krvi v glavi, »•«000 zdravi e troJte. ŽIVOTNI BALZAM A L V A T O On čisti kri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje bolezni. O Cena omotu 12 Btekleničič 2 gld. 50 nvč., 24 stekleničič •oah 08 afiso^S. 4 50 nvč., b poštnino, ako ae denar naprej pošlje lekarni ^^ rajdrn jrnap »s S A I \/ A O R" jjr 03tc 'oniuigod ni ojmi »— V rt 1 I\ ^^^^ojoftsprdijd s notonoj 1:033 v Varaždinu ^^^ oqEJđdn z !ABJd po 'aaojsjoau auzo^ sGnjp ui ainz 'aBad auo|os 'o^oj *aot| bz Ji1 ' * f^jdttu Jtrnapa« 03(« onmi^od OT mo|ipoA«n z «a»o •ofitreni 01 pod of]|aa oJiiq ae anpjj -tj"j<|axo litipio oqiuodn onficpcn % v qrjn t? a »fud((je vqdaajd ofoq g 'aurj aaiiUAO^niJA ni anifi^dKO «2 js«ra (Hrvatsko) NIHVOIJ3 VGVIMOd VAONVTin Trat ulica « elle Poste 1T vogal ul. •Carintia. Prodaja srebrne ure od 3 g'lfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. nadstr. od 1—2 in 5—7 pop. podpirajte družbo Cirila in jfietoda! TRGOVINA Z MANIFAKTURNIM BLAGOM ^nton Sancin pok. prana TRST- — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST. Priporoča velik izbor : srajc belih ali barvauih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkalja, satina, najlepšega in izbranega ceftrja ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovi j iz priste volne in v vseh barvah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene ! izdelki za delavce. Jako znižane cene! Alojzij Siapl TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfinejše testenine po jako nizkik cenah, nadaj le moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. JAKOB BA^BIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejpga. Najfineje testenine po* jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. FERDO GUŠTINČIČ klesarski mojster TRST (via Giuliani 11) — BARKOVUE (zravea pokopališča Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr.: oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. 'JG Cene po pogodbi in Jako nizke. Priporočuje se stav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe udani Ferdo Guštinčič klesarski mojster. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Folnovplačani akcijski kapital == Špitalske ulice Štev. 2. == K 1,000.000 Zamenjava in eskomptnje Daje predujme na vred. papirje. K U D U i e in Drodaia izžrebane vrednostne papiije in vnovčnje zapale Zavaruje srečke proti kurzni ... .... ... __kupone. ■>■ li —~ izgubi ===== ne rrste rent, zastavnih pisem, pnjontet, komunaitin obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Promeie izdaja k vsakemu krebasju. Bskompt in UUcmsso menic. Bnr—u naročila, "mm Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ~— dne vzdiga. Promet a čeki in nakaznicami.