261. številka Trst, v ponedeljek 19. septembra 1904. Tečaj XXIX. V lahMjm ramk dmm Tudi ob aedetjah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ok 9. uri zjutraj. JiMIis itevlllt« se prodajajo po 3 aovi. (6 stotink. a Mnogih tobakarnah ▼ Trsta in okolici, Ljubljani, Gorici J2?j!, Kranj o Mariboru, Celovcu, Idriji, et. Petru. Sežani. Nabrežini, Novemmestn itd. t#l»M Is maro6b« sprejema uprava lista -Edinost", s . Glorgio Galatti M. 18. — Uradne are »d 2 pop. de 8 zvečer. O M Gglisom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFOK itv. 1157. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Haroftnlna snaia za vse lato 24 Jkron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kir Na naročbe brez dopoalane naročnine se jpiava ne o* rs Vsi dopisi naj sa po9iljajo na uredništvo listi. Nefraskeva t plena se ne aprejenajo In rokopisi se ne vrača]«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo ii t UREDNIŠTVO : Giorgio Galatti 18. (Narodni dom).. Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni sonsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konssrril lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti štv. 18. PoStno-hr&nilnični račun št. 841.652. fl (Brzojavne vesti.} Ruske izgube častnikov pri Ljaojaugu. BEROLIN 18. »Ruskij Invalid« piše, da je bilo pri Liaojangu ruskih častnikov ranjenih in ubitih 300, med temi so trije generali. Vedenje Kitajcev. PETROGRAD 18. »Novoje Vremjat je prejel iz Mukdena sledečo brzojavko : Mukdenski Kitajci se vedejo navidezno na sproti Rusom prijazno,skrivaj pa provzročajo sitnosti, zlasti kar se tiče nabave[transportnih sredstev oziroma provijanta. Kitajci brez-dvomno simpatizujejo z Japonci, so pa zelo previdni, ker dvomijo, da vtegne japonska premoč še dolgo trajati. Z mandžurskega bojišča. PETROGRAD 18. Brzojavka generala Suharova javlja, da ni dne 16. in 17. prišlo pri mandžurski armadi na vsej fronti do nikakih spopadov. Terniju, V Terniju so štrajkovci napadli policijske agente, od katerih jih je bilo nekoliko ranjenih. TURIN 18. Tukaj so poskušali štraj kovci zabraniti delavcem, da idejo na delo, a bili so razkropljeni. Pred tovarno za železo so štrajkovci metali kamenje na policijske agente, ki so streljali z revolverji ; na obeh straneh je bilo v^ ranjenih. GENOVA 18. Včeraj' so bili tukaj resni nemiri, en orožnik je bil ranjen. Že-lezniška proga je na večih. krajih poškodovana. Po noči in danes zjutraj je mir. MILAN 18. Tukaj je štrajk končan. I Sodi se, da pojdejo jutri tudi v Turinu in j Genovi delavci zopet na delo. Knez Bismark umrl. FRIEDRtCHSRUH 18. Knez Herbert ! Bismark je danes predpoludne umrl. Mesto pogorelo. STUTTGART 18. Virtemberžko me i steče Bindorf je skoraj popolnoma pogorelo. =HNS C Vojna. Brzojavne vesti. Skupščina „Zveze slovenskih pevskih društev". LJUBLJANA 18. (Priv,). Skupščina »Zveze slovenskih pevskih društev« se je vršila danes popoludne v dvorani »Glasbene matice«. Zastopanih je bilo 14 pevskih društev. Vseh pevskih društev šteje sedaj »Zveza« 27. Skupščinarjem so bile prirejene velike ovacije. Predaval je zvezni pevovodja g. prof. M. Hubad »O pospeševanju zveznega namena«. Predavanje je^bilo sprejeto z veliko pohvalo. V debato je potem posegel dr. Tuma iz Gorice ter zastopnika »Slovanskega pevskega društva« in »Kola« iz Trsta. Dr. Tuma je najlaska-veje omenjal zasluge trž. pevskih društev. Zborovanje je trajalo tri ure. Predsednikom »Zveze« je bil izvoljen prof. Stritof. Odbornikoma za Trst: Srečko Bartelj, za Gorico : Ivan Mrcina. Zvečer ob pol osmih je bil na čast skupščinarjem v veliki dvorani »Narodnega doma« koncert, ki je vspel sijajno. Peli so zbori »Glasbene Matice«, »Ljubljane« in »Slavca«. Sodelovala je tudi »Društvena godba- Prof. Hubadu in pevcem je občinstvo priredilo velike ovacije. Splošno je uverenje, da bo imel današnji dan jako ugodne posledice. Štrajk v Italiji. RIM 18. Strajk izvoščekov in vslu-žbencev tramuaja nadaljuje. Prodajalnice so odprte, mesto kaže vsakdanje lice. Štrajk je pričel tudi v Ankoni, Fortiju in TRST, dne 18. septembra 1904. Odhod baltiške eskadre. Kakor poroča list »Kotlić«, so ladije baltiške eskadre odplulo pod poveljstvom ad mlrala Rož lestvcnskega v Vztočno Azijo dne 11. t. m. v sledečem redu: Ob 9. uri ia p>l dopoludne so odplu'e : Križarke I. iae reda »Dmitri Djnskoj«, » Aurora«, »Svetlana« in križirka II. razrada »Almaz«; ob 10. uri predpolndne : oklopnjače »Oslablja«, »Sisoj Veliki«, »Na»arin«, križarka »Admiral Na-lrmov«, lovci torpedov »Blcskašči«, »Bezu-pr:5ni«, »Vedovi«, »B)dri«, »Bietrl«, »Bujni* in »Bravic ; konečno ob 11. uri in 10 minut predpoludne: oklopnjači -»Imperator Aleksander III.< in »Knjaz Suvarov«, na kateri sa nahaja paveljnik eskadre admiral Ro-ždcstvenski, potem transporlne kdje: »Kitaj«, »Koreja« in »Knjtiz Gorčakov«. Ruski »rudeči križ«. Z* s:rhe ruskega »rudtčega križa« je razdeljeno bojišče v pet okrajev in sicer : 1. Okraj mandžur^ke armade. 2. Portarturski okraj (glavni pooblaščenec Balašev ; tri bolnišnica a 600 posteljami, med t:mi lazaretna ladija »Mongolia« s 300 posteljami). 3. Severno vztocni okraj za brotom armede (amur-sko ozemlje, primorske pokrajine z Vladivo-eiokom, glavni pooblaščenec knez Vasilčikov). 4. Vztocni okraj za hrbtom armade (od Harbni do bajkalskega jezera in Stretenska, glavni poob'asč'. nec kaez Sč?rbatov). 5. Si birski okraj (od Irkutska d) Čsljabinska, glavni pooblaščenec p1. Kaufmann). »Rudcči križ« skrbi za dopolnitev vojaških sanitetnih zavodov na bojišča toliko kar se tiča cs-bja in oprave bolnišnic, kolikor tudi reserv materijala. Ruske zaloge v Liaojangu. Vojaški poročevalec lista »Novoj3 Vremja« zanikuje, da bi bili Japonci v Liaojangu zaplenili mnogo t.pov in velike zaloge ter dostavlja, da so Rusi vse prei odpravili iz Liaojanga. Ako je ostalo kaj malega v mestu, je to izgorelo, a ni nikakor prišlo Japoncem v roke. O lastnostih ruskega rojaka piše londonski »Daily Telegraph« v enem svojih uvodnih člankov sledeče : Zadnji boji okolo L:&ojanga, ki bo trajali deset dni, eo pokarali, da je vojno dušeslovje Rusov isto kakor je bilo za časa pruskega kratja Friderika II. in francozkega cesarja Napoleona I. Tudi sedaj jim je lastna cm brezmejna zmožnost, da se znajo braniti. Od vseh sedanjih armad je najtežje spraviti iz ravnotežja rusko armado. Rusi so vstrajali v takih bojih, v katerih bi bili živci vsacega druzega naroda strepetalr. Rasi se bodo bili z isto hrabrostjo tudi v bedoče, kakor so so pri Liaojangu. Japoncom se ne nu3i več v drugič taka prilika, da bi zamogli zadati ruski armadi težki udarec, kakor pri" Liaojangu, kjer nki topovi boljši nego japonski. Sedaj postavi Rusija nasproti Japoncem mnogo štavilneje topništvo in lahko nadcme3ti v kratkem čaau po svoji sibirski železn:ci padle vojake z novimi četami. PODLISTEK. Ob smrtni postelji. Sličica iz življenja. — C?pisal Matija Lorko. Postal je nekoliko in natančneje opazoval premikajočo se svetlobo. Kmalu pa je spoznal bobnenje vlaka, ki je tajinstveno odmevalo v nočni tišini sredi med gozdom. Sedaj pa naprej. Tu mora biti gotovo kak železniški čuvaj, mislil si je ter mahnil še nižje v dolino in se bližal slabo brleči luči. Stanko je brzo korakal v dolino in kmalu je dospel do male, na pol podrte koče. Mala nizka okenca so bila zakrita, tako, da ni zamogel pogledati v notranji prostor. Potrkal je močno na vrata ter čakal odgovora. Nič ni bilo čuti. Potrkal je še enkrat — in zdaj se je začul star zahrupel glas : »Kdo je ?« »Odprite duša, dober prijatelj sem ter pr»sim, da se odpočijem in ogrejem do jutranje zore, ker drugače moram zmrzniti tu zunaj na mrazu.« » Jezus, Marija.« — Tak vzdih je začul iz koče, ali iz mlajih us$, nggo soJaila ona, ki so se mu odzvala prva.T:StopH je bližje k oknu ter nastavil uho prav tik zamrzle šipe. Odgovora ni bilo dolgo. »Odprite, prosim vas! Saj vam rad poplačam to dobroto ! »Da, da prav sem imela, nisem se j zmotila«, se je začul zopet prejšn i mladi glas. — Na to pa se je oglasila zopet starka : »Kedo pa ste vendar? Jaz vas ne vidim in tudi ne poznam.« • »Zato pa odprite, da se vam predstavim ; gotovo mi ne odrečete prošnje. Ne bojte se nič! Nisem nikak potepuh ali malopridnež, temveč pošten meščan. Po opravkih sem zašel pozno v noč v hribe ter v svojo nesrečo zgrešil že trikrat pravo pot. Prosim vas torej, storite mi to krščansko ljubav in odprte!« Zopet isti glas: »Mama- ne, - prosim vas, ne!« Svečanosti v Belemgradu. Slovenski izletniki * t Beligrad. Iz Zagre'~a pišejo dne 17. t. m. : Slovenske izletnike v Beligrad, katerih je bilo okolo 50, so včeraj hrvatski dijaki na kolodvoru sprejeli s pesmijo »Slovenac i Hrvat«. Na to je b'l spreved po msstu. Povsod so se slišali navdušeni pozdravi : »Živeli Slovenci!« »Živele Slovenke«. Pred Jelačicjvim trgom so vsi odkriti cdoeli »L'epa ntša do ms vina!« Na skupni večerji, ki je bila na državnem kolodvoiu so peli slovenski pevci. Slovenskim izletnikom se je pridružio okolu 100 Hrvatov. Slovenci in Hrvatje v Belemgradu. Iz Belegagrada javljajo, da je pričako vala S'ovence in Hrvate v Zemunu poeebna ladij«, katero je Slovencem in Hrvatom stavila na razpolaganje visokošolska srbska mladina. Ko so Slovenci in Hrvatje, okičeni narodnimi znaki prišli v Beligrad, so se takoj podali v sprevodu pred kraljevo palačo ter z ovacijami pozdravili kralja. Kralj Peter se je prikazal na balkonu ter se zahvalil Slovencem in Hrvatom na njih prihodu. Ponovile so se ovacije. Istotako eo se ponovile . t Potem je bilo čuti tiho pričkanje. Stanko je spoznal dva ženska glasova. »Kaj neki pomenja to ! Kje sem, kdo so ti ljudje«, vpraševal je samega sebe. Na to pa je zopet menila stareja.: »Kako je vaše ime? Kdo ste? Kaj iščete ?« Tudi sedaj ni hotel odgovoriti vse resnice, marveč je rekel brez pomisleka : > Stanko Cakačič je moje ime in sem agent neke dunajske zavarovalne družbe.« V sobi je navstal kratek molk. Na to pa se je začulo z nova : »Ako ste vi Cakačič, pa le čakajte zunaj ""tudi do poznega jutra, jaz vam gotovo ne odprem. Mar ste me prišli tu sem po noči zavarovati za življenje, ka-li ? Po noči ne odpiram jaz nikomur v tej samoti. Torej ne čakajte brez potrebe in idite svojo pot dalje, kamor ste namenjeni.« Stanko je hotel še prositi, a stara v sobi ga je prekričala. Po kratkem pre-molku pa se je ujunačil in vprašal : »Povejte mi vendar,-koli ko hoda imam še do trga C. ?« ovacije in živio-klici slovanski slogi pred ruskim konzulatom. Bolgarski dijaki v Belenigradu. Iz Sofi e javljajo, da se J9 v soboto odpeljalo v Beligrad 140 bolgarskih dijakov, kateri se udeleže jugoslovanskega d jažkpga kongre-a, ki se vrši v srbski pre-tolnici danes, jutri in v sredo. Kronanje kralja Petra. V soboto je priobčil beligrajski uradni list novi prcgraip Bvečanosti pivodom kronanja, ki se od prvega razlikuje v tem, da se poda kralj Peter iz stolne cjrkve v polcen kraljevskem ornatu v svojo pelač_>. Admiral Spaun odstopi. Iz Budimpešte javljajo, da se v krogih vojne mornar e3 razširja glas, da se bodoSe zime admiral SpEun odpove sv^ji službi kakor poveljnik vojne mornarice, a na njegovo mesto da l o baje imenovan pedadmiral Montecuaoii.* -----'-.—: .t-r Domače vesti. Mnogo resnice in — nekoliko krivice. »Slov. Nerod« prinaša dopis iz Trata pod naslovom „Novi namestnik". Dopis je zanimiv in poučen, ker beleži mnogo resnice. Prvi del članka je posvečen odstopivšemu nameslniku grofu Gcesau, čegar delovanje ob3oja člankar neusmiljeno. No, nam se ne zii potrebno, da bi reproducirali vso to sodbo o delovanju njih, ki so — bili. Le odstavek, ki se doataja dogodkov povodom smrti blogopokojne cesarice Elizabete, ne &memo prezret', kar podaja resnično in vele-karakterist Č20 si ko dosedanjega vladnega zislema, sliko krvave krivice, ki se godi Slovanom v Primorjiijf sliko mučnega položaja teh poslednjih. Tržaški in ok.oličanski Slovenci eo bili vđikdar — pravi — steber avstrijanstva,; nositelji avstrijske dižavne in dinastične misli v Trstu. In kadar je bila država v stiski, vsikdar je klicala na pomoč Slovence. Vsaki starejši Slovenec se ša spominja, kako eo svoj čas okoličani prihrumeli v Trat, ali tega ne ve vsakdo, da so tedaj vltdai agentje zlorabljali okoličane in jih ščuvali naj obiščejo Trst in preženo Lahom preširnost. — Tudi ko je Italijan Lucheni umoril našo cesarico je okoličanom zavrela kri, da so pobili nekaj šip in nakleatili nekaj Lahov. — (Motivi so bili torej prav isti, kakor tedaj, ko bo vladni agentje ščuvali okoličane naj .,ob:š5ejo" Trat. O A>. ured. „Edinosti"). A kaj se je zgodilo. Izgredniki so bili grozovito, nečloveško kaznovani vslei vpliva grofa Gceisa. (Samo vsled tega vpliva?! Naše najglob'je prepričanje je, da temu ni tako. Naše uverjenje je, da so tu posegli vmes še drugi činitelji. Op. ured. „Edinosti".) Dopisnik „Slovenskega Naroda" pri- »Ako naglo hodite, samo šest ur!« ' »Za sveto Križevo«, jeknil je'Stanko, »kaj tako daleč sem zabredel.« »Torej pa .lahko noč, brezsrčniki!« pozdravil je Stanko ter težkih korakov odhajal od koče. Ali po nekoliko korakrh se je povrnil k oknu in poslušal. Šepetanje v sobi vzbudilo mu je čudne slutnje. Čakal je, da-si ga je stresal mraz. Kmalu se je začelo v sobi poluglasno govorjenje. Stanko je vlekel na ušesi in razumel je, kaj govoriti ? A kaj je to ? Nogi sta se mu počeli tresti, život mu je hotel zlesti k tlom, prijel se je za glavo. Bil je silno razburjen. Hotel je zakričati, ali glas 1 ti u je obtičal v grlu. »Kaj slišim, je-li to resnica ? Elvira v tej koči? Tu njen dom? Ne, ne, to ni 4 možno! Ali vendar! Saj je izrekla moje ime, saj se je spominjala mojih zadnjih besed ob ločitvi ? Res je, pri pameti sera in ne varam se:« dodaje svoji sodbi o grofu Goesau to-le kon-klusijo: „Tega Slovenci v Trstu nikdar ne po-2abimo. Od tedaj se načeloma ne udeležujemo nobene patrijotićne priredbe, od tedaj ignoriramo cesarjev rojstni dan, od tedaj je ustavljen z nase strani vsak boj proti iredenti. Zaradi nas naj dela iredenta, kar hoče ! Mi Imamo boj proti Labom za naše narodne pravice, državne koristi in interese pa naq brani, če hoče, država; če pa noče, pa naj pusti. Da je prišlo do tega, to je v rajveči meri zasluga grofa Goesa". Sama nepretržaa resnica, ki jo debelo podSrlujemo in jo podpisujemo polnim prepričanjem s tam jedinim pristavkom, da grof GoeiB ni bil jedini krivec, ampak jih je bilo poleg njega še drugih, do katerih ne s*ga moč tržaškega namestnika. Ob tej priliki pa nam sili v spomin, kako je ravno glasilo na-rodno-napredne stranke v zadnje čase, po t'stih krutih obsodbah, pred vsem slovenskim svetom obsipalo tiž*»ške voditelje z očitanji, češ, da so odnehali od boja proti ireden-tistični gospodovalni stranki in da eo storili to iz — bojazljivosti!!! Po vsej pravici smejo torej ti poslednji smatrati sedanjo izpoved v „Narodu" kakor popolno zadoščenje. Š? nekaj, ker imamo že posla s „Slov. Narodom". Pred par dnevi je „Slov. Narod" očital tržaškim Slovencem — nedelavnost,, kakor da je tu navstala popolna stagnacija, a tržaški voditelji, da bo postali pravi lenuhi. Temu nasproti komtatujemo, da tiž.ški voditelji niBO imeli morda še nobeno poletje toliko narodnega dela, kakor ravno letos, ali slučajno je bilo tj samo tako delo, kate rega nobeden ne vidi, o katerem se nič ne čuje in o katerem se nič ne p še. Nekateri njih so vedno do sedaj, vsako leto bežuli po leti za par tednov iz te razbeljene tržaške atmosfere. A ravno letcs, ko bi bili t?ga najbolj potrebn;, ker je bila ravno leto j tu najgrozneja vrcčina, so morali ostati tu radi narodnega de'a. Ne treba jim torej, da bi se ratvnemali radi očitovanja nedelavnosti ! ..Vinska trgatev". Kaj je to? Kako se to vrši ? Taka in slična vprašanja gredo sedaj od uBt do ust inej naš m ljudstvom. Mi ne smemo povedati vseh podrobnosti o tej za Trst povsem novi prireditvi, ker odbor „Kola" hoče, da si vsak osebno ogleda to, kakcr raČeno, za Trst novo pri i elite v. Menimo pa, da ne bo zamire, ako povemo, da se za „Vinsko trgatev" napravi veliki latnik prepr(žen a trtnimi vejami, na k a'ere se obesi 2 do 5 kvintalov giozdjs. Vin carice in viničarji morajo biti oblečeni v narodnih nočab. Vbod v dvorano — vinograd — se vrši tako-le: Pr»o gre kmetska godba. Za njo oče župan, občinski „šlibar" in nočni čuvaj, potem viničarics in viničarji. Trgatev, oziroma kradenje grozdja se začne še le {.otem, ko je župan pozdravil navzoče in ko je občinski „š ib.ar" prečital dotične zakone. Ako vdobimo dovoljenje, objavimo v eni prihodnjih številk še kako podrobnost. Sploh pa zadostuje že zgornjp, da •i sleherni lahko predstavlja vsaj površno •liko take ..vinske trgatve". Vreme je postalo nekaj tlaij sem jako hladno. Iz afnkanske vre čite smo mahoma prešli v poznojestn?k®mu ^oiobno vreme. S.aiDDikcv je viJrti le ma'o več; prik .zali i ■o se pa svršniki. Posebn) pj neči je jako hladno. Pred 14 dnevi smo željno iskali s* nes, sedaj pa ee že radi grejemo na solccu. Poletje je bilo leto? nenavadno hud« vreče. tat? je pa tudi nt navadno hitro in skoraj mahoma minilo. Temu hladu je vzrok sntg, ki je že padel — kakor smo že poročali — ni Gorenjskem, na Koroškem in tudi drugod. Statistika. Po najnovejši statistiki šteje Kranjska: 1 mesto (Ljubljana) z lastnim statutom, 11 okrajnih glavarstev, 31 okrajnih •od šč in 350 o čia. Ajda obrita na Gorenjskem n v ljub'jaoski okolici bogat pripele k. Ceno medu so itt s kranjski Čebelarji določili na 72 stotink za k.li gram. 2eleznlSka proga Trrlž-Ponteba pri Ukvah na Korolkem je vsled deževja zopet zasuta. Vlaki ne morejo naprej. Mina se je razletela pri gradnji bohinjske železnice in hudo poškodovala dva laška delavca. Promet na tržaških lokalnih železnicah. Glasom uradnega izkaza sa je m:no-lega mereča julija na železniški progi Trst-Poreč vozilo 17.800 oseb in 1400 tocelat raznega blaga, vsega prihoda je bilo 22 800 kron. Na električni železnici Ttst Opčina se je vozilo 43.486 oeeb in 919 tonelat blag?, prihoda je bilo 25.181 kron, a na električnem tramvaju tržaškem se je pa vozilo 1,040.492 oseb, skupuega prihrda je bilo 119.377 kron. Celovec. Slovenskim rodoljubom iz dežele in sosednih slovensk h pokr,'j;n, ki dohajajo po opravkih v Celovec, naznanjamo, da se celovški Slovenci shajajo odslej vsako sredo od llsS. uri zvečer v gostilnici g. Cav-snika »pri zlatem studencu«, Iiidmanskj jevo ulice, kjer imajo cdmenjeno svojo »kltibovo sobo«. Poseben vhod iz dvorišča na desno, — Slovenski greti so nam vs kdar dobro došli! — Otvoritev sadne razstave v Radovljici ee je vrš la na slovesen način minolo soboto ob navzočnosti deželnega predsednike, deželnega glavarja, ljubljanskfga župana Hribarja, dvornega svetnika Dralke in mnogo drurega odličnega občinstva. Okrajni glavar ' Detela je imel nagovor, nakar je deželni predsednik otvoril razstavo. Razstavljeno je sadje iz cele dežele. Najtežji zvon na Slovenskem s 118 centi ima Gospa sveta na Koroškem": a na' Kianjskem se odlikuje sedaj z največim zvo- j nora župna cerkev Marije Device v Polju' poleg Ljubljane. Veliki zvon ljubljenčke; stolne cerkve cenijo le na 64 starih ccatov. i Hči streljala na očeta. V Karlovcu i se je sedamnajatletna dekle sprla s svojim j očetom, geometrom Adolfom Boh mom, ki je ' star 70 let. V prepiru je mlado hčer tako; prevladala strast, da je vzela ievolvtr ter! izstreljala na očeta 6 kr^gtlj. Starec se je, težko ranjen, zamogel Š3 podati ni Bodeč^i da prijavi ta slučaj, na to se je pa zgrudil. ■ Njegovo življenje je v nevarnosti. V Opatiji je bilo od 1. septembra 19Q4.1 do \š:et«:gd 14. septembra 1599 os;b. OI 8. septembra do vštetega 14. eeptotnbra je prišlo na novo 852 oEeb. Dne 14. eeptembr* i je bilo navzočih 1673 cs:b. Požar. Oai prostor pri sv. Anheju, bb'zu L/ojrd^vega arsenala, kjer je bilo nekdaj ljudsko kopališče, ima sedaj v zakupu ena : on h tvrdk, ki so podvz-d delo zasipanja morja in gradnje nove luke. Ta tvrdka je na t*m prostoru postavila dve leseni kolibi Ena t? h je do?ga kakih 30 metrov in služi za shrambo materijalov: druga je pa krajša in je imela sluz t: za točenje piva in za pi • vnico. — Sinoči ob 7. uri in tri četrt je vratar! Ijlovdovega arzen^la telefoniral ca g'avno ga silsko postajo, da je navstal požir v onem prostoru. Gas lei so šli takoj s tremi gcsil-nimi vezovi pod poveljstvom g. Paolija ter so nsšii v ognju obe gori op:sani kolib*. V prvi, to je v večji teh kolib, je bilo Bhrauje-ueBa za dva vvgoca cement* ia pa en z-iboj dinamita Druga koliba je bila pa popolnoma urtzna. Ko .o zvedeli, da je v eni kolibi dinamit, so takoj poskrbeli, da ni mogel nikdo blizu. A to ni bilo potrebno, ker di-nemit ni eksplodiral, kajti dinamit eksplodira le vsled dotika ss /arjavioo ali pa vsled udarca, a v j lam-rnu le počasi gor . Po dveurnem delu so gasilci pogasili ogen;. Škodo se ni mog'o ceniti. Se eden. Ob 8. uri zvečer je pa; nekdo telefoniral gasilcem, da gori v stano vanju gospoda Mansula v IV. nad:tropju hiše št. 10 v ulici bv. M'haela. Gasilci eo š!i z ea m gasi nira voz m na označeno meito(! a ko so pr'šli t,a, jim ni preoataj^lo drugo, ne^o vreiti se nazaj na pitajo, ker j.ož «r je bi že pogaaen. Pfžar je bi namreč: eoa okenska zavesa, ki se je vžgala ob p'amenu-! sveče, katero je bil nekdo prinesel preblizu zavese. Zgorelo ni nič drueega nego zavesa. Samomor. 28.-letni težak Nikola de Juri, je stanoval se svojimi stariši v hiši št. 47 ulica delle Beceherie. Včeraj v jutro, ko Bta oče in mati vstaja, &ta vide'a, da je Ni-kolova poafctlja že prazna. Z Jelo se jima je čudno da bi bil N.kola vstal in odšel, ne da bi počakal, da vstaneta tudi onadva. S5 bolj čudno, ali bolje : sumljivo se jima je pa z d« lo, ko sta konstatovala, da so vra^a stanovanja še zaklenjena in zapahnjena od znotraj. To je namreč dokazovalo, da Nikola ni b'l odšel iz stanovanja, vsaj skozi vrata ne. Oče ga je torej začel iskati po stanovanju. Sil je pogledat tudi na Btranišče, a ko je hotel odpreti vrata, so Ee mu ista vprla, kakor bi jih kdo tiščal od znotraj. Mislil je ž i da je sin t°.m in je torej vprašal: „Nikola, ali ai tu ?u A ker ni dobil nikaktga odgovora, je porinil vrata se silo in vstopil. A obs-lal je prestrašen: njegov sin Nikola, ali bolje mrtvo triiplo ist?ga je viselo za vratmi z vrvjo okolu vratu. • Hitro je nesrečni oče prerezal vrv ter skušal, da li j5 še kaj življenja v trupli* njegovega sinn. Da pa ne gubi časa po nepotrebnem, je dal takoj po-kl'cfet: zdravnika se zdravniške postaje. A ko je prišel, je zdravnik takoj izjavil, da je nesrečni Nikola že mrtev. Z lostna reditelja sia pro3:la, naj se jima truplo nesiečnega sina pusti doma, v i^mtr sta bila tudi uslišana. Tužnim srcem naznanjamo svojim prijateljem in zaancem, da je sinoči, 17. t. m. ob 9. uri in pol zvečer v 59. letu svoje dobe preminol naš preljubijeni oče fin ton Jemejcič. Pogreb pokojnega bod9 v ponedeljek 19. t. m. ob 3L/o uri pop. iz hiše žalosti štev. 296 v Rojanu, ulica dei Moreri. V TRSTU, dne 9. eept. 1904. Ana Jernejčid, soproga. Marija poročena Zallar, hči. Leopolda Jernejdld, sinaha. Anton, Fran in Ludvis*, sinovi. Marija, sestra. Iran, Fran, Josip, bratje. M. Gr AL b|i2 Trst, Corso 4 LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične nogovice in modrci, ortopedični aparati, aparati za vzravnavanje života, pasovi za popek, sospenzorji. ■ Naročbe se izvrše po meri. - Razne vesti. Številka 13. V ziduji uisko-turški vojni 1877/7S se je vršil boj pri Zevinu, po ruskem koledarju v j onedeljek dne 13. junija 1877. V tem boju je bilo 13 nizkih generalov, od ruske strani je bilo v boju 13 tisoč n:oŽ in boj je trajal 13 ur. Krapina 12. tept. Skoraj rsaki dan mi dohajajo iz vseli slovenskih pokrajin vprašanja, ako in do kedaj je naše zdravilišče odprto. Na ta vpra5an'a odgovarjam, da je zdravilišča vse Isto odprto. Tudi stanovanj imamo dovolj. Sedaj se dobiva za 6+i st lepa sobica s postrežbo vred; dobivaj 3 s»e seveda tudi dražje. Tudi hrana je po ceni. Sedaj je za zdravljenje najprimerneji Čas, kajti spajamo z vodo grozdje, ki je bolje zdravilo, nego vsa šviga-švaga iz lebaren, posebno za slabo- in ma-lokrvne, "kostobolne, slabe na pljučih, nervozne ljudi, in one, ki imajo pokvarjen želodec. Vspehov imamo neverjetnih. Navedem raj samo eden slučaj. Pred 4 tedni so privelt Matka Vlakoviča iz Mrkopolja. Bil je revmatičen po vsem telesu, da se je kpuiaj gibaL Drugi dan mogel je že z birglaina malo hoditi. Sesti dan je pa tekel z mladim vse-učilisčnim prof. dr- Surminom is Zagreba, pa ni zaostal. Torej, oe bojte se, le pridite ! I. Okić, ravnatelj. PREDMETI ZA BOLNIKE. Največ* solidnost. Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. TRST. Ul. Torre bianca 4-j (vogal Torreate). ORDINUJE: od 10—12 predp.: pop. od 4—5 pop. brezplačno. Virgilij Bajt sodar v Trstu, Rojan (ul. dei Moreri 106) prodaja nove in stare sode od 25 do 7.50 litrov. Prva tržaška brusilnica na električno moč Gualtiero Cozzio, Paso S. (•iovaniii st. 2. (voaral ulice Torrente nasproti kavarne Cliiozza izvršuje vsakovrstno brušenje in poliranje. Ima v zalojri vsakovrstne nože itd. itd. Tomasoni U!isse — Trst slikar-tiekorater. Spiejema delo na deželi. — Dekoracije sob 9 papirjem. Slikanje sob in napisov v vseli slogih in na vse načine. Ponarejen les in mramor. Barvanje pohištva, podov itd. — Vse po zmernih cennh točno in hitro — Delavnica: ul. Ugo Foscolo 21. Najstarejša slovenska zaloga in tovarna pohištva Andreja Jug v Trstu, ulica S. L,ucia 18. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-iuranega poišhtva. Tovarna požaJStva mzi ulica Tesa št, 52, A-- (v lastni hiSi.) ZALOGA: Piazza Rosarsc (šolsko poslopja). €one; da ge ni bati cikaka koa&nrens*. Sprejemajo se vsakovrstna dela tn;i po posebnih na5rtib. ^cttro^&n ooaife brsspl^Aao ia fr^t-zj. Pri svetem Antonu Padovanskem. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trsi Via Nluda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Trajna razstava in iz kij učna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipov povsem umetniškega dela bedi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh t1 velikostih. 1 I«astrLa delalnica pianet, daimatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev. m?šnih itd. Izvršujejo ee tudi vsakovrstne veznine, zaslave itd. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I m II. vrste, podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih. Ii3fitnQ __ 1_ ■ T ... ... sp v .. »» J ------ } «« 1 IVI V1V Mim » 11UU svečnikov, svetilu, kelhov in ciborjev se srebrnim pokrovom. popravlja se vsakovrstne stvari. Jfaj se poskuša prepričati se o ugodnih cenah. ----Zahteva naj se brezplačni ceuik. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podrn£nlc& v Celovcu. Kupuje in prodaja fnfei rent, SMtomih piaem, p rij ori te t >; obUfsdj, srečk, d*laie, t »Jut, aoror* i* drris. m%— Udaja k Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamenjava In ejkomptnje fsirebftne Treaaostre papirje ia vnovčuje upale kupone. Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl —izgub! —: Vlnlruluje in dlvinicuiujr »o.afiko žen t ninska kavcije. BiZompt im imkjujo mszJc, ^ Bar-*ta slotočU*. Podruž^iio^ 7 Vpijeta I ~ • • w Denarne vloge vsprejema v tekočem ričuau ali na vložne knjižice proti ugodnim obresim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do I = = dne vzdiga. — -- Promet a čeki in n&kasnioami.