Eazne stvari. I>oma.če. (I m e n o v a n j e.) Naš rojak, g. finančni svetnik Karol Lubec pri c. kr. deželnem linančnem ravnateljstvu je imenovan finančnim nadsvetnikom v Gradcu. (Od S v. 11 i a pod Turiakom)se nam poroča, da je družba sv. Cirila in Metoda obdarovala tamošnje šolske otroke z nekaterimi potrebnimi šolskimi knjigami, za kar naj bo iskreno zahvaljena. — Podpirajmo vrlo družbo, da bo lahko izpolnjevala svoje blage namene! (Svobodni glasovi — umolkn i 1 i.) Kar na lepem jih je zmanjkalo. Urednik Rok, zatrjuje v dotičnem naznanilu, da, čeravno so mokrači primorani to orožje odložiti, bodo še še naprej bojevali. To mu smemo že verjeti, saj je obeeznano, da — kopriva ne pozebe. (V minoritski cerkvi v Celju) se vršijo že od nedelje in vršile se bodo skozi 9 dni propovedi glasovitega propovednika jezuita o. Abel-a iz Dunaja. Propovedi se dobro obiskujejo. (Donaška o b č i n a) pri Rogatcu je zopet v narodnih rokah, ker je propal Bečelek s svojo gardo. Zopet bo slovensko uradovanje. Šola pride tje, kjer bo koristila potrebam donaške občine, ne pa šulvereinu. Bečelek je rešen občinskih poslov in bo imel dovolj časa premišljevati s Franceljem grehe pretečenih let. (V i n s k i t r t i) preti nov sovražnik. V Pišecah se prikazuje neka posebna goseniea, ki odjedava trti popke in ovira rast mladik. Vinogradniki za drag denar najemajo delavcev, da zatirajo to golazen. Bog nas varuj še te uime! (Mariborske Slovenke), gospe in gospodične, so se iele pridno učiti slovensko zgodovino in slovstvo. Osnoval se je v to svrho poseben tečaj, v kojega zahajajo s toliko vnemo in resnobo, da je ginljivo. Bog je živi! Brez narodnega ženstva ni narodne prihodnjosti. (V Mariboru) se snuje ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda; pri namestništvu v Gradcu so se potrebni koraki uže storili. Kot prvi dar je zložila prijateljska družba, ki se je bila sešla v slovo č. g. prefektu Fr. Korošcu, sedanjemu nadžupniku pri Sv. Križu tik Slatine, 12 gld.; zraven teh, je še darovanih 1 gld. 20 kr. (R od o 1 j u b i p a z i t e!) Pravijo nam, da se dobivajo pri nemških mariborskih trgovcih trobojne vžigalice in svinCniki. Ne vemo, kam da pride čisti dobiček za njih izkupovanje, toda za Cirilovo družbo gotovo ne. Torej pazite! (C. in kr. kadetna šola v Strasu) vsprejme za šolsko leto 1898-99 30—50 gojencev v prvi letnik. Pogoji za vsprejem se zvedo pri poveljstvu ondotne šole. (P o celi državi) so praznovali socijalni demokratje 1. mainik. Večiih izgredov niso naredili nikjer, Ie obhode so imeli, govorili so in predvsem — pili. Mariborski rudeči bratje so že predpoldan začeli slaviti 1. majnik pri pivovarju Gotzu in popoldne so to slavljenje nadaljevali po krčmah v Kamnici. (Župnijski izpit) delajo 6č. gg.: Fr. Bratkovič, Fr. Kakuška, M. Lah, J. Menhart, Anton Mojzišek, Mat. Štrakl in Matija Vaupotič. (V R u š a h) se je 1. majnika postavil krasen majnik, ki meri 36 metrov visokosti. Na vrhu plava cesarska zastava v čast presvetlemu cesarju za 501etni jubilej. (Obdarovani delavci.) Vodstvo južne železnice je bogato obdarovalo 23 tovarniških delavcev na koroškem kolodvoru, ker so že 40 let pri imenovani železnici v delu. Poskrbela je tudi za slučaj, ko ne bi mogli več delati, da jim ne bo šla trda. (Mrtvega so našli) nekega delavca iz Očeslavskega vrha 23. aprila ob osmi uri zvečer na gornjeradgonski okrajni cesti blizo Očeslavec. Zadela ga je pre kap. (N e v a r n o z b o 1 e 1) \e zaslužni rodoljub in pisatelj prof. J. Žitek v Mariboru. (C e 1 j s k i N e m c i) so nameravali razsvetljiti mesto, ako bi prodrli pri ljubljanskih občinskih volitvah nemški kandidatje. Ker pa zavedni Ljubljančanje niso privoščili Celjanom tega veselja, moralo je ostati Celje temno in žalostno. Ubogi Celjani! (N e m S k i d o m) hočejo imeti celjski Nemci, ker se jim baje »Narodni dom» in gibanje v njem sila vrlo dopada. 2e prav, toda Slovenci so si sezidali hišo s svojim denarjem in niso hodili prosjačit milih darov po celem širnem svetu, kakor sedaj delajo celjski Nemci. (Bralnemu društvu v Cezanjevc i h) je poklonil č. g. Fr. Brglez, kaplan v Ljutomeru zopet lepo število knjig prav krasne tvarine, za kar mu izreka odbor svojo najsrčnejšo zahvalo. (K podlistku «C ve n grad i č») smo sprejeli iz Liutomera naslednjo opombo: Meseca januvarija t. 1. kupili so gosp. Josip Mursa, Franc SerSen in dr. Fran Rosina iz Ljutoraera od dosedanjega lastnika grofa Jeroniraa Codroipo Cvengradič z vsemi k temu spadajočimi zemljiSči ter so že večino teh zemljišč med Cvenske prebivalec razprodali in razdelili. Tako bode zemlja zopet prišla v tiste slovenske roke, v katerih več kakor 400 let ni več bila. (Požar je uničil)v nedeljo okoli poludne tri poslopja na Prihovi pod Rečico v Savinjski dolini. Pogorelei so bili za male svote zavarovani. To je v teku treh tednov že drugi požar v okolici. (Šamotni tlak) dobi božjepotna cerkev na Kokarjih pri Rečici. (Z n a n i dr. G1 a s s), ki je sedaj c. kr. uradnik v Pluju, ni zadovoljen z nami, ker svetujemo rojakorn, naj kupujejo rajši pri domačih narodnih trgoveih in ne pri naših zagrizenih nasprotnikih. Zato je prosil pri zadnjem volilnem shodu v Ptuju poslanca dr. Wolffhardta, naj uporabi svojo zakonodajno moč, da se listom zabrani enako nasvetovanje. Mi pa prosimo naše poslance, naj vpraSajo justičnega ministra, ali dr. Glass v Ptuiu nima nobenega drugega dela nego obsojevati boj slovenskega ljudstva za svoj obstanek. (U t o n i 1) je v Dravi pri Ptuju zadnji petek nek pijonir. Ko se je peljal s čolničem čez reko, loti se ga božjast ter ga vrže v vodo. Trupla še dosedaj, kolikor nam znano, niso našli. (V Ptuju je umrl) odvetnikdr.Hans Michelitsch. Bil je prejSne čase velik nasprotnik naših narodnih teženj, a zadnja leta je bil bolj miren in tih. (Nemškaprekanjenost.) Predkratkim so se izdali svinčniki v slovenskih barvah in z napisom: »J. F. Lyra Nr. 2.« Kaj čudno, v slovenski obleki, pa pod nemškim klobukom! Izdajatelj je namreč neki Nemec Johann Froescheis. In kaj pa stori ta Nemec s »profitom« ? — »Siidmarki« ga daje. Slovenci, naročite si raje svinčnike družbe sv. Cirila in Metoda! (V Č a d r a m u) se je 1. maja popoldne v stari farni cerkvi blagoslovil križ za zvonik nove cerkve in se je vpričo silno velike množiee vernih razložila v pridigi po vlč. g. župniku imenitnost križa za vernega kristjana. Zvonik so bo zdaj začej kriti, in delo sploh vrlo napreduje, in se zdaj že vidi, da bo naša stavba prav krasna in veličastna. (Duhovniške spremembe.) Vč. gosp. dr. M. Matek, profesor in podravnatel^ bogoslovja je imenovan kustosom škofijskega muzeja. — Č. g. M. Koren, župnik v Žalcu bo upravljal tudi župnijo Gotovlje. Č. g. Fr. Moravec, postane mestni vikar v Ptuju. Zopet nastavljen je č. g. Fr. Bratkovič, provizor v Rogatcu kot kaplan tamkaj. Prestavljeni so čč. gg.: Martin Kranjc iz Rogatca v Svičino, Štefan Pivec iz Rečiee v Škale in Melhijor Zorko iz Solčave v Rečico. — Umrl je v Gorici 3. maja č. g. Ivan Kurnik, prej kaplan na Dobrni. Bilo mu je komaj 28 let. N. m. p.!. Dpuštvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru sa darovali: Č. g. Mart. Jurkovič, župnik pri Sv. Petru tik Maribora 10 gld., neimenovan 2 gld.,. č. g. Ivan Toman, župnik v Skomarju 2 gkL («Delavsko podporno društvo v Celji») je izvolilo v nedeljo 24. aprila na svojem ustanovnem shodu, kateri se je vršil v prostorih «Narodnega doma», sledeči odbor: Predsednikom g. Rebek Ivan, ključavničarski mojster in hišni posestnik v Celji, podpredsednikom č. g. Krančič Ivan, mestni kaplan v Celji, tajnikom g. Zabukošek Miha, diurnist v c. kr. cinkarni v Celji, blagajnikom g. Omladič Jakob, trgovec in hišni posestnik v Gaberjih pri Celji, odbornikom g. dr. Dečko Ivan, odvetnik v Celji, g. Ocvirk Jakob, kamnosek v Celji, g. Leon Josip, krojač v Celji, g. Stojan Martin, mizar na Tehariih pri Celji in g. Lipošek Frane, veleposestnik v Medlogu pri Celji. (D r u ž b i sv. C i r i 1 a i n M e t o d a) je izredno požrtovalni rodoljub g. veletržec Iv. Perdan dosedaj daroval 1000 gld. povodom svoje kupčije z vžigalicami «Družbe sv. Cirila in Metoda». Bode naj torej vsem slovenskim krogora priporočen tudi za v prihodnje. («Družbesy. Cirila in Metoda k a v a») je pred 14 dnevi izšla. Zaloga na drobno in debelo je pri Iv. Jebačin-u, trgoveu v Ljubljani. — Slovenke! Zahtevajte v vseh prodajalnicah le to izborno domačo kavo. («Slovenska Matiea») ima v ponedeljek dne 9. maja 115 odborovo sejo ob petih popoldne v društvenih pisarniških prortorih. («Vranska Vila»), slovensko pevsko društvo, je imelo v nedeljo dne 1. maja svoi prvi javni koncert, ki se je sijajno obnesel. Prišlo je ludi mnogo gostov iz Celja. (Občno bojno društvo naPtuju), čegar pokrovitelj so milostni knezoškof dr. Mihael Napotnik, imelo je v pretečenem društvenem letu dohodkov fl. 674-15, stroškov 11. 35984; prebitka torej 11. 314-31. — Prebitek iz 1896. leta 11. 71949, vrednost inventarja 11. 19260, znaša premoženje koncera 1897. leta 11. 1226-40. (V odbor pevskega druStva «Vranska Vil a>) so bili voljeni: gospod župan Karol Schwentner predsednikom, c. kiv uradnik Matija Sevnik podpredsednikom; Fr. Schauer blagajnikom, Franc Oset gospodarjera, Fr. Govedič, Fr. Ocvirk in Luka Stober odbornikom. Naj raste, naj se množi novo druStvo ter naj razširja slovansko pesem po prekrasni Savinjski dolini! (Delavsko podporno društvo v C e 1 i u) si je izvolilo v nedeljo na ustanovnem shodu, kateri se je vršil v prostorih Narodnega doraa pri mnogobrojni udeležbi, sledeči odbor: Predsednikom Rebek Ivan, ključavničarski mojster in hišni posestnik v Celju; podpredsednikom č. g. Krančič Ivan, mestni kaplan v Celju; tajnikom Zabukošek Mihael, diurnist v c. kr. cinkarni v Celju; blagajnikom Omladič Jakob, trgovec in hišni posestnik v Celju; odbornikom g. dr. Dečko Ivan, odvetnik v Celju; Ocvirk Jakob, kamnosek v Celju; Leon Josip, krojač v Celju; Stojan Martin, mizar na Tebarjih pri Celju ter LipovSek Franc, veleposestnik v Medlogu pri Celju. Več prihodnjič. Iz dLpu.gili kvajev. (Iz državnega zbora). Dne 3. majmajnika t. 1. je odgovarjal ministerski predsednik na mnogo interpelacij, potem so govorili o jezikovnih zadevah socijalni demokrat Zeller, ki je za to, da se mir napravi v jezikovnem prepiru, potem Dipauli, ki želi, da se odpravijo jezikovne naredbe in dr. Pacak, ki }e ugova:jal knezu Lichtensteinu. Dne 4. majnika je odgovarjal železnični minister Wittek na nekatera vpraSanja potem je govoril Ceh dr. Vašaty 4 ure. On je na tem stališči, da na Češkem, Moravskem in Šleziji velja enakopravnost Gehov, oziroma Poljakov v Šieziji in Nemcev, da so jezikovne naredbe ministrov: Stremayerja, Badenija in Gavča nepotrebne in nepostavne, in zahteval od Cehov, naj se ustavljajo temu, da se izvoli jezikovni odsek, ker ta stvar spada pred deželni zbor. G. dr. Gregorec je zagovarjal predlog >kršč. slovanske narodne zaveze«, naj se po posebnih zakonib izvede § 19 državne temeljne postave z dne 21. dec. 1867. Priznavai je v svojem govoru, ki so ga pazljivo poslušali poslanci raznih strank, da je vravnava jezikovnega vprašanja sieer jako težavna, vendar mora se izvršiti v blagor cele države in vseh posameznih narodov. Rusin dr. Okuniewsky se je pritoževal o krivicah, katere se njegovemu narodu godijo v Galiciji. Enako je govoril tudi poslanec dr. Jarozijevič. (Elektna loterija) raesta ljubljanskega. Kakor znano, dovolil je presvitli cesar vsled potresa toli prizadetemu mestu Ijubljanskemu prireditev efektne loterije, katera je založena z 2700 glavnimi in stranskimi dobitki v vrednosti 100.000 kron. Prvi glavni dobitek v znesku 50.000 kron izplačal se bode, ako bode lastnik dotične srečke to zahteval, v gotovini v zlatu. Čisti dohodek efektne loterije namenjen je zakladu za regulacijo ljubljanskega mesta. Z ozirom na občekoristno svrho te loterije in na nizko ceno srečk nadejati se je živahne udeležbe vseh slojev našega prebivalstva. Srečke dobivajo se po kroni (50 krajcarjev) v vseh tobačnih trafikah, loteriiah in menjalnicah. Javno žrebanje vršilo se bode nepreklicno dne 4. oktobra 1898.