NAGRADNA IGRA rEDNIKA enteraero Poiščite nagrajence na strani 15. Aktualno Slovenija • Ptujska pekarna v lovkah velenjske hobotnice O Stran 2 Ptuj, petek, 20. septembra 2013 letnik LXVI • št. 74 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - www.radio-ptuj.si Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski Ptuj • Odprtje kongresno-kulturnega središča Večerna otvoritvena slovesnost Dominikanski samostan je eden od treh najpomembnejših ptujskih objektov. Šport Nogomet • Aluminij med osem, Zavrč in Drava izpadla iz Pokala Slovenije O Stran 11 Nogomet • V nedeljo v Zavrču praznik nogomet: prihaja Maribor O Stran 12 Oktobra leta 2011 začeta obnova prve faze se v petek zvečer zaključuje s svečanim odprtjem kongresno-kulturnega središča. V MO Ptuj si prizadevajo, da bi po pridobitvi 800 tisoč evrov iz kohezijskega sklada nadaljevali z deli druge faze. Nadaljevala naj bi se tudi konservatorsko-restavra-torska dela, za katera je v prvi fazi zmanjkalo 600 tisoč evrov. Pred deli v prvem nadstropju samostana bo treba utrditi tudi poslikave v križnem hodniku. Obnova dominikanskega samostana je doslej najzahtevnejši restavratorsko-kon-servatorski projekt v Sloveniji, ki je prinesel tudi nadvse zanimive umetnostno-zgodovinske najdbe. V tem trenutku pa še ni znano, kdo bo koordinator dogodkov, čeprav se nekatera imena že omenjajo, kdo bo z dvorano tržil in kolikšni bodo njeni stroški delovanja. Naložba je veljala skupaj 4,3 milijona evrov. Izvajalec del - Strabag - je izdal račun v višini pogodbene vrednosti. MG Foto: Črtomir Goznik Tednikov objektiv: Kaj bo prinesel novi davek na nepremičnine Podravje • Slovenija bo prihodnje leto uvedla davek na nepremičnine. Čeprav se je sprva govorilo, da bo nov nepremičninski davek nadomestil zdajšnjo NUSZ, pa novi davek za lastnike nepremičnin prinaša dodatne finančne obremenitve, s katerimi bo država polnila proračunsko luknjo. O Stran 4-6 Finančne težave Ptujskih pekarn in I W|V slaščičarn Ptuj • Ptujske pekarne in slaščičarne (PPS) so v letu 2012 ustvarile za 14 % manj prometa kot leto pred tem. Kljub temu da so lani poslovale z dobičkom, pa se soočajo z likvidnostnimi težavami, kar so v upravi podjetja potrdili. O Stran 3 9771581625012 2 Štajerski Aktualno petek • 20. septembra 2013 Slovenija • Poslovni imperij Velenjčana Tomaža Ročnika Ptujska pekarna v lovkah velenjske hobotnice Tomaž Ročnik je brat nekdanje predsednice uprave Probanke Romane Pajenk in eden najbogatejših Slovencev. Probanka je bila v preteklosti pomembna partnerica Ročnikovih poslovnih podvigov. Velenjski poslovnež obvladuje več deset podjetij, od gradbincev do pekarn, inženirskih in storitvenih podjetij. Poslovanje njegovega imperija sega tudi na Ptuj. S podjetjem Millcom skupina, Probanko in Klasjem Celje obvladuje Ptujske pekarne in slaščičarne. Z Millcom skupino, Probanko in PPS pa obvladuje Klasje Celje. Millcom skupina in Probanka Podjetje Millcom skupina je 49-odstotni lastnik PPS in 23-odstotni lastnik Klasja Celje. Posluje od leta 2007. 80-odstotni lastnik podjetja je Tomaž Ročnik, 20-odsto-tna lastnica je bila do letošnjega junija Dragica Murko. 4. junija se je lastniški delež Murkove prenesel na Zorana Uvodnik Ročnika. Direktor družbe je Tomaž Ročnik. Millcom skupina je lani ustvarila 43.000 evrov prihodkov iz naslova prodaje storitev in dobrih 400.000 evrov iz naslova pobiranja najemnin. Ustvarili so dobiček v višini 3000 evrov in imeli enega zaposlenega. S podjetjem Millcom je povezana tudi letošnja preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zoper Murkovo in Ročnika. Imenovana naj bi s pekarske družbe Klasje Celje na Millcom prenesla več milijonov evrov vredne nepremičnine. Pri tem naj bi Millcom na škodo Klasja prišel do nezakonite premoženjske koristi v višini 7,7 milijona evrov. Med premoženjem, ki se je prenašalo, naj bi bili tudi poslovna stavba Klasja in pekarna v Laškem. Klasje naj bi nato taiste nepremičnine vzelo v dolgoročni najem Čakajoč Godota Približno tako, kot pravi naslov, se počutim zadnje dni, ko spremljam našo vladno ekipo, ki poskuša nekako sestaviti proračun za naslednje leto. In ima pri tem nemajhne težave, ker je pač treba zmanjšati javno porabo. Pa ni videti, da se bo slednja res kaj zmanjšala, saj enkrat en, drugič drugi minister ostro nasprotuje kakršnimkoli rezom v sektorju, ki ga pokriva. Zato pa je, recimo, veliko več soglasja med vodilnimi naše države, ko gre za uvajanje novih davkov. Preživeli smo dvig DDV -začuda brez velikih protestov - obeta se krepak dvig cene vinjet za naših nekaj kilometrov tako ali tako stokratno preplačanih avtocest, prav tako ni nobenega dvoma, da bo z novim letom uveden tudi davek na nepremičnine, ki nas bo po žepih udaril krepko bolj, kot je videti sedaj. No, ni mi jasno in nikoli mi ne bo jasno, zakaj moramo plačevati davek - in to vsako leto - za nepremičnino, ki smo jo že kupili in plačali prevečkrat še predrago ali pa jo bomo odplačevali še lep del življenja. Vse več se omenja tudi krizni davek na plače, ki bo, če bo uveden, trajal hudičevo dolga leta. Ta davek je res lahko za nekoga zelo pravičniški, ker bo obremenil vse zaposlene, ki še imajo plačo. Ampak, po drugi strani, se zgražam nad podatki, ki jih je objavila Gospodarska zbornica Slovenije. In sicer: v zadnjih petih letih smo v državi vsak delovni dan (beri: vsak delovni dan!) izgubili 81 delovnih mest v gospodarstvu! Torej smo čisto vsak dan od ponedeljka do petka čisto vse mesece in leta izgubili eno srednje veliko tovarno ali podjetje. Dalje: v javni upravi (brezpodjetij v javni lasti) je bilo v zadnjih petih letih vsak delovni dan sedem zaposlenih več! In vsak delovni dan v omenjenem obdobju je bilo skoraj 10 visoko izobraženih ljudi na borzi več! Pozor, to niso podatki za eno leto, ampak za čisto vsak delovni dan! In pri naših, skoraj milijardo evrov visokih (zgolj) obrestih za najeta posojila, se naša vlada gre rezov v že tako presušene žepe gospodarstva, ki še komaj diha. Je to res pot iz krize? Meni osebno je vse skupaj vseeno bolj podobno vrhunskemu primeru dramatike absurda. Kot Beckettova drama ali pa tragikomedija (kakor za koga) Čakajoč Godota. Simona Meznarič največji štajerskipekiTomaž Ročnik? - Je 100-odstotni Fraktajralffluiting- je. >jlt^roiaiii®90-odstotni ^ lastnik družbe^"eJSrug!m|a|tnik-a|i 11 W " .ZlfmBF solastnik naslednjih ; ^TOh Fractal / I K* J «N vV j Probanka 9 % Presta 100-% mh ing 100 % .-'ioming-consulting deleže v najmanj 18f C(om|hgPtlP0-%)ihv> ^ jimariborskem podjetju ' 5watycomet(100 %), f družbe Terme Topolščica. 11-odstotni lastnik Term _ in Millcom skupini že vnaprej nakazalo avans v višini 11,5 milijona evrov. Za koliko bi Klasje do leta 2027 prepla-čalo svoje »lastne« nepremičnine, ni znano. Uradno poročilo policistov, vezano na preiskavo, se je aprila letos glasilo: »Kriminalisti so preiskovali več poslov prodaje premičnega in nepremičnega premoženja, pri katerih je prišlo do domnevnega oškodovanja ene izmed večjih celjskih gospodarskih družb v višini več kot 11,5 milijona evrov in na drugi strani do pridobitve protipravne premoženjske koristi drugi gospodarski družbi z območja Celja v višini več kot 7,7 milijona evrov. Skupni znesek premoženjske škode in premoženjske koristi tako znaša več kot 19 milijonov evrov, preiskava pa traja že več mesecev.« Takšne so torej bile ugotovitve organov pregona glede domnevnega oškodovanja celjskega Klasja. V zapisniku prve seje upniškega odbora družbe Klasje z datumom 12. 7. 2013 zasledimo podatek, da naj bi se kupnina za prenos premoženja iz Klasja na Millcom v celoti plačala. Stanislav Rozenstein, pooblaščenec dolžnika (Klasja), navaja: »V letu 2007 se je celotno premoženje ovrednotilo in tedaj se je kupnina v celoti plačala. V nadaljevanju so se vse nepremičnine vzele nazaj v najem, znesek kupnine je predstavljal znesek vnaprej plačane kupnine in se računovodsko vodi kot Vir podatkov: Ajpes in Supervizor avans. Februarja 2013 je bila ponovno opravljena cenitev in nato se je s kupnino 'zaprl' avans.« Direktorica Dragica Murko pa je k temu dodala, da je bila kupnina ob prodaji okrog 11 milijonov evrov. Zanimiva je tudi Ročniko-va povezava s Probanko, kjer poslovnež preko podjetja Fraktal Consulting obvladuje devetodstotni lastniški delež. Probanka v PPS obvladuje 18-, v Klasju pa 11-odstotni lastniški delež. Mojca Zemljarič Vsako izmed naštetih Ročnikovih podjetij ima lastniške deleže ali celotno lastništvo še v številnih drugih slovenskih podjetjih. Čisto »na oko« in takole približno (po nekaj tednih raziskovanja) bi lahko rekli, da Ročnikov imperij obvladuje polovico Slovenije. Njegovo lastniško hobotnico je skorajda nemogoče razvozlati. Če bi jo pa že, bi potrebovali najmanj štiri časopisne strani, da bi, vsaj z grafikoni, predstavili vse njene lovke, ki segajo na vse konce Slovenije, tudi na Ptuj. Res pa je tudi, da je na lastnini nekaterih Ročnikovih podjetij vpisana uradna zaznamba o prepovedi odtujitve premoženja, Ročnik pa je bil zaradi koncentracije lastništva že nekajkrat pod drobnogledom Urada za varstvo konkurence. Med podjetji, ki jih lastniško obvladuje Tomaž Ročnik, se očitno denar posoja in pretaka sem ter tja. Iz poslovnega poročila PPS za leto 2012, pod katerega se podpisuje direktorica Dragica Murko, je razvidno, da so PPS letos v začetku leta od družbe Toming, ki jo preko Fraktal Consultinga 100-od-stotno obvladuje Ročnik, dobile vrnjeno finančno naložbo v vrednosti 2,08 milijona evrov. V enakem znesku so PPS pri Probanki odplačale kratkoročni kredit. »Toming je obveznosti do PPS redno zapiral. Z vrnjenim denarjem smo zaprli kredit in s tem zmanjšali kreditne obveznosti do bank,« so pojasnili v PPS. v ■ Prisilni upravitelj Klasja zahteva stečaj Več kot 300 upnikov Klasja Celje, ki je v prisilni poravnavi, je prijavilo za 17,5 milijona evrov terjatev. Prisilni upravitelj družbe Kristijan Anton Kontarščak jih je priznal v višini 16,4 milijona evrov, prerekanih pa je za dober milijon evrov, je razvidno iz objave na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Na celjskem okrožnem sodišču 20. septembra (v petek) poteka narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave. Ugovor je vložil Kontarščak, ki sodišču predlaga, naj ustavi junija uvedeni postopek prisilne poravnave in začne postopek stečaja Klasja. Kontarščak ocenjuje, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju Klasja za prve tri mesece letos ni sestavljeno v skladu z določbo insolvenčnega zakona, po kateri bi morale biti ustrezno upoštevane vse slabitve zaradi neizterljivosti terjatev ali druge slabitve sredstev in s temi slabitvami povezani odhodki. Upravitelj tudi meni, da finančni načrt prestrukturiranja temelji na napačnih izhodiščih, zaradi česar ne obstaja niti 50 % verjetnost, da se bo s prisilno poravnavo odpravilo vzroke insolventnosti. Po Kontarščakovem mnenju v poročilu niso ustrezno prikazane vrednosti zemljišč in zgradb. Te so izkazane v višini 6,76 milijona evrov, medtem ko po ocenjeni tržni vrednosti dosegajo le 1,77 milijona evrov. Ravno tako po njegovem mnenju v poročilu ni pravilno prikazana terjatev do družbe Toming Consulting. Klasje namreč izkazuje na vračilo posojilo v znesku 4,23 milijona evrov, čeprav ni verjetno, da ga bo moč izterjati v celoti. Toming Consulting ima tudi blokirane transakcijske račune. Ravno izterjava omenjenega posojila in dobiček iz poslovanja naj bi bila skladno z načrtom finančnega prestrukturiranja glavna vira za poplačilo upnikov. Po načrtu naj bi Klasje v obdobju od letošnjega 1. aprila do leta 2017 ustvarilo 1,51 milijona evrov dobička iz poslovanja. Za letos je sicer predvidena izguba v višini 1,19 milijona evrov, a je Klasje že v prvem polletju pridelalo 1,37 milijona evrov izgube. (sta) Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 20. septembra 2013 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Poslovanje Ptujskih pekarn in slaščičarn Finančne težave so, potrebno bo prestrukturiranje Ptujske pekarne in slaščičarne (PPS) so v letu 2012 ustvarile tri milijone in pol evrov prihodkov, kar je za 14 odstotkov manj kot leto pred tem. Iz poslovanja je družba zabeležila dobiček v višini 6.999 evrov. Podjetje PPS s trenutno 59 zaposlenimi od leta 2003 vodi direktorica Dragica Murko, ki je hkrati direktorica podjetja Klasje Celje. Zadnja dva meseca je kot prokurist za vodenje družbe PPS pooblaščen tudi Erik Hribernik, med drugim nadzornik v Klasju Celje. Kljub temu da so PPS lansko leto poslovale z dobičkom, pa se soočajo z likvidnostnimi težavami, kar so nam v upravi podjetja potrdili. »Z dobičkom poslujemo tudi to leto, težave nam sicer povzroča likvidnost. Do likvidnostnih težav prihaja, ker imamo pri dobaviteljih kratke, pri kupcih pa v večini daljše plačilne roke. Ker so dobavitelji pri poslovanju (zaradi številnih stečajev, kjer so ostali praznih rok) postali zelo pazljivi, nam zastavljajo zelo kratke plačilne roke. Posledično nam likvidnostnega denarja primanjkuje. Imamo naročila in kupce. Res pa je, da je in bo potrebno zniževanje stroškov poslovanja. To pomeni iskanje novih, cenejših dobaviteljev, cenejših energentov, potrebna bo tudi reorganizacija pri zaposlenih, v smislu znižanja osebnih dohodkov in morda tudi odpuščanja. Če bo potrebno odpuščanje, bomo to izvedli v manjši meri in na mehek način,« je povedal prokurist v podjetju PPS Erik Hribernik. Direktorica družbe je v poslovnem poročilu za leto 2012 navedla: »Že v prejšnjem letu (2011) so cene vhodnih surovin pričele naraščati, v letu 2012 so ključne surovine, kot so pšenica, koruza, sladkor, embalaža in energenti, dosegle rekordne cene. V poslovnem letu 2012 se je družba PPS srečevala z negativnimi trendi, predvsem s težkimi razmerami na domačem trgu, padanjem kupne moči, vsesplošno nelikvidnostjo in visokimi cenami osnovnih surovin.« Prodaja pada V letu 2012 so PPS prodale 2.496 ton izdelkov, kar je v primerjavi z letom 2011 deset odstotkov manj, oziroma 14.804.932 kosov, kar je za 15 odstotkov manj kot v letu 2011. Po Hribernikovih besedah se trend upadanja količine proizvodnje nadaljuje tudi v tem letu. Padanje obsega prodaje prokurist pripisuje gospodarski krizi in šibki kupni moči prebivalstva. 25 odstotkov svojih proizvodov PPS prodajajo javnim ustanovam in organizacijam, preostali del proizvodnje pa trgovskim korporacijam ter manjšim odjemalcem, kot so lokalne trgovine, gostišča in podobno. Kupci, s katerimi PPS poslujejo, so po večini iz območja Štajerske. Foto: Črtomir Goznik Iz poslovnega poročila Klasja Celje (2012) je razvidno, da so PPS Klasju Celje prodajale svoje proizvode - kajzerice, žemlje in kruh. Stanje obveznosti Klasja do PPS na dan 31.12.2013 je iz tega naslova znašalo 225.832 evrov. Lastniška struktura PPS, d. d., na dan 31. 12. 2012 Delničarji Delež v % Millcom skupina 49,7 Probanka Maribor 18,1 Mlinopek Murska Sobota 10,4 D.S.U. Ljubljana 9 Klasje Celje 9 Mali delničarji 3,8 Vir: Poslovno poročilo PPS za leto 2012; delnice PPS ne kotirajo na borzi Lastniška struktura Klasje Celje, d. d., 2013 Delničarji Delež v % PPS - Pekarne Ptuj 34,5 Millcom skupina 23,5 Murales Ljutomer 13,6 Probanka 11,2 Vir: Supervizor, september 2013 Prispevki plačani Prokuristu Hriberniku smo zastavili vprašanje, ali imajo zaposleni plačane prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Dejal je, da so s plačilom prispevkov v preteklosti sicer bile težave, vendar so jih zdaj uspeli poplačati. Družba ima najetih tudi nekaj posojil, ki so z vidika poslovanja obvladljiva, z nekaterimi bankami so kreditne obveznosti uspeli reprogramirati. Nadaljnji obstoj podjetja naj ne bi bil vprašljiv, bo pa po Hribernikovih besedah potrebno prestrukturiranje podjetja. »To pomeni obvladovati stroške, iskati cenejše vire, poskušali bomo najti še dodaten trg, kar pa je v teh časih izjemno težko, saj je kupna moč iz dneva v dan manjša. Trudili se bomo, da bi še naprej poslovali z dobičkom in poravnavali svoje obveznosti.« Mojca Zemljarič PPS in Klasje Celje z isto direktorico in istimi lastniki Družba PPS je tesno povezana s podjetjem Klasje Celje, ki je od junija letos v prisilni poravnavi, lani pa je poslovalo z izgubo v višini nekaj manj kot 900.000 evrov. Direktorica obeh podjetij je Dragica Murko, obe družbi z deleži preko različnih podjetij obvladuje velenjski poslovnež Tomaž Ročnik, po Managerjevi lestvici eden najbogatejših Slovencev. Klasje ima v PPS devet-, PPS pa v Klasju 34-odstotni lastniški delež. Ročnik je v Klasju Celje predsednik nadzornega sveta, njegov imperij pa se sicer razteza od pekarstva, gradbeništva, strojegradnje, trgovine z avtomobili do turizma in storitev. Zoper postopek vodenja prisilne poravnave v Klasju sta bila med drugim na krajevno pristojno sodišče vložena že dva predloga. V predlogu, pod katerega se v imenu družbe Zlati klas v stečaju podpisuje insolventni upravitelj Franci Ježek, je zapisano, da je prestrukturiranje Klasja popolnoma zaman, če je jedro težav njegovega poslovanja izčrpavanje s strani kapitalsko in / ali osebno povezanih družb. Prav tako Ježek navaja, da Klasje v prisilni poravnavi ne posluje pozitivno, ampak vsak mesec ustvarja večjo izgubo, kar pomeni, da masa za poplačilo upnikov iz dneva v dan kopni. Upravitelj prisilne poravnave v Klasju Kristijan Anton Kontarščak pa ugotavlja, da so možnosti prestrukturiranja, da Klasje postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobno, nižje od 50 odstotkov. Kontarščak sodišču predlaga, naj postopek prisilne poravnave ustavi in naj začne stečajni postopek. Prokurist PPS Hribernik, ki je v Klasju tudi nadzornik, je za Štajerski tednik pojasnil, da si prizadevajo, da bi poslovanje Klasja uspešno sanirali in da bi podjetje poslovalo tudi naprej. Na vprašanje, ali finančne težave dveh lastnikov PPS (Klasja Celje in Probanke) morebiti vplivajo na poslovanje ptujskega pekarskega podjetja, pa je Hribernik odgovoril, da ne. »Ne, ne, nikakor!« MZ Foto: Črtomir Goznik Družba PPS se je znašla v središču ene najbolj razvejanih gospodarskih navez (hobotnic) v državi; podjetje vodi Dragica Murko, ki je hkrati tudi direktorica družbe Klasje Celje. 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 20. septembra 2013 Spodnje Podravje • Prihaja še en davek za polnjenje državnega proračuna Kaj bo prinesel novi davek na nepremičnine Slovenija bo prihodnje leto uvedla davek na nepremičnine. Predlog zakona je trenutno še v medresorskem usklajevanju, najverjetneje bo zakon sprejet po hitrem postopku. Čeprav se je sprva govorilo, da bo nov nepremičninski davek nadomestil zdajšnjo dajatev za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, pa davek za lastnike nepremičnin prinaša dodatne finančne obremenitve. Dosedanje NUSZ je bilo prihodek občin, medtem ko naj bi se prihodek od nepremičninskega davka v razmerju 50 : 50 razdelil med občine in državo. V javnosti so vse glasnejša opozorila, da naj bi država poskušala z davkom med drugim polniti tudi proračunsko vrzel. Osnutek novega davka, od katerega si obeta nekaj manj kot 200 milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov, je vlada predstavila že junija, a dokončne rešitve še ni. Po zadnjem predlogu bi bila bolj obdavčena dražja stanovanja, vlada pa za zdaj ne popušča kmetom, ki zahtevajo, da kmetijske nepremičnine in zemljišča niso predmet obdavčitve. Pripombe imajo tudi občine, ki jim je vlada pripravljena odstopiti le 50 odstotkov pobranega davka. Osnutek zakona o davku na nepremičnine po novem krogu usklajevanj vnovič predvideva obdavčitev sakralnih objektov, za stanovanja pa ne bi več veljala enotna davčna stopnja, temveč bi bila tista v vrednosti nad 500.000 evrov občutneje obdavčena. Znižala pa bi se obdavčitev kulturnih spomenikov. Finančno ministrstvo je prvi predlog zakona o davku na nepremičnine predstavilo junija in ga v začetku septembra na osnovi prejetih predlogov nekoliko popravilo, usklajevanja pa so se nadaljevala tudi v preteklih dneh. Vlada namerava predlog zakona poslati v obravnavo v Državni zbor konec septembra skupaj s predlogom proračuna, dokončni predlog pa bo finančno ministrstvo predstavilo potem, ko bodo rešitve dokončno usklajene. Kot je razvidno iz novih popravkov, objavljenih na spletnih straneh Skupnosti občin Slovenije, se kot neke vrste socialni korektiv predlaga, da se za stanovanjske nepremičnine uporabita dve davčni stopnji, in sicer bi bila stanovanja v vrednosti do pol milijona evrov obdavčena z 0,15 odstotka, dražja pa z 0,50 odstotka. Potem ko so sakralne objekte, za katere bi moral po junijskem predlogu veljati 0,50-od-stotni davek, iz zakona izvzeli, se zdaj tudi zanje predvideva obveznost plačila davka. Ta bi znašal 0,10 odstotka, prav tolikšna obdavčitev je po novem Povprečna obremenitev za stanovanjske nepremičnine 120 evrov Ministrstvo za finance je po predlaganih davčnih stopnjah izračunalo, da bo povprečna obremenitev pri stanovanjskih nepremičninah znašala okoli 120 evrov na nepremičnino, kar je po izračunih ministrstva glede na trenutno obdavčitev z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč povprečno dvakrat več. Osnova za obdavčitev bo posplošena tržna vrednost, ki je razvidna iz registra nepremičnin, za katerega je pristojna Geodetska uprava RS, pri tem pa bodo stanovanjske nepremičnine obdavčene z 0,15-odsto-tno stopnjo. Tudi mlada družina iz Ptuja, ki živi v stanovanjskem bloku, v 110 kvadratnih metrov velikem stanovanju, bo plačala veliko več, kot plačuje sedaj. Da za stanovanje plačujejo kredit, pripravljavcev zakona ne zanima. Zanima jih le izkupiček, ki ga bo novi davek prinesel v državno blagajno. Po simulacijskem izračunu bo omenjena družina plačala kar 63 % višji znesek, kot ga trenutno plačuje za NUSZ. Letos so prejeli položnico v višini 100 evrov, prihodnje leto pa se jim z uveljavitvijo novega davka obeta plačilo v višini 163 evrov. predvidena tudi za kulturne spomenike. Čeprav kmetje davku na kmetijska in gozdna zemljišča nasprotujejo, pa se mu očitno ne bodo mogli izogniti. Ta zemljišča ostajajo obdavčena tudi po novem predlogu, vendar stopnja davka še ni določena. Zadnji predlog je za kmetijska zemljišča predvideval davek v višini 0,25 odstotka, za gozdna zemljišča pa 0,15 odstotka. V skladu z napovedmi vlade je v novi osnutek zakona že vključen tudi davek na črne gradnje, za katere je bila izdana pravnomočna odločba. Za tovrstne objekte so predvidene stopnje davka v višini: 0,80 odstotka za stanovanjsko rabo, 1,20 odstotka za poslovno in industrijsko rabo ter 0,75 od- stotka za drugo rabo. Ob tem na ministrstvu ugotavljajo, da bo mogoče obdavčiti le stavbe, ki že izpolnjujejo pogoje za evidentiranje, so torej primerne za uporabo. A v primeru, da bodo odkrite šele v inšpekcijskem postopku in naknadno vpisane v register nepremičnin, bo mogoče davek odmeriti tudi za nazaj. Nabor nepremičnin, za katere davka ne bo treba plačati, je zelo ozek. Gre predvsem za mednarodna predstavništva, javno dobro in varovalne gozdove. Davek na nepremičnine bo s 1. januarjem 2014 nadomestil davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdih cest. Vse tri dajatve so danes v celoti priho- dek občin, ki o njihovi višini tudi samostojno odločajo. Po predlogu zakona se bodo prihodki od davka na nepremičnine v enakovrednem deležu razdelili med državo in občine, pri čemer bodo imele slednje možnost, da svoj del posamezne stopnje davka povečajo ali zmanjšajo za 50 odstotkov, vendar šele z letom 2015. Če tega ne bodo storile, se bodo 60 občinam prihodki iz obdavčitve nepremičnin zmanjšali. Osnova za odmero davka na nepremičnine bo posplošena tržna vrednost nepremičnine, ki je razvidna iz registra nepremičnin, za katerega je pristojna Geodetska uprava RS. Zavezanci za davek bodo praviloma lastniki, fizične ali pravne osebe. Odločbe lahko pričakujejo vsako leto do 31. maja. Osnutek zakona še določa, da bodo lastniki zemljišč predvidoma v začetku leta 2014 prejeli obvestilo geodetske uprave o novem izračunu vrednosti njihovih nepremičnin. Kmetje ostro nasprotujejo novim obremenitvam Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ostro nasprotujejo povsem novi obdavčitvi kmetov. Nov davek na nepremičnine bo grobo posegel v ekonomski položaj slovenskega kmetijstva, so prepričani, posledično pa bo zaradi nezmožnosti plačila davka propadla marsikatera kmetija. Pri tem še posebej opozarjajo, da mnogi novega davka ne bodo zmogli plačevati. Po prvih izračunih naj bi za povprečno veliko slovensko kmetijo davek na nepremičnine znašal najmanj 1.000 evrov. Če ima kmetija še nezazidana stavbna zemljišča, bo davek še višji. KGZS zahteva, da se pripravi ustrezna oprostitev pri plačilu davka za kmetijska in gozdna zemljišča ter za stavbe, ki so namenjene kmetijski proizvodnji in stanovanju oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Kmetijska in gozdna zemljišča so namreč že obdavčena na podlagi katastrskega dohodka. Gospodarska poslopja kmetij in stanovanjske površine predstavljajo osnovno sredstvo za opravljanje kmetijske dejavnosti, zato KGZS predlaga, da se kot oprostitev navede vse nepremičnine, v katerih ali s pomočjo katerih se opravlja kmetijska dejavnost. Navedene nepremičnine ne predstavljajo nikakršnega "luksuza" lastniku, temveč so nujno potrebne za opravljanje osnovnega dela kmeta - pridelavo hrane. Ravno domača pridelava hrane oziroma samooskrba je ena izmed poglavitnih prioritet kmetijske politike v Sloveniji. Z obdavčitvijo gospodarskih objektov na kmetijah, prav tako pa tudi kmetijskih in gozdnih zemljišč, bo del prebivalstva, ki opravlja poklic kmeta, neprimerno bolj davčno obremenjen kot posamezniki, ki se ukvarjajo z drugimi poklici, so prepričani v zbornici, kjer še zmeraj od pripravljavca zakona pričakujejo, da bo upošteval njihove pripombe in pomisleke. V tabeli je prikazan primer obračunave NUSZ in predvidenega davka na nepremičnine za tri različne slovenske kmetije Lokacija Kmetije Stanovanjska hiša Gospodarsko poslopje Nezazidana stavbna zemljišča Kmetijska zemljišča Gozdna zemljišča NUSZ 2013 * Davek na nepremičnine 2014 Odstotek povečanja Hoče-Slivnica 370 m2 450 m2 1000 m2 9,4 ha 24 ha 147 € 1292 € 876 % Žalec 280 m2 2490 m2 8092 m2 9,5 ha 7,9 ha 178 € 2822 € 1579 % Jakobski Dol 148 m2 957 m2 0 m2 8 ha 2 ha 56 € 508 € 902 % Vir: KGZS *Vključuje NUSZ, prispevek za gozdne ceste in davek na premoženje. petek • 20. septembra 2013 Tednikov objektiv Štajerski 5 OOZ Ptuj: dvig je nepremišljen in nerealen V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) vztrajajo na enaki obremenitvi nepremičnin v poslovni in industrijski rabi, kot je veljala do sedaj. Dodatne obremenitve iz naslova davka na nepremičnine bodo po njihovi oceni pogubno vplivale na obrtnike in male podjetnike, ki se že sedaj težko spopadajo s krizo ali so celo tik pred propa-dom.„V teh kriznih časih, ko se obrtniki in mali podjetniki borijo za svoje preživetje, je takšen dvig pri obdavčitvi nepremičnin nepremišljen in nerealen. Naši člani, obrtniki in mali podjetniki, enostavno ne bodo prenesli dodatnih davčnih obremenitev. Če bo obrtnik ali podjetnik ohranil prodajne cene na sedanji ravni, bo izkazal nižji dobiček ali celo izgubo ter s tem okrnil investicijsko sposobnost in zmožnost zaposlovanja, če pa bo zaradi visokega davka na nepremičnine dvignil svoje cene, bo s tem zmanjšal svojo konkurenčno sposobnost. Poleg tega predlog ZDN tudi ni ustrezno pripravljen, saj ne vsebuje pravilnih izračunov glede višjih davčnih obremenitev, zaradi česar se tudi ni pravilno ocenilo njegovih učinkov na gospodarsko rast in zaposlovanje. Predvideno povečanje davčnega bremena podjetij na račun obdavčitve nepremičnin je povsem v nasprotju s priporočili in mnenji Sveta EU glede reševanja finančne krize v Sloveniji, ki predvidevajo pospešitev gospodarske rasti in zaposlovanja. Zato OZS odločno nasprotuje morebitnemu spre- jetju predloga ZDN in vlado ponovno poziva k treznemu razmisleku. Za dva- do štirikrat več za nepremičnine v poslovni in industrijski rabi »Po naših izračunih bo davek na nepremičnine za dva-do štirikrat povečal obremenitev nepremičnin v poslovni in industrijski rabi. Takšnega povečanja ne prenese noben obrtnik ali podjetnik. Vse dosedanje vlade so zagotavljale, da bo nov sodoben nepremičninski davek prinašal občinam približno toliko denarja, kot ga sedaj prinaša nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, danes pa vidimo, da se poskuša uvesti poleg občinskega še državni davek na nepremičnine,« še pravijo v OOZ Ptuj. Tudi upravni odbor OOZ Ptuj podpira stališče OZS, da popolnoma zavrača novo obdavčitev in vztraja na enaki obremenitvi nepremičnin v poslovni in industrijski rabi, kot je v veljavi sedaj. »Če naše stališče ne bo upoštevano, se bo OOZ Ptuj pridružila avtoprevoznikom, ki so na svoji skupščini sklenili, da bodo med 1. in 15. oktobrom pripravili protest, če vlada ne bo ugodila njihovim (prevozniškim) zahtevam glede subvencij za nakupe gospodarskih vozil z motorji Euro 5 EEV in Euro 6. Avtoprevozniki se tudi ne strinjajo z dvigom cen letnih vinjet za kombinirana vozila na 220 evrov, kot je predlagalo ministrstvo. Če omenjene minimalne zahteve predstavnikov prevoznikov ne bodo sprejete, bodo le-ti med 1. in 15. oktobrom izvedli Boxmark in Talum: predlagan nepremičninski zakon je nesprejemljiv V kidričevskem podjetju Boxmark Leather bi pomenil dvig nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, oziroma davka na nepremičnine, bistveno večje dajatve. Po oceni direktorja Marjana Trobiša bi to pomenilo letno vsaj 5000 evrov dodatnih stroškov, kar je približno toliko, kot je strošek plače za enega zaposlenega. Zanj je nerazumljivo tudi dejstvo, da je tudi komunalni prispevek narasel na absolutno nerazumne višine, saj pomeni za podjetje dodatno obremenitev za vsaj 10.000 evrov letno. Vse skupaj pa pomeni, da naj bi v bodoče za nepremičninski in komunalni prispevek plačevali letno najmanj dodatnih 15.000 evrov. In ti stroški so zanje nesprejemljivi, saj pomenijo dodatno breme, ki ga v drugih, bolje razvitih evropskih državah nimajo. Tudi v kidričevskem Talumu po besedah predsednika uprave Marka Drobniča novi nepremičninski davek, ki bo nadomestil davek od premoženja in nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, pomeni za celotno skupino Talum veliko dodatno stroškovno obremenitev. »V skupini Talum smo do sedaj plačevali skoraj 0,5 milijona evrov davka od premoženja in nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Po prvih ocenah, ki smo jih naredili in kjer smo kot osnovo upoštevali GURS-ovo vrednotenje nepremičnin v skupini Talum, se bo ta strošek povečal za petkrat. To je seveda zaradi dodatne obremenitve poslovanja popolnoma nesprejemljivo!« OM proteste skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije, Sindikatom kmetov Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije in Avtoprevozniško zbor- nico," je o nepremičninskem davku, povezano z nekaterimi drugimi problemi, ki spodjedajo obrt in podjetništvo,« je povedal sekretar OOZ Ptuj Boris Repič. Izračun davka na nepremičnine po vrstah nepremičnin in po občinah VRSTA NEPREMIČNINE PREDLOG 2 Ocena prihodkov - upoštevanje zakonskih stopenj Ocena prihodkov - zvišanje zakonskih stopenj za 50% Na stanovanjske nepremičnine 101.791.635 127.239.544 Na poslovne nepremičnine 110.194.380 137.742.975 Na industrijske nepremičnine 41.886.120 52.357.650 Na energetske nepremičnine 5.024.815 6.281.018 Druge nepremičnine 15.473.976 19.342.469 Javne stavbe 22.052.262 27.565.328 Cerkve 232.494 290.618 Kulturni spomeniki 14.526 18.158 Kmetijske stavbe 2.871.991 3.589.989 Gozdna zemljišča 6.850.770 8.563.462 Kmetijska zemljišča 17.646.342 22.057.928 Zemljišča za gradnjo stavb 30.156.678 37.695.847 Zemljišča za poslovni in industrijski namen 9.680.849 12.101.061 Zemljišča za namene energetike 6.002.490 7.503.113 Ostala zemljišča 21.589.506 26.986.883 SKUPAJ DAVKA 391.468.834 489.336.042 od tega vir državnega proračuna 195.734.417 195.734.417 od tega vir občin 195.734.417 293.601.625 Indeks DN / sedanji prihodki iz premoženja* 203,83 254,79 Minoritski samostan sv. Petra in Pavla: nič več brezplačni ali ■ ■ ■ ■ v^ ■ ■ ■ simbolični najemi P. Milan Kos, provincialni minister, pravi, da je v predlogu zakona jasno zapisano, da ne bodo obdavčene le cerkve in kapele ter druga verska znamenja. To pa pomeni, da bodo obdavčeni vsi samostani in župnišča, čeprav v njih poteka poučevanje verouka, srečevanje vernikov, vzgoja, šola, kulturne dejavnosti, torej tudi te zgradbe niso samo bivalni prostori redovnikov in duhovnikov. »Cerkev bo plačevala tako kot vsi ostali tudi davke od ostalih zgradb, ki jih ima, za stanovanjske zgradbe, ki so ji vrnjene, gospodarska poslopja, kmetijska zemljišča in gozdove,« pojasnjuje p. Milan Kos. Pravi tudi, da bo minoritski samostan sv. Petra in Pavla na Ptuju letno plačal okrog 10 tisoč evrov davka na nepremičnine, odvisno seveda od sprejete zakonodaje ter cenitve nepremičnin GURS-a. „Moje mnenje je, da cerkev deli ekonomsko krizo z vsemi državljani Slovenije in plačuje davek na nepremičnine tako kot vsi posamezniki in pravne osebe. A iz davka bi morali biti izvzeti zraven cerkva tudi samostani in župnijski prostori. Zakaj? To so vendar zgradbe, verski spomeniki v večini primerov velike zgodovinske in kulturne vrednosti, ne samo za cerkev, ampak tudi za našo domovino. Bistvena razlika od ostalih kulturnih spomenikov je ta, da verske zgradbe v večini obnavlja in vzdržuje cerkev sama s prostovoljnimi prispevki vernikov, medtem ko so drugi kulturni spomeniki financirani z denarjem vseh davkoplačevalcev." Za mino-ritski samostan sv. Petra in Pavla tako visok davek pomeni, da bo vsako leto toliko manj denarja lahko vložil v obnovo samostana in seveda v prihodnje tudi ne bo mogel dajati v brezplačni ali simbolični najem prostorov za razne prireditve, kot to počne sedaj. Sakralne objekte je že sedaj težko vzdrževati „V tem trenutku še vedno ni jasno, kaj bo obdavčeno in kaj ne. Kaj konkretno to pomeni za nas, v tem trenutku še ne vem povedati. Vem pa to, da je že sedaj težko vzdrževati vse te sakralne objekte. Cerkev oz. župnije smo odvisni od darov vernikov, ki pa niso takšni, kot se to velikokrat predstavlja. Darov je za sprotno vzdrževanje, za večja dela pa se je treba s prošnjo posebej obrniti na župljane. Sedaj pa naj bi to bilo obdavčeno. S tem se ne morem strinjati, saj so cerkveni objekti v večini kulturni spomeniki, za katere od države ne dobimo skoraj nič (20 % od vseh sredstev, ki so namenjena za kulturne spomenike, čeprav je v cerkveni lasti 80 % vseh kulturnih spomenikov). Že pri gradnji, prav tako pa pri vzdrževanju plačujemo davek. Sedaj pa bi bili zaradi pridnosti še dodatno oškodovani? Moje osebno mnenje je, da se poskuša s takšnimi stvarmi kr- Vir: MF 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 20. septembra 2013 Iz osnutka Zakona o nepremičninah (6. člen) Davčne stopnje znašajo: 1. Za stavbe ali dele stavb, skupaj z zemljišči, na katerih stojijo: - 0,15 % za stanovanjsko rabo od vrednosti do vključno 500.000 evrov, - 0,50 % za stanovanjsko rabo od vrednosti nad 500.000 evrov - 0,80 % za poslovno in industrijsko rabo, - 0,40 % za namene energetike, - 0,10 % za sakralni in kulturni namen (sakralni objekti in kulturni spomeniki), - 0,50 % za drugo rabo (javno, kmetijsko itd.). 2. Za zemljišča brez stavb: - 0,xx % za kmetijska zemljišča, - 0,xx % za gozdna zemljišča, - 0,80 % za poslovno in industrijsko rabo, - 0,40 % za namene energetike, - 0,50 % za druga zemljišča (stavbna zemljišča, zemljišča za gradnjo stavb itd.). Občina lahko davčne stopnje, določene v prejšnjem odstavku, za del prihodkov, ki pripadajo občini, poveča ali zmanjša za največ 50 %. Ne glede na prejšnji odstavek občina, ki v letu pred letom odmere davka prejema iz državnega proračuna finančno izravnavo, davčnih stopenj, določenih s tretjim odstavkom tega člena, ne more zmanjšati. Vir: FM DEM: dvig s treh na najmanj pet milijonov evrov Strošek Dravskih elektrarn Maribor (DEM) za plačilo nadomestila za uporabo stavnih zemljišč (NUSZ) je v lanskem letu znašal 3,1 milijona evrov. V družbi ocenjujejo, da bo novi davek, ki bo nadomestil NUSZ, za njih predstavljal višjo dajatev. »Po izračunu bomo plačali 5.129.400 evrov. Nov davek bi lahko bil dodatno višji do 50 odstotkov, ker bo lokalnim skupnostim dovoljeno, da ga lahko do takšne mere zvišajo. To pomeni, da bi lahko bila naša obveza še višja od zgoraj navedene,« je pojasnil tehnični direktor DEM Andrej Tumpej in dodal: »Nov davek se izračuna v višini 0,4 % od ocenjene vrednosti naših objektov za proizvodnjo električne energije, ki so ocenjeni na podlagi modela vrednotenja elektrarn (PNE). Trenutni izračun po tem modelu nam določa vrednost 1,2 milijarde evrov.« MZ pati tiste stvari, za katere se ve, kdo je odgovoren. To ni prav, pa naj se dogaja v državi ali Cerkvi. Sprašujem se, ali bodo ljudje v službo hodili samo za to, da bodo imeli za davke. To ni dobro za našo državo, ker je vedno več pesimizma. Zato se s tem davkom ne strinjam, ne za privatno lastnino, ne za cerkveno. Obdavčiti darove vernikov pa sploh ni prav, saj so namenjeni za vzdrževanje prostorov in za dejavnost župnije. Sem proti vedno novim davkom in velikokrat mislim: včasih so pobirali desetino, danes pa petdesetino ali celo več,« pa je v svojem osebnem razmišljanju, ki nikakor ni mnenje Cerkve ali reda, povedal br. Milan Kvas, predstojnik in župnik Ptuj - sv. Ožbalt. MG, PK, MZ, DK, OM NAJ VAM POMAGAM DO MODRE ODLOČITVE SAMO IZLAKAR univ. dipl. inž. grad. STROKOVNI GRADBENI NADZOR VODENJE GRADNJE OBJEKTOV OCENITVE VSEH VRST NEPREMIČNIN SODNI CENILEC ZA GRADBENIŠTVO IN IZVEDENEC ZA NIZKE GRADNJE NEPREMIČNINSKI POSREDNIK PROJEKTIRANJE IN IZDELAVA ENERGETSKIH IZKAZNIC arvca SAMO IZLAKAR s.p. Kraigherjevo 33, 2250 Ptuj GSM: 041/915 364 www.areal.si info@areal.si «nww.a1-energebka-izkoznica.si PRODAMO ALI ODDAMO POSLOVNO STAVBO NA PTUJU ID nepremičnine: 490151001-553 VABLJENI NA DAN ODPRTIH VRAT v petek, 11.10.2013 od 14.00 do 18.00 ure Tip nepremičnine: Poslovno-trgovski objekt Lokacija: Podravje, Ptuj Velikost: 470 m2 Zemljišče: 606 m2 Na voljo 10 parkirišč Leto izgradnje: 1938 Kontakt: Tanja Tučič Mob. št.: 051/455 010, E-mail: tanja.tucic@re-max.si Tel. št. agencije: + 386 2 620 88 16, www.re-max.si Cena: 360.000 € RE/MAX je mednarodna mreža nepremičninskih agencij, ki so v neodvisnem lastništvu in vodenju in ponujajo prvovrsten splet nepremičninskih storitev. Vse informacije o nepremičninah, ki jih je objavil posamezni vodja agencije ali nepremičninski posrednik, so točne, ker pa ne moremo jamčiti za njihovo resničnost, jih je potrebno še posamično preveriti. WMU RE/MAX Poetovio Odločno proti obdavčitvi sakralnih objektov! V nadžupniji Ptuj - sv. Jurij - smo se o nepremičninskem davku pogovarjali z br. Andrejem Fegušem. Povedal je, da davek plačujejo od objekta, v katerem je devet stanovanj, ta davek se je v primerjavi z letom 2012 povečal za 1300 evrov. Ugovarjajo pa na odmerjeni davek za zemljišče na Marofu v višini nekaj nad 4000 evrov, ki ga že vrsto let uporablja ŠC Ptuj - Biotehniška šola za izvajanje svojega programa pouka. Do lani je bila uporaba brezplačna, sedaj pa naj bi zanj šola plačevala minimalno najemnino. Kot poudarja br. Andrej Feguš, je osebno proti vsem privilegijem cerkve, tudi proti simboličnemu prispevku za duhovnika, da se ne bi bilo mogoče sklicevati na to, da se iz proračuna financira duhovščina, ker to dejansko ni res. Absolutno pa nasprotuje obdavčitvi sakralnih objektov. Kdo bo ocenil, koliko je vredna proštijska cerkev, kip sv. Jurija, koliko vrata v zakristijo? „Nobeden od nas si z njimi ne kupuje počitnic. Res so dragocene, a od njih ni nikakršnega prihodka, so samo skrbi, kako jih vzdrževati in zavarovati.To so stvari, ki se jih ne da oceniti, želimo jih pa ohraniti za potomce. Vsak restavratorski poseg na kateremkoli našem objektu je zelo drag," pravi br. Andrej Feguš. Sicer nadžupniji najemnine iz stanovanjskega objekta mesečno prinesejo okrog 1200 evrov, od tega gre okrog tretjina zneska za sprotne obnove. Ostalo pa hranijo za morebitna večja popravila. V posesti imajo tudi zemljišča, ki jim letno prinesejo okrog 2000 evrov. Štiristo evrov mesečno pa prinese najemnina za oddajnik v mestnem stolpu, ki jo plačuje Mobitel. Nabirke, ki služijo za funkcioniranje župnije, jim skupaj letno prinesejo med 8.000 in 10.000 evrov. MG petek • 20. septembra 2013 Po naših občinah Štajerski 7 Ptuj • Prenos lastništva z države na občino Tumiski kompleks končno občinski Desetletna prizadevanja so končno obrodila sadove in turniški kompleks je v torek vendarle postal last Mestne občine Ptuj. Država ga je namreč za nedoločen čas, a pod določenimi pogoji, predala občini. Minister za kulturo Uroš Grilc pa je ob podpisu priznal, da država kot dosedanji lastnik ni bila vedno dober gospodar. Prepričan je tudi, da bo občina poslej s formalnim lastništvom lažje kandidirala tudi za sredstva, potrebna za obnovo. in tudi z dinamiko dogovarjanja okrog prenosa lastništva, ste pokazali, da mislite resno," je še Grilca pohvalil ptujski župan. Prepričan je, da se je vlada pravilno odločila za prenos lastništva na občino: „Poslej bo kulturni spomenik marsikje videti drugače." Dženana Kmetec Ministra za kulturo Uroša Grilca je vlada pooblastila, da v imenu države opravi prenos določenega državnega lastništva na občino. Predmet prenosa sta bila med drugim tudi dominikanski samostan in turniški kompleks. O prenosu slednjega na ptujsko občino je Grilc, ki je za obisk ptujskih zavodov in institucij namenil cel dan časa, dejal: „Opravljeno je bilo zelo veliko delo. To je več kot le menjava mape, gre namreč za korak, s katerim smo državno premoženje prenesli na ptujsko občino." Prepričan je, da je odločitev, da se del kulturne dediščine preda v gospodarjenje tistim, ki z njo živijo, povsem pravilna. Kot je še dodal, država ni vedno bila najboljši gospodar, pri čemer je izrazil upanje, da bo dediščina v rokah MO Ptuj dobro varovana in vzdrževana, primerno promovirana ter ustrezno predstavljena najširšemu možnemu krogu uporabnikov. Dodal je še, da je seznanjen z ambicijami ptujske občine o ureditvi kompleksa ter da jih podpira. Po njegovem bo občina poslej bistveno lažje kandidirala tudi za sredstva za obnovo, saj je postala formalno-pravni lastnik. Nadvse zadovoljen, da je prišlo do realizacije dogovora in podpisa pogodbe, pa je bil tudi ptujski župan Štefan Če-lan. Ta je pohvalil ministra in njegovo ekipo, ki da je pokazala izjemno odzivnost in dokumente, potrebne za prenos lastništva, pripravila v zelo kratkem času. „S tem, da ste za obisk Ptuja namenili cel dan Ormož • Muzej, zgodovina in likovna umetnost Proslavili 120 let muzeja Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in Zgodovinsko društvo Ormož sta v Beli dvorani Grajske pristave nedavno pripravila predstavitev zbornika referatov o gospodarstveniku, uredniku, politiku in narodnjaku Janku Lešničarju. Dogodek so združili z odprtjem razstave likovnih del Bojana Lubaja. Navzoče na prireditvi, ki je bila med drugim posvečena 120-letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, je najprej pozdravil predsednik Zgodovinskega društva Ormož Anton Luskovič. Zbornik, ki na 150 straneh priča o Lešni-čarjevem življenju in delu, je predstavila urednica Manica Hartman. »Zbornik je posvečen našemu rojaku, rojenemu leta 1884 na Humu pri Ormožu. Lešničar je mladostna leta preživel v Loperšicah. Po končani gimnaziji je v Gradcu študiral veterino, vendar tega poklica ni nikoli opravljal. Raje se je v Celju posvetil novinarski, uredniški in politični karieri ter si tam ustvaril družino. V zborniku so med drugim zbrani zapisi o njegovem političnem delovanju v Celju in o tem, kako je zadružništvo v Sloveniji pripomoglo k razvoju ter izhodu iz gospodarskih in družbenih kriz. V zborniku sta opisana zgodo- vina in razvoj zadružništva v Ormožu ter okolici, prispevki pojasnjujejo tudi zgodovinske okoliščine, ki so pripeljale do Lešničarjeve tragične smrti,« je o vsebini publikacije med drugim povedala urednica Hartmanova, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih pa je avtorjem zbornika in Zgodovinskemu društvu Ormož čestital za dobro opravljeno raziskovalno delo. V Beli dvorani Grajske pristave so razstavili tudi umetniška dela slikarja Bojana Lubaja. Gre za izbor umetnin, ki jih je avtor ustvaril v obdobju zadnjih dveh let. Razstavljena sta ciklusa z naslovom Piran in Provansa ter nekaj posameznih del z naslovom Ladje in Urbana. »Serija slik prikazuje domišljijske-fanta-zijske podobe podzavesti v maniri abstraktnega ekpresio-nizma na eni strani in na drugi strani deloma realistične upodobitve narave oziroma Minister Uroš Grilc in župan MO Ptuj Štefan Celan sta podpisala pogodbi o prenosu lastništva turni-škega kompleksa iz države na občino. mest, predmetov ali le izseke izbrane pokrajine. Lubaj velja za plodnega in raziskujoče-ga slikarja, ki zna in zmore prisluhniti številnim skrivnostim lastne podzavesti. Izlušči spomine in doživetja, odkrije mentalne predstave svetovne zgodovine in sedanjosti. Je vznemirljiv in samosvoj slikar - iskalec novih podob. Njegove hitre in pogumne poteze čopiča, ki se velikokrat začnejo s črto in risbo, dramatizirata barvna paleta zemeljskih barv in premišljena kompozicija sestavljanja homogene in subtilne podobe, ki hipoma privrejo iz ustvarjalčevih misli prek roke na platno,« je o avtorju in njegovem delu zapisala kustodinja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Stanka Gačnik. Razstavo Lubajevih slik v Grajski pristavi sta v sodelovanju z Nevenko Korpič postavili Manica Hartman in Nina Mertik. Mojca Zemljane Ptuj • Zgodovinski arhiv Investicija v celoti končana Zgodovinski arhiv na Ptuju, ki se je v nove prostore na Vičavi preselil že aprila lani, investicijo pa so v celoti končali prejšnji mesec, je bil v torek tudi uradno odprt. Tega svečanega dogodka se je udeležil tudi minister za kulturo Uroš Grilc. Čeprav Zgodovinski arhiv na Ptuju v novih prostorih deluje že dobro leto, pa investicija vse do prejšnjega meseca ni bila končana. Ob selitvi so namreč v nove, lepo urejene prostore prenesli staro pohištvo, a so tudi tega v tem času zamenjali, dobili nove označevalne table in napise ter s tem končali to investicijo. O tem, kaj vse se je spremenilo v času, odkar so se preselili na novo lokacijo, pa Katja Zupanič, direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju, nad katerim je bil navdušen tudi minister za kulturo, pravi: „V tem letu se je marsikaj spremenilo. Pogoji hrambe so se bistveno izboljšali, postali smo prijaznejši uporabnikom, imamo tudi čitalnico in pedagoško učilnico, zelo pa se je povečal tudi obisk. Tudi galerijski hodnik, ki se koristi za razstave, predstavlja velik plus, prej smo prostore za te najemali. Ob vsem pa seveda imamo še možnost, da na terenu pospešeno prevzemamo gradivo, ki ga doslej zaradi prostorske stiske nismo mogli." Dženana Kmetec Na fotografiji sta Katja Zupanič, direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju in minister za kulturo Uroš Grilc. S predstavitve zbornika in odprtja razstave (z leve): Anton Luskovič, Manica Hartman, Gorazd Lešni-čar (vnuk Janka Lešničarja), Nevenka Korpič, Aleš Arih in Bojan Lubaj Foto: CG Foto: CG Foto: MZ 8 Štajerski Po naših občinah petek • 20. septembra 2013 Majšperk • Osrednja prireditev ob občinskem prazniku Uspešni posamezniki garancija za prihodnost V soboto so z osrednjo prireditvijo v Majšperku zaključili štiritedensko praznovanje v čast občinskemu prazniku. Na prireditvi z bogatim kulturnim programom so podelili tudi najvišja občinska priznanja. Podžupan Cvetko Pepelnik in županja Darinka Fakin sta podelila občinska priznanja, ki so jih prejeli Vera Planinc, Drago Hrtiš in Alojz Galun, ter plaketo, ki je romala v roke Članic 112 PGD Majšperk. Miklavž pri Ormožu • Modernizacija cest Za 1,6 kilometra asfalta 155.000 evrov V krajevni skupnosti (KS) Miklavž pri Ormožu so v tem mesecu namenu slovesno predali tri obnovljene cestne odseke. Rekonstrukcijo cest je v celoti z lastnimi sredstvi iz proračuna pokrila Občina Ormož, izvajalec gradbenih del je bilo podjetje Asfalti Ptuj. Foto: PK Županja Darinka Fakin se je v nagovoru uvodoma zahvalila vsem, ki so v dnevih praznovanja sodelovali pri pripravi številnih dogodkov in prireditev, ki so v majšperški občini potekali že od sredine avgusta. »Prihodnost je v veliki meri odvisna od nas, od uspešnih posameznikov, ki jih v naši občini ne manjka,« je dejala, pri tem pa posebej izpostavila Članice 112 PGD Majšperk, ki so julija letos postale olimpijske pod-prvakinje, ter uspešno plavalko Loro Grobelšek, ki barve Slovenije in občine Majšperk uspešno predstavljajo izven naših meja. Županja je v nagovoru povzela tudi investicije, ki so jih izvedli v preteklem letu. Ob tem pa se je dotaknila še aktualnega političnega do- Slavnostno odprtje obnovljene ceste Vuzmetinci-Ku-tnjak v dolžini 400 metrov je bilo v začetku septembra, investicija je bila vredna 40.000 evrov. Cesta Hermanci-Stara Gora je dolžine 800 metrov, vrednost obnove je znašala 80.000 evrov. Odsek Ozmec-Rajh meri 400 metrov, njegova obnova je veljala 35.000 evrov. Imenovana odseka so s slavnostnim prerezom vrvice v uporabo predali v soboto, 15. septembra. Otvoritveno slovesnost so pripravili ob cesti Stara Gora. Kulturno noto dogodku so dodali pevci moškega kvarteta iz Jeruzalema, blagoslov cestišča s pripro-šnjo za varno vožnjo je opravil župnik Janez Mahorič. Predsednik KS Miklavž pri Ormo- gajanja v zvezi z napovedano reorganizacijo občin in dejala, da mnogo stvari ne bi dosegli, če ne bi imeli samostojne občine. Po besedah Fakinove so s številnimi investicijami njen obstoj več kot upravičili. »Za svojo občino se bomo borili in si je ne bomo pustili kar tako odvzeti,« je še dejala ter požela velik aplavz. Zbrane je nagovoril tudi župan občine Žetale Anton Butolen, ki je poleg izrečenih čestitk ob prazniku dejal, da je recept za uspešno občino zelo preprost. »Talentirani, marljivi in složni ljudje ter sposobno in pošteno vodstvo. Predvsem slednje nam manjka tudi v državi, ki nam ponuja zgrešen model. Vsi danes zbrani ste garancija, da jim to ne bo uspelo.« žu Emil Trstenjak je v svojem nagovoru dejal, da je cesto, ki je zdaj obnovljena, leta 2007 poškodovalo in uničilo neurje. »Vožnja z avtomobilom po tem klancu ni bila mogoča, niti peš se skoraj ni dalo iti po cesti. Z interventnimi ukrepi smo cesto naredili pogojno prevozno. In letos nam je uspelo doseči dolgo zastavljeni cilj - cesto Stara Gora smo asfaltirali. V zadnjih šestih letih smo na območju naše KS obnovili 4,5 kilometra cest, skupno imamo zdaj asfaltiranih 17 kilometrov, obnova cestne infrastrukture nas čaka tudi v prihodnje. Za nami je bogato investicijsko leto. Pozno spomladi smo v Miklavžu namenu predali športno igrišče, v kulturni dvorani smo za odrom uredili garderobe, s ponosom lahko dodam, da smo pričeli tudi z ureditvijo kanalizacije. V središču Miklavža bomo pričeli gradnjo čistilne naprave, na katero bo moč priključiti 240 populacijskih enot. Sprva bomo na čistilno napravo priključili središče Miklavža (šolo, vrtec, kulturni dom z dvorano, trgovino, pošto, stanovanjski blok in gasilski dom), kasneje bomo na sistem priključevali gospodinjstva iz Miklavža, nato pa še gospodinjstva iz Kajžarja in Vinskega Vrha. Letos imamo v načrtu izgradnjo čistilne naprave, prihodnje leto nameravamo zgraditi primarni in sekundarni vod. V obeh letih se bo za gradnjo kanalizacije namenilo pol mi- lijona evrov; polovico letos in polovico prihodnje leto,« je povedal Trstenjak. Navzoče na sobotni otvoritveni slovesnosti je nagovoril Spremembe na postavkah v proračunu so bile potrebne zaradi visokih stroškov opravljanja zimske službe in zaradi znanih vrednosti izvedbe nekaterih investicij. Za opravljanje zimske službe na javnih poteh je bilo treba dodati 10.000 evrov, enak znesek so dodali tudi na postavko opravljanja zimske službe na lokalnih cestah. Proračunsko postavko za modernizacijo javne poti Savci ribnik so za dobrih tisoč evrov zmanjšali, na postavko za modernizacijo ceste v Koračicah so nekaj manj kot 15.000 evrov dodali. Dolžina odseka Savci ribnik je 948 metrov, dela izvaja Cestno podjetje Ptuj, vrednost obnove znaša 99.000 evrov, naložba pa je v višini 62.000 evrov sofinancirana iz naslova 23. člena Zakona o financiranju občin (ZFO). Iz istega naslova (v višini 71.000 evrov) se sofinancira tudi rekonstrukcija 1100 metrov ceste Koračice, ki je mejna cesta z občino Ljutomer. Obnovitvena dela v vrednosti dobrih 106.000 evrov izvaja podjetje Asfalti Ptuj. Za oba cestna odseka, ki sta v obnovi, je občinski svet na 21. redni seji potrdil spremembe Dokumentov identifikacije investicijskih projektov (tako imenovanih DIIP). Na račun prerazporeditve sredstev v občinskem proračunu so tudi član Državnega sveta RS in podžupan občine Ormož Branko Šumenjak ter krajanom čestital za novo pridobitev, ki bo pomembno vplivala se za nekaj manj kot 32.000 evrov zmanjšala sredstva za izgradnjo širokopasovnega interneta. Prvotna sredstva iz 23. člena ZFO, ki so bila namenjena za gradnjo vrtca, v višini 95.000 evrov, so preusmerili na postavki za obnovo cest Savci ribnik in Koračice. V enaki vrednosti so za vrtec zagotovili lastna sredstva. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili tudi DIIP in investicijski program za gradnjo kanalizacije, ki jo bodo uredili na območju naselij Sv. Tomaž in Koračice. Gradili bodo glavni (primarni) vod, ka- Tri občinska priznanja in plaketa Posameznikov, ki s predanostjo in trdim delom soustvarjajo življenje v občini Majšperk je veliko, vsako leto tiste najbolj zaslužne nagradijo s priznanji in plaketo. Letos so občinska priznanja prejeli Vera Planinc za delovanje na področju humanitarnosti, Drago Hrtiš za dolgoletno ustvarjalno delo v PGD Majšperk in drugih organizacijah ter Alojz Galun za dosežke na področju razvoja kmetijstva in društvene dejavnosti. Občinsko plaketo so za izjemne tekmovalne rezultate in za izredne zasluge za promocijo občine prejele Članice 112 PGD Majšperk. Patricija Kovačec na dvig kakovosti bivanja. Šu-menjak se v svojem razmišljanju ni mogel izogniti kritiki aktualne vlade. Med drugim je kritiziral napovedani davek na nepremičnine, za katerega meni, da je bistveno prerasel prvotno zastavljene finančne obremenitve lastnikov nepremičnin. »Imam občutek, da bo to davek za polnjenje vrzeli v državnem proračunu,« je med drugim izpostavil ormoški podžupan. Mojca Zemljarič terega dolžina znaša dobrih 3100 metrov, in rastlinsko čistilno napravo za 500 populacijskih enot. Gradili bodo predvidoma v letu 2014, vrednost projekta je dobrih 614.000 evrov brez povračljivega DDV, sofinancerski delež EU pa znaša dobrih 365.000 evrov. V občini Sv. Tomaž bodo te dni pričeli še z eno pomembno naložbo. Z izbranim izvajalskim podjetjem (Cestnim podjetjem Murska Sobota) je župan Mirko Cvetko prav danes podpisal gradbeno pogodbo za gradnjo novega vrtca. Mojca Zemljarič Foto: MZ Vrvico na slovesnem odprtju moderniziranega cestnega odseka Stara Gora so prerezali (z leve): Dejan Vnuk, Branko Šumenjak, Jože Pučko, Emil Trstenjak in Boštjan Sovič. Foto: MZ Tudi v občini Sv. Tomaž so bili stroški opravljanja zimske službe za sezono 2012/13 nad načrtovanimi. Zato je bilo treba z rebalansom zagotoviti razliko sredstev. Sveti Tomaž • Seja občinskega sveta Obnova cest, gradnja kanalizacije in vrtca Svetniki občine Sv. Tomaž so se v začetku meseca sestali na 21. redni seji in odločali o desetih točkah dnevnega reda. Med najpomembnejšimi je bila obravnava rebalansa letošnjega proračuna. petek • 20. septembra 2013 Kmetijstvo Štajerski 9 Slovenija • Agencija popravlja napake 13.000 kmetij bo prejelo več denarja Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je na podlagi obnov postopkov po uradni dolžnosti začela z izdajo odločb za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) za leta 2010, 2011 in 2012. Upravičencem bo skupno izdanih okrog 40 tisoč odločb ter izplačanih okrog 2,4 milijonov evrov. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v prvi polovici leta 2013 izvedlo revizijo Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj, je ob tej priložnosti dejal, da gre za zelo pomembno prireditev pri nas, pri tem pa izpostavil tri ključne dogodke, in sicer kongres, ki bo potekal v grand hotelu Primus, okroglo mizo na temo problematike v govedoreji ter državno razstavo govedi v Lenartu. Po besedah predsednika organizacijskega odbora kongresa Danija Skaze, ki je podrobneje predstavil program kongresa, se je kongres pričel v torek s prihodom udeležencev, v sredo pa so se začela zasedanja delovnih skupin evropske in svetovne zveze rejcev. V okviru tega kongresa, ki poteka vsako drugo leto, zasedajo tudi izračuna točk za vse kmetije, ki ležijo v območju z omejenimi možnostmi za delovne skupine iz svetovne zveze, zato so se ga tudi letos udeležili predstavniki iz vseh celin. Zasedanje je bilo zaprtega tipa in je bilo namenjeno pogovorom o politiki razvoja pasme in usklajevanju operativnih zadev. Generalna skupščina, ki je potekala v četrtek, je bila namenjena širši javnosti, kjer so bili predstavljeni sklepi zasedanj prejšnjega dne. V okviru skupščine pa so bila organizirana tudi štiri predavanja. Stanje lisaste pasme, njeno zgodovino in obete za prihodnost so predstavili predstavniki Kmetijskega inštituta Slovenije, sledilo je predavanje o genomski selekciji pri lisasti pasmi, strokovnjak iz Nove kmetijsko dejavnost (OMD). Ugotovitve revizije so narekovale spremembe števila Zelandije je predaval o aktivnostih organizacije Interbeef, ki spremlja proizvodnjo mesa, avstrijski predavatelj pa je predaval o spremljanju zdravstvenega stanja črede v Avstriji, kjer so na tem področju zelo napredni in od katerih se lahko slovenski rejci po besedah Skaze veliko naučijo. Organizatorji so pripravili tudi dve okrogli mizi, namenjeni domačim rejcem in strokovnjakom. Na njih so predstavili dve aktualni temi, in sicer bolezni IPV in BVD, za kateri marsikateri rejec niti ne ve, da jih ima v hlevu, podrobneje so ju predstavili predstavniki Veterinarske zbornice Slovenije. Drugo temo pa so predstavili sodelavci Ministrstva za kmetijstvo, in sicer so spregovorili o reformah in spremembah, ki jih prinaša skupna kmetijska politika Evropske unije v naslednjem programskem obdobju do leta 2020. Tuje delegate so v okviru kongresa povabili tudi na ogled slovenskih kmetij, med drugim pa so se srečali tudi s ptujskim županom. Jutri sledi še državna razstava lisaste pasme v Lenartu, kjer se bo kongres z razglasitvijo najboljših živali in podelitvijo nagrad tudi končal. Patricija Kovačec dodeljenih točk pri nekaterih kmetijah, in sicer za leta 2010, 2011 in 2012. Zato je za omenjena leta Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja na podlagi novih izračunov števila točk izvedla obnove postopkov dodelitve finančne pomoči oz. izravnalnega plačila OMD za vse kmetije, pri katerih je prišlo do spremembe števila točk in so v letih 2010, 2011 in 2012 oddale zbirno vlogo. Ena izmed tradicionalnih prireditev na Kogu so Dnevi turizma. Gre za dogodek, ki ga društvo organizira v sredini avgusta, začetki prireditve pa segajo v leto 1997, ko je na Kogu potekal projekt Turizem na podeželju. Tudi letošnja prireditev je postregla z raznolikim programom. Bogat sklop prireditev so začeli s koncertom kvinteta Horvat. Sledil je letni kino, v Lačavesi so blagoslovili obnovljeno kužno znamenje, v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj so organizirali okroglo mizo Agencija je tako na podlagi obnov postopkov v začetku tedna začela z izdajo odločb za OMD. Novi obračuni za vsa kmetijska gospodarstva, pri katerih je prišlo do spremembe števila točk, kažejo, da jim je bilo v letih 2010, 2011 in 2012 dodeljenih in izplačanih premalo sredstev. V odločbah je upoštevano popravljeno število točk na hektar, ki se nanaša na stanje GERK-ov en dan na temo možnosti razvoja turizma, pripravili so radijsko oddajo Špilamo in gučimo po domače, športniki so se imeli priložnost pomeriti v nočnem turnirju v nogometu. Osrednje dogajanje je potekalo v soboto, 17. avgusta. V telovadnici domače osnovne šole so pripravili 6. festival vina, kjer so se predstavili tudi vitezi vina in vinske kraljice. Vinogradnikom, ki so dali vina na ocenjevanje, so podelili priznanja, potekala je de-gustacija, za obiskovalce so pripravili pokušnjo domače hra- pred oddajo zbirne vloge v posameznem letu vlaganja zbirne vloge oziroma zahtevka za plačilo OMD. Agencija bo na osnovi izdanih odločb upravičencem skupno izplačala okrog 800 tisoč evrov za posamezno leto. Odločbo bo prejelo dobrih 13 tisoč kmetij za vsako leto, skupno pa bo izdanih nekaj manj kot 40 tisoč odločb. Večina strank bo prejela tri odločbe (za vsako leto posebej), ker je izračun izveden s pomočjo računalniškega programa za vsako subvencijsko leto. Združevanje obračuna v en sam postopek (v eno odločbo) bi namreč Agenciji povzročilo dodatne stroške nadgradnje informacijske podpore. ARSKTRP ne iz babičine kuhinje, ki jih je pripravila domačinka Marta Hlebec. Sočasno s festivalom vina in pokušnjo babičine kuhinje je potekalo tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Tekmovalo je šest ekip: Aktiv žena Središče, ekipi Miklavža pri Ormožu in Koga, Turistično društvo Središče, Društvo kmečkih žena Ormož in Občinska zveza vojnih veteranov Ormož. Po oceni komisije so najboljšo kislo juho skuhale članice Društva kmečkih žena Ormož. V obnovljeni Košarkini hiši si je bilo tudi letos moč ogledati razstavo, na kateri so na ogled postavili kulinariko, vina, različne pridelke in turistične produkte. Pred prostori krajevne skupnosti so postavili klopotec, po končanem uradnem delu je sledilo družabno srečanje. Sklep letošnje prireditve Dnevi turizma je bil v znamenju kolesarjenja po šipo-novi vinski cesti in vinogradniških vaških iger, ki so potekale na športnem igrišču na Kogu. MZ Foto: Črtomir Goznik Aleš Kotnik, predsednik Zveze društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije, Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj, Srečko Kolar in Dani Skaza, predsednik organizacijskega odbora kongresa, so predstavili program kongresa. Udeleženci tekmovanja v kuhanju štajerske kisle juhe PONUDBA V PRODAJALNAH ŽERAK Prodajalna Videm | Prodajalna MajšperkJ Prodajalna Podlehnik DOSTAVA NA DOM, Tel.: 030 333 535 M m B SVIN. KARE BREZ KOŽE Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do 30. 9. 2013. Foto: MZ Podravje • Z novinarske konference 30. kongres Evropske zveze rejcev govedi lisaste pasme V tem tednu Ptuj gosti delegate iz vse Evrope in tudi iz drugih celin. KGZ Ptuj v sodelovanju z Zvezo društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije namreč prireja 30. kongres Evropske zveze rejcev govedi lisaste pasme, ki vsako leto poteka v drugi državi, letos pa prvič tudi v Sloveniji. Kongresa se je udeležilo čez 130 delegatov iz Slovenije in tujine. Kog • Dnevi turizma 2013 Odlično vino in kulinarika Turistično in kulturno društvo Kog, ki ga vodi predsednica Ana Pevec, letos zaznamuje 20 let delovanja. Društvo je bilo in bo tudi v prihodnje poskušalo biti nosilec usmerjanja turističnega razvoja kraja. 10 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 20. septembra 2013 Ptuj • 120 let Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Drobci naše 120-letne zgodovine Izjemno pomembni drobci preteklosti in pogled v svetlo prihodnost so se v torek združili na slavnostni proslavi ob 120-letnici delovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Nastanek Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož sega v leto 1893, ko je Franc Ferk ustanovil Ferkov muzej. Strasten zbiralec in zgodovinar velja za očeta ptujskega muzeja, saj je bil zagovornik združitve dveh muzejev v enega skupnega. Da je prišlo do združitve, je občini ob ustanovitvi celo plačal, takrat pa se je začelo tudi sistematično zbiranje, predstavitev tovrstne kulturne dediščine in ptujskega muzealstva nasploh. Z leti se je muzej razvijal, sledili so vzponi in padci, zgodovinski dogodki pa so prinašali številne spremembe. Zelo pomembna letnica za muzej je leto 1963, ko sta se mesti Ptuj in Ormož odločili za ustanovitev skupnega muzeja. Leta 2005 se je Ormož sicer podal na novo pot in ustanovil svoj zavod za muzejsko dejavnost, a štiri leta kasneje je prišlo do ponovne združitve. Danes muzej pokriva 19 ptujskih in tri ormoške občine, ki so ob MO Ptuj soustanoviteljice muzeja (Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi). Ponosni na svoje delo, a težav je veliko Vse omenjene dogodke in pomembne prelomnice je na slovesnosti ob 120-letnici muzeja predstavil dolgoletni direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih. Spomnil se je preteklosti, spregovoril o Alojz Sok, Štefan Čelan, Uroš Grilc, Aleš Arih, Nevenka Korpič sedanjosti in predstavil načrte za prihodnost. Kot je dejal Arih, so bili predvsem v zadnjih letih izvedeni številni za muzej pomembni investicijski posegi. V Starih zaporih so uredili restavratorsko delavnico, muzejsko knjižnico, prostor za upravo, v klet pa so umestili tudi razstaviščni prostor, ki ohranja avtentičnost objekta. „Starim zaporom smo dali novo namembnost," je o ureditvi tega objekta dejal Arih, ki je spregovoril tudi o prenovi dominikanskega samostana, v katerem je bil postavljen del arheoloških zbirk in lapidarij. Izrazil je upanje, da se bo prostor za to našel tudi Nekaj pomembnih dogodkov v 120 letih: 1893 Ustanovitev Ferkovega muzeja 1928 Selitev muzeja v dominikanski samostan 1945 Dobi muzej v upravljanje še grajski kompleks 1963 Odločitev Ptuja in Ormoža, da ustanovita skupni muzej 2005 Ormož ustanovi svoj zavod za muzejsko dejavnost 2008 Referendum v Ormožu o združevanju dveh muzejev 2009 Združitev ptujskega in ormoškega zavoda za muzejsko dejavnost. Muzej se imenuje: Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 2010 Muzej dobi status posebnega pomena v prostorih na novo urejenega „dominikanca". Vnovič je predstavil tudi idejo, da bi Ptuj na Panorami dobil arheološki park, s ponosom pa se je spomnil ureditve konjušnice. Velika pohvala pa je šla na račun delovanja muzeja v Ormožu. „Tam je zrasel moderen, z dušo in znanjem opremljen muzej," je poudaril Arih. Na gradu ni hidranta, vzdrževanje ostaja problem ... Po izčrpnem pregledu preteklih dogodkov je Arih predstavil še načrte za prihodnost. Izrazil je bojazen, da bi se lastništvo muzeja preneslo na občino, saj je prepričan, da potem muzeja v takšni obliki kot deluje danes, ne bi več bilo: „Muzej pa mora ostati na takem nivoju kot je sedaj". Trenutno ptujsko-ormoški muzej upravlja s 16 objekti in 12 000 kvadratnimi metri uporabnih površin. „Vira za vzdrževanje pa ni, zato se mu- Aleš Arih je v imenu Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož prejel pomembno donacijo Miheličeve zapuščine Lojzeta Gostiše. zej znajde po svoje. Marsikaj je treba urediti na tem področju. Najpomembneje pa je čim prej postaviti hidrant, ki ga po vseh teh letih na ptujskem gradu še vedno nimamo," je o prioritetah za prihodnost povedal direktor muzeja. Pereč problem ostaja tudi način financiranja v Ormožu, kjer je na občinah večje breme kot na Ptuju. Kljub temu pa je Alojz Sok, župan občine Ormož, v imenu občin soustanoviteljic dejal, da jim ni žal, da je prišlo do združevanja muzejev in da so skupaj naredili veliko skupnih projektov, ki so plod dobrega sodelovanja. Da o posebni zgodbi ptuj-sko-ormoškega muzeja priča tudi statistika, pa je prepričan župan MO Ptuj Štefan Čelan. Ptujski muzej je namreč po številu obiskovalcev prekosil celo vse nacionalne muzeje. Kot je dejal Čelan, je za nastanek dobrega muzeja potrebno izpolniti veliko predpogojev, eden teh je dolgoletna tradicija mu-zealstva, ki jo na Ptuju imamo. Besede pohvale na račun muzeja pa je na slavnostni prireditvi imel tudi minister za kulturo Uroš Grilc, ki je dejal, da je Ptuj mesto, ki živi iz kulture in za kulturo. Posebej ga veseli dejstvo, da so muzeji, ki predstavljajo drobce naše zgodovine, postali tudi prostor spomina, srečevanja in ustvarjanja. Ob koncu proslave, na kateri je bila v izvedbi zbora društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož prvič predstavljena tudi muzejska himna Ptuj, mesto muzej, pa je sledila še donacija zapuščine Franceta Miheliča. Gre za 40-letno pripoved, ki jo je hranil donator Lojze Gostiša, v imenu muzeja pa jo je prevzel direktor Aleš Arih. Donacija obsega 22 ška-tel, dve pa sta še posebej skrivnostni, saj se ju ne sme odpreti pred 27. aprilom leta 2045. Dženana Kmetec Tednikova knjigarnica Biserna čebelica Kako milo se mi je oni dan pri srcu storilo, ko sem zagledala eno zelo, pa res zelo staro čebelico! Mislim, da sem jo prvič uzrla v mojem najbolj zgodnjem otroštvu, ko mi podoba velikanske ribe z odprtimi čeljustmi in deklice, ki ji torzo še moli iz ribjega goltanca, ni in ni šla izpred oči. Spomnim se, da mi ni bilo jasno, kako je lahko dečku ime Jarbol. Naslov slikanice iz znamenite knjižne zbirke Čebelica se je glasil Deček Jarbol. In jo, to staro čebelico, presenečeno zagledam na knjižni polici med knjižnimi novitetami. In je stara in nova hkrati, saj so pri založbi Mladinska knjiga počastili 60-letnico prve slovenske knjižne zbirke za otroke Čebelica tako, da so izbrani uredniki (Andrej Ilc, Pavle Učakar in Irena Matko Lukan) izbrali 10 čebelic in te tvorijo nešteto jubilejno zbirko Biserna Čebelica. V jubilejni zbirki so izšli naslednji naslovi: Rdeča kapica (To je bila prva knjiga zbirke, ki si jo je tako imenitno zamislila Kristina Brenkova), Lonček,kuhaj!, Trije medvedi, Topli potok, Zlata vrtnica, Deček Jarbol, Zlata vrtnica, Dvanajst ujcev od res starih čebelic in novi natisi novejših čebelic: Črvive pesmi, Pod medvedovim dežnikom, Hvaležni medved. Pisatelja Bena Zupančiča (Sisak, Hrvaška, 1925 - Lju-bljana,1980) bi skoraj pozabila kot avtorja za otroke in mladino. Ni ga najti v Šolskem albumu slovenskih književnikov (2007) in lepa leta ne pomnim, da bi bil želeni avtor med obiskovalci knjižnice. A čebelica Deček Jarbol je podrezala v moj vse bolj luknjast spomin tudi na njegova druga dela za mlado in najmlajše bralno občinstvo: Popotovanje na Tongatabu (1954), Koromandija doma (1971) in 105 lubenic (1972). Pred skoraj tridesetimi leti, ko sem postajala knjižničarka, so to bili bolj iskani knjižni naslovi. Slikanico Deček Jarbol je ilustriral eden slovenskih vrhunskih akademskih slikarjev Jože Ciuha (Trbo-vlje,1928), tudi slikanica 105 lubenic je izšla s podobami istega slikarja in grafika. Takrat so bile ilustracije veliko bolj »klasično likovne«, če se lahko tako izrazim, saj ilustratorji ustvarjene podobe niso tako in toliko prilagajali otroški publiki; celo bi lahko zapisala, da se ilustratorji niso trudili biti všečni otrokom, kot se to dogaja danes. Seveda so bile v tistih davnih časih likovne in tiskarske tehnike in možnosti krepko drugačne od današnjih. Tako na primer biserna čebelica Zlata vrtnica (Armenska pravljica. Prevedel Albert Širok. Ilustriral Tone Žnidaršič), ki je prvič izšla v zbirki leta 1957 in bila »ponatisnjena« leta 1981, deluje malo nenavadno, saj je nova izdaja z željo približati se zlati barvi in s spremembo barve platnic (iz oker-rumene-črne variante v temno zeleno- svetleče oker-črno), izgubila del »patine«. Cenjeni bralci, naj vas z začetkom slikanice Deček Jar-bol povabim k branju odličnih novih in starih in bisernih čebelic, saj za vse knjige te zbirke (čez 400 naslovov) velja, da so to izvrstne knjige za prvobralce in bralce, za predšolske otroke in osnovnošolce prve triade in še dlje. Tako, za lep spomin na bralne užitke davnih dni, pa je zbirka Biserna čebelica tudi lepo spominsko darilo (cena posamezne je 5,99 evrov): Barka je bila stara ko zemlja ali še starejša. Kadar koli se je morje poigralo z njo, se je zdelo, da ne bo dočakala srečnega konca. Tudi kapitan je bil star ko zemlja. Nosil je brado in je vse dni prespal. Ponoči je po navadi posedal na zvitku vrvi, kadil, modroval sam s seboj in prešteval zvezde. Kuhar ni nosil brade. Bilje z vsemi žavbami namazan hrust, ki se je bal morja in morske bolezni... Pa pridite kaj k nam, v knjižnico, na obisk! Liljana Klemenčič Foto: CG Nogomet V Zavrču obračun vodilnih ekip 1. lige Stran 12 Rokomet Krka favorit, a upanje po uspehu ostaja Stran 12 Mali nogomet Na Ptuju slavili Prleki pred Alinejo Stran 13 Namizni tenis Slodej zmagal, Piljak do polfinala Stran 13 Pikado Evropski naslov za ekipo iz Zabovcev Stran 14 Šah Mladim ptujskim šahi-stom bronasta medalja Stran 15 Nogomet • Pokal Slovenije, 1/8 finala Aluminij med osem, Zavrč in Drava izpadla Šmartno 1928 -Aluminij 1:2 (1:2) tednik E-mail: sport@radio-tednik.si kal Slovenije, 1/8 finala ed osem, Zavrč in Drava izpadla í Foto: Črtomir Goznik íVoíLuíají¿ ßai na íuáounim. ífitiíu! RADIOPTUJ tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si Domžalčani so tekmo na Ptuju vzeli sila resno in so zasluženo slavili. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič STRELCI: 0:1 Vaš (4.), 0:2 Bingo (26.), 1:2 Kolenc (35.) ŠMARTNO 1928: Pusovnik, Mrevlje, Zamernik, Hočevar, Kom-pan, Sinanovič, Kolenc (od 46. Trop), Lenošek, Čirič (od 27. Pod-brežnik), Omerovič, Bizjak (od 46. Močivnik). ALUMINIJ: Lipovac, Lonzarič, M. Rešek, Horvat (od 73. Pečov-nik), Vaš, Bingo, Bloudek, Medved, Kurež (od 83. Grezda), Dre-venšek, Jovanovič (od 57. Osma-naj). Trener: Ante Šimundža. Nogometaši Aluminija so se v drugem krogu pokalnega tekmovanja pomerili s tekmecem iz 2. lige, ekipo Šmartnega. Ta je po šestih odigranih krogih na odličnem 3. mestu, s točko več od Aluminija na 4. mestu. Na Šmartno vežejo Kidričane lepi spomini, saj so v sezoni 2000/01 tam v polfinalnem pokalnem srečanju izgubili 2:1 in se zaradi zmage v Kidričevem 1:0 uvrstili v finale. Takrat je dres Aluminija nosil tudi sedanji trener Ante Šimundža. Na sredini tekmi so bili gostje zbrani in so igrali dobro. Že v 4. minuti je Vaš popeljal svoje moštvo v vodstvo: po prodoru na levi strani je zadel spodnji kot gola. To je nekoliko »posekalo noge« domačinom, ki so zaigrali slabše od pričakovanj. Kidričani so se nekajkrat znašli v ugodnih položajih, a tega niso uspeli popolnoma unovčiti. V 26. minuti se je za strel odločil Marko Drevenšek, žoga je na poti proti golu nekoga oplazila in prevarala domačega vratarja - 0:2 (zadetek so na koncu pripisali Klemnu Bin-gu). To je bila za goste odlična osnova za nadaljevanje igre, a so domačini po napaki gostov uspeli rezultat hitro znižati. Do odhoda na odmor ni bilo več spremembe rezultata, še več, ta je ostal nespremenjen do konca srečanja. Nogometaši Aluminija so dobro nadzirali potek srečanja, čeprav je bilo še nekaj poizkusov iz obeh strani. Zmaga pomeni napredovanje Aluminija med najboljšo osmerico. Danilo Klajnšek Šokanten zaključek 1. polčasa: Celje -Zavrč 4:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Jugovic (18.), 2:0 Čadikovski (38.), 3:0 Žurej (41.), 4:0 Gobec (70.) CELJE: Kotnik, Centrih, Žitko Krajcer, Gobec, Jugodic, Vrhovec, Zajc (od 73. Plesec), Čadikovski, Vicente (od 67. Verbič), Žurej (od 82. Bajde). Trener: Miloš Rus ZAVRČ: Fink, Roj, Sambolec, Roškar, Majer, Šafarič (od 72. Dugolin), Brlečič (od 46. Kurbus), Kelenc (od 59. Matjašič), Fuček, Golubar, Kresinger. Trener: Viktor Trenevski RDEČI KARTON: Aleš Majer (40., drugi rumeni karton) Na nogometnem prazniku v Celju, kjer so praznovali 10-le-tnico stadiona Arena Petrol, se je zbralo približno 500 gledalcev. Ti so videli prepričljivo zmago domače ekipe, ki pa ne ustreza povsem dogodkom na igrišču. Zavrčani so pred tekmo poudarjali visoke ambicije v pokalnem tekmovanju, v tem slogu pa so tudi pričeli tekmo. Do 15. minute so si priigrali dve lepi polpriložnosti: najprej je Br-lečič slabo zaključil nasprotni napad, nato pa je Golubar nenatančno podal do Kresinger-ja, ki je bil v idealnem položaju za strel. V obdobju premoči gostov so Celjani povedli: odbito žogo Roškarja je Jugovič lepo sprejel in iz kakšnih 25 metrov neubranljivo zadel v zgornji kot gola - 1:0. V 23. minuti bi lahko bili Zavrčani izenačili, a je po podaji Šafariča Kresinger z glavo zadel le prečko. Ko se je zdelo, da so Zavrčani blizu izenačenja, pa je sledil iz njihove strani nerazumljivo slab zaključek prvega polčasa. Najprej v 38. minuti v štirih poskusih niso uspeli izbiti žoge izpred Finka, na koncu pa jo je dotlej najslabši igralec domače ekipe Čadikovski zabil pod prečko - 2:0. V naslednji minuti se je Čadikovski še enkrat znašel v dobrem napadu, Majer ga je od zadaj nepremišljeno usta- vil s prekrškom in prejel drugi rumeni karton. Slabi sodnik Drečnik, ki je brez potrebe pretiraval s kartoni (pokazal jih je kar 9), mu je tokrat upravičeno pokazal rdeči karton. Po prostem strelu so Zavrčani še enkrat zaspali v obrambi in Žurej je iz bližine zadel za 3:0. Po šokantnem zaključku prvega polčasa je bilo v drugem delu težko pričakovati preobrat, a so varovanci trenerja Viktorja Trenevskega to vseeno poskušali. Kelenc je tako nevarno poskušal v 50. in 58. minuti, vmes pa je v 54. minuti Golubar v kazenskem prostoru gostov preigral tri domače branilce, a v tem početju pretiraval in ostal brez zaključnega strela. V 70. minuti je Sebastjan Gobec izvajal prosti strel iz strani, pred vrata je poslal močan pre-dložek, po katerem je žoga končala v mreži - 4:0. Domačini so tekmo mirno pripeljali do konca, čeprav so jih gledalci spodbujali k bolj napadalni igri. Viktor Trenevski, ki tokrat ni mogel računati na Kokola, Aleša in Sandija Čeha, je po tekmi razloge za poraz našel v psihološki izpraznjenosti igralcev po zmagi nad Olimpijo. Celjani, lanski finalisti Pokala, so (okrepljeni z Vicentejem, ki je prišel iz Olimpije) še enkrat več dokazali, da so v tem tekmovanju izjemno močni in da je njihova forma v vzponu. Na drugi strani je bilo tokrat v ekipi Zavrča preveč nerazpoloženih igralcev, zaradi česar so se pojavljale številne vrzeli, ki so jih Celjani s pridom izkoriščali. Poraz je treba hitro pozabiti in se kar najbolje pripraviti na nedeljski prvenstveni derbi z Mariborom. Jože Mohorič NŠ Drava Ptuj -Domžale 0:4 (0:3) STRELCI: 0:1 S. Vuk (2.), 0:2 Parker (15.), 0:3 Kous (45.), 0:4 S. Vuk (55.) NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, De. Krajnc, Rumež, Kirič, Frangež, Da. Krajnc (od 60. Topolnjak), Ljubec (od 46. Antolič), Zagoršek, Kajta-zi, Droždek, Arsič (od 46. Furek). Trener: Franc Fridl DOMŽALE: Vidmar, Skubic, Zec (od 62. Ljubovic), Požeg Vancaš, S. Vuk (od 73. G. Vuk), Parker, Majer (od 55. Balkovec), Janža, Korun, Husmani, Kous. Trener: Luka Elsner Favorizirane Domžale so vzele dvoboj 2. kroga Pokala Slovenije proti članski ekipi Drave sila resno. Gostujoči trener Luka Elsner ni eksperimentiral s postavo, ampak je v igro poslal večino prvokate-gornikov. Ti so že po prvem žvižgu sodnika Mirana Bukovca odločno krenili proti vratom Ptujčanov. Tekma se še ni niti prav začela, ko je v 2. minuti na semaforju že pisalo 0:1. Skubic je na boku prebil domačo obrambo in poslal v sredino zelo uporaben predložek, ki ga je v zadetek spremenil dobro postavljeni Vuk. Tudi po zadetku se Dom-žalčani niso ustavili, ampak so s hitro in kombinatorno igro še stopnjevali pritisk. V 9. minuti je glavni sodnik po trku Droždeka in Janže (pre)hitro dosodil enajstmetrovko za goste. Izvajalec je bil Vuk, a je njegov strel z bele točke uspešno obranil Ajlec. Slednji pa je bil nemočen v 15. minuti, saj je prvoligaška ekipa izvedla lepo izigrano akcijo, v kateri so so- delovali Požeg, Vancaš, Kous in Vuk, učinkovito pa jo je končal Parker - 0:1. Tudi po vodstvu z dvema zadetkoma prednosti so Domžalčani še vedno držali vse niti igre v svojih rokah. Do tridesete minute je Vuk zapravil še eno veliko priložnost, po tem pa so dravaši prekinili »enosmerni promet« in so zaigrali nekoliko pogumneje. To je privedlo do nevarnega poizkusa Krajnca in izredne priložnosti Zagorška, ki mu je strel zaustavil gostujoči vratar Vidmar. V zadnjih trenutkih prvega polčasa so gledalci videli še tretji zadetek v domači mreži, saj je podajo Janže z leve strani na drugi vratnici pričakal Kous, ki mu iz bližine ni bilo težko zadeti v polno - 0:3. Tudi v nadaljevanju so prevladovali gostje, ki so igrali preprosto in so hitro prehajali v napade. Globinsko žogo je tako v 55. minuti izkoristil Vuk, ki je dosegel svoj drugi zadetek za izid 0:4. Za Domžale je do konca tekme najlepšo priložnost zapravil Kous, medtem ko je za Dravo nevarno streljal Droždek. Skozi vso srečanje so bili gostje po pričakovanjih veliko boljši tekmec, medtem ko so se Ptujčani trudili odigrati srečanje po najboljših močeh. Poskušali so odigrati določene stvari na igrišču, ki pa jim proti kakovostnejšemu tekmecu niso uspele. Domžalčani so se z visoko zmago zasluženo uvrstili v naslednji krog, kakšnih 300 gledalcev pa je lahko tokrat spremljalo s strani zmagovalcev predstavitev hitrega in modernega nogometa. David Breznik Eurobasket 2013 Francozi s Parkerjem previsoka ovira Slovenskim košarkarjem na žalost ni uspel preboj v polfinale evropskega prvenstva na domačih tleh. V četrtfinalnem obračunu so jih po pametni in strpni igri premagali neugodni in fizično močnejši Francozi. Ne glede na nadaljevanje sestavka je treba poudariti, da si naši fantje za svojo srčnost, borbenost in požrtvovalnost zaslužijo vse pohvale. Že pred začetkom obračuna je bilo bolj ali manj jasno, da bo veliko odvisno odprvih zvezdnikov v obeh ekipah, Gorana Dra-giča in Tonyja Parkerja. Uvodne minute dvoboja so pokazale, da je pred nami trda in taktična borba za vsak koš. O tem priča tudi nizek rezultat po prvi četrtini, ki so jo z izidom 12:10 dobili Slovenci. Tudi v nadaljevanju in vse do odmora si nobena od reprezentanc ni uspela priigrati večje prednosti. V tem delu velja izpostaviti premalo strpno igro naših in slabo selekcijo metov. Prehitro in prepogosto so se iz neizdelanih akcij odločali za mete za tri točke. Met z razdalje jim zares ni stekel, saj so prvo trojko po štirinajstih poizkusih zadeli šele tik pred koncem druge četrtine. Na drugi strani tudi Francozi niso blesteli z uspešno igro v napadu, posledica tega pa je bil nizek rezultat po prvih 20 minutah (24:26). V drugi del so veliko bolj odločno krenili gostje, ki so krizne minute naše reprezentance hitro izkoristili in pobegnili na +10. Do omenjene razlike so prišli predvsem zaradi izjemno slabega skoka naših pod svojim obročem, ki je Francozom pogosto omogočal drugi, včasih tudi tretji napad. Slab skok v obrambi tudi ni omogočal hitre tranzicije žoge in uspešnih protinapadov naše vrste. Po nekaj zadetih trojkah (Nachbar, Lakovič, Blažič in Lorbek) so naši ob koncu tretje četrtine zaostanek zmanjšali na -5. Takoj na začetku zadnje četrtine smo s trojko Lorbka še zadnjič nevarno zapretili Francozom in prišli le na tri točke zaostanka. Ko smo že vsi upali na preobrat, so naši spet naredili nekaj neumnih napak in nasprotnik nam je znova ušel na varno razdaljo. V tem delu je treba izpostaviti Gorana Dragiča, ki jeprevečkrat na silo s samostojnimi akcijami neuspešno zaključeval napade. Prav tako se z dobrim vodenjem tekme in menjavami ne more pohvaliti selektor Maljkovic, ki je nerazumljivo na klopi »uspešno« ohladil vročega Zorana Dragiča, ki je bil na začetku srečanja naš najboljši igralec. Ob vseh slabostih v naši igri je glavni krivec za poraz Slovenije nedvomno dirigent francoske igre Tony Parker, ki je bil s 27 točkami tudi najboljši strelec tekme. Del krivde za nekoliko slabšo predstavo Gorana Dragiča na zadnji tekmi verjetno nosimo tudi mediji, ki smo preveč napihovali »njegov dvoboj« s Parkerjem. Goran je v preveliki želji očitno pregorel ter posledično preveč igral zase in premalo za ekipo. Ob koncu naših sanj o kolajni še nekaj pozitivnega: zahvaljujoč našim junakom smo bili Slovenci vsaj nekaj dni enotni in smo verjeli vase. Netipično za Slovence je tudi to, da so navijači po tekmi - kljub porazu in razočaranju - avtobus z našimi junaki z glasnim aplavzom pospremili do hotela. Rad imam košarko... Janko Bezjak 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 20. septembra 2013 Nogomet • 1. SNL V Zavrču obračun vodilnih ekip 1. lige Če bi pred začetkom prvenstva nekomu dejali, da bomo po devetih odigranih krogih v Zavrču spremljali derbi kroga vodilnih ekip 1. SNL, potem bi vas najbrž označil za neresne-ža. A to se je dejansko zgodilo in v nedeljo se bosta na tekmi Zavrč - Maribor merila drugo-in prvouvrščena ekipa! Zavrčane lahko označimo za pravi hit prvenstva, Mariborčani pa samo potrjujejo vlogo prvega (in edinega) kandidata za naslov prvakov. Edino vprašanje pred tekmo je, v kakšnem stanju bosta ekipi po obračunih, ki sta jih imeli med tednom. Zavrčani so v sredo v Celju doživeli poraz v pokalnem obračunu in ob tem ostali brez izključenega Majer-ja, nogometaši Maribora pa so v četrtek zvečer (po sklepu redakcije Štajerskega tednika, op. a.) igrali srečanje Evropske lige z ruskim Rubinom Kazanom. Zavrčani bodo imeli na voljo za priprave dan več, kar pa ni posebna prednost, saj premore Maribor številčnejšo (in tudi kakovostnejšo) zasedbo. Varovanci Viktorja Trenevskega so pretekli teden proti Olimpiji dokazali, da so na domačem igrišču izjemno močni in da je tam vsakemu tekmecu težko. Proti vijoličastim bo treba za Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so odlično odigrali uvodno srečanje v 1. SNL v Mariboru, a so zaradi prejetega zadetka v zadnjih minutah srečanja ostali brez zaslužene točke. Lahko tokrat storijo korak naprej? 1. SNL, 10. krog: Zavrč - Maribor, nedelja, 22. 9., ob 19.00 v Zavrču ugoden izid (remi ali zmago) ob samoumevni borbenosti pokazati največ tehničnega in Štirikrat 4:0 Nogometaši so v sredo odigrali srečanja osmine finala za pokal NZ Slovenije. Iz našega območja so nastopile tri ekipe, in sicer Zavrč, Aluminij in NŠ Drava. Zavrč in Drava sta izgubila in se poslovila od nadaljnjega tekmovanja, v naslednji krog pa so se uvrstili Kidričani, ki so slavili v Šmartnem ob Paki. REZULTATI: Celje - Zavrč 4:0 (3:0), Šmartno 1928 -Aluminij 1:2 (1:2), Drava -Domžale 0:4 (0:3), Ah Mas Tech - Olimpija 0:5 (0:1), Koroška Dravograd - Gorica 0:4 (0:3), Rudar Velenje - Krka 4:0 (1:0), Šenčur - Farmtech Veržej 2:1 (1:1). Srečanje Kal-cer Radomlje - Maribor je bilo preloženo zaradi nastopa Maribora v Ligi Evropa. DK taktičnega znanja, ki so ga v tem trenutku sposobni. Rok Roj, Zavrč: »Za nas je bil uspeh proti Olimpiji izjemnega pomena, zato lahko podobno samozavestno predstavo pričakujemo tudi proti Mariboru. Že na prvi tekmi v Mariboru je bilo vidno, da se da igrati tudi s prvaki, na domačem igrišču pa smo še za stopnjo močnejši. Priložnosti zagotovo ne bo na pretek, zato je toliko pomembneje, da po- nujene izkoristimo. To je ob borbenosti ključ do uspeha.« Srečanje bo zagotovo pritegnilo množico navijačev obeh ekip, zato se v završkem športnem parku obeta nov rekord v številu gledalcev. Zelo je verjetno, da bo ob igrišču več navijačev, kot premore celotna občina Zavrč prebivalcev (okrog 1500), zato bomo zagotovo priča pravemu prazniku nogometa. Jože Mohorič Kidričani gostijo Roltek Dob V nedeljo ob 17. uri bo zanimivo tudi v kidričevskem športnem parku, kjer bo v derbiju 2. SNL gostovala ekipa Rolteka iz Doba. Šlo bo za obračun ekip, ki sta v zadnjem obdobju močno zaznamovali 2. ligo in sta si večkrat priigrali napredovanje v 1. ligo. Kidričani so enkrat zavrnili napredovanje in ga enkrat sprejeli, vodstvo Doba pa je NZS »dalo košarico« kar dvakrat. Kljub temu je kakovost obeh ekip nesporna, zato bo v Kidričevem nedvomno mogoče spremljati zanimivo in kakovostno tekmo. Rokomet • Jeruzalem Ormož Krka favorit, a rahlo upanje po uspehu obstaja Ormožani so v dveh krogih dosegli gostujočo zmago v Ivančni Gorici (33:26) in domači poraz (18:31) proti Mariboru. Zmaga na Dolenjskem spada v rubriko presenečenje, poraz proti Mariboru v rubriko pričakovano. Tako bodo pač v tej sezoni izgledale tekme Or-možanov proti trojki Gorenje, Celje PL in Maribor (morda še proti kakšni ekipi). Točke bo treba zbirati po kakovosti primerljivim ekipam. Bolj od visokega poraza proti vijoličastim boli izguba že drugega mladega rokometaša. Po Davorinu Levaniču je zdaj hujšo poškodbo (strgana prednja križna vez) staknil še kadetski reprezentant Rok Cvetko. Levanič je že opravil operacijo in pričel rehabilitacijo, Cvetka pa operacija šele čaka, prav tako vsaj šestmesečno okrevanje. Žal tudi v športu - kot nasploh v življenju - obstajajo lepe in grde stvari. Natančno pred dvema mesecema je Cvetko z reprezentanco mlajših kadetov v Utrechtu osvojil zlato kolajno na Olimpijskem festivalu evropske mladine, zdaj pa je na vrsti čas, ko kljub težkim dnevom ne preostane drugega, kot razmišljati Foto: Črtomir Goznik Ormoški rokometaši lahko na upseh v Novem mestu računajo le ob dobrih obrambah vratarjev (na fotografiji Boštjan Belec). pozitivno in se na igrišče vrniti še močnejši. Obema mladima upoma želimo čim boljše okrevanje in vrnitev na igrišče. Trener Saša Prapotnik je tako v nadaljevanju sezone ostal brez Levaniča in Cvetka ter Anžeta Kljajiča, ki je ekipo zapustil tik pred pričetkom sezone. Nujno bo poiskati re- šitev na levem zunanjem položaju in predvsem na mestu dvojke ali trojke v obrambi. Na domačih tleh je težko najti pravega igralca, še težje pa na Hrvaškem, kjer igralci še vedno živijo v oblakih glede višin mesečnih plač. Obljubljenega denarja pa na koncu itak ne dobijo oz. prejmejo dve do tri plače letno. Pred Jeruzalemom (ekipa Ormoža je obdržala ime bivšega sponzorja zaradi prepoznavnosti v športnih krogih) je zdaj drugo letošnje gostovanje. Na vrsti je Krka trenerja Slavka Ivezica, ki je tudi pomladila ekipo, vendar z obetavnimi igralci iz mladinske in kadetske reprezentance. To je ekipa, ki jo muči neizkušenost, če pa padeš v njen mlin, potem se ti ne piše nič dobrega. Jeru-zalemčkom ne preostane nič drugega, kot da znova čvrsto zaigrajo v obrambi in ob tem upajo na uspešne obrambe Boštjana Belca. V napadu je treba odigrati strpno ter po pameti. Na strani Jeruzalema so le izkušnje, ki dajejo rahlo upanje v uspeh. Tekma je na sporedu v soboto, 21. septembra, ob 19.00 v Novem mestu. uk Kegljanje Radenska uspešnejša V športu je vedno tako, da se pričetek novega prvenstva pričakuje z veliko negotovostjo. Tudi ptujski kegljači in kegljavke so imeli pred uvodnimi nastopi cilje oziroma želje. Pod nekoliko večjim pritiskom je ženski del ekipe, ki se je po letu dni ponovno uvrstil v 1. B slovensko kegljaško ligo. Uvodno gostovanje v Radencih se za njih ni dobro končalo, saj so doživele visok poraz. Domačinke so bile nekoliko boljše in so svojo prednost povečevale iz dvoboja v dvoboj. Čast gostij iz Ptuja je rešila Selena Bombek, ki je bila v zadnjem dvoboju uspešnejša od domače kegljavke. Porazi so sestavni del športa in že naslednji teden bodo imele Ptujčanke novo priložnost za dokazovanje. REZULTATI 1. KROGA V 1. B SKL: Radenska - Drava 7:1, Gorica - Izola 5:3, Mas Tech - Šoštanj 7:1, Trebnje - Impol 6:2, Celje - Miklavž 7:1 RADENSKA - DRAVA 7:1 (3099 - 2984) DRAVA: Fridl 512, Krušič 521, Kolar 504, Pavlič 464, Kramber-ger 493, Bombek 490. Kolesarstvo Z željami po višjih mestih v letošnjem tekmovanju je začel tudi moški del ekipe, ki se je prav tako meril z ekipo Radenske. Za njih je ponovno nastopil Janez Podgoršek, manjkala pa sta Dušan Murko in Dani Kozoderc. Gostje iz Ptuja so pričeli dobro, saj je njihov prvi par, Rado Golob in Janez Čuš, prišel do dveh zmag. Prvi je slavil za en sam kegelj, drugi za pet. Ptujčani so dvoboj izgubili v igri drugih parov, kjer Janezu Podgoršku in Dragu Arnušu ni šlo in sta oba visoko izgubila. V zadnjem boju parov je Boris Premzl sicer zmagal, a samo s 27 keglji razlike. Milan Čeh je izgubil zadnji dvoboj in točke so ostale doma. REZULTATI 1. KROGA - 3. SKL VZHOD: Radenska - Drava 5:3, Pivovarna Laško - Slovenj Gradec 3:5, De Vesta - Ruše 6:2, Koro-tan - Ceršak 5:3 RADENSKA - DRAVA 5:3 (3238 - 3116) DRAVA: Golob 520, Čuš 561, Podgoršek 477, Arnuš 524, Pre-mzl 543, Čeh 521. Danilo Klajnšek Luka Sagadin tokrat s solo vožnjo Vse selekcije dečkov Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so se minulo soboto, 14. 9., mudile v osrednji Sloveniji, kjer so nastopile na 2. VN Občine Vodice. Pri dečkih je dirka, ki jo je organiziralo Kolesarsko društvo Rog, štela za Pokal Slovenije, na njej pa so nastopili tudi rekreativni kolesarji. Svojo nalogo so mladi »perutninarji« opravili dobro, v skladu s potekom letošnje sezone, glavno besedo pri vsem pa je imel nepremagljivi Luka Sagadin, ki si je v kategoriji dečkov A ponovno brez posebnih težav pokoril vso konkurenco in gladko slavil. Sama dirka je bila krožna, krog je bil dolg 3 km, trasa pa precej zahtevna, saj je vsebovala dva dokaj zahtevna vzpona, eden je bil ciljni. Dečki C so prekolesarili štiri kroge, glede na letošnje izide pa sta se v prvo deseterico pričakovano uvrstila dva člana KK Perutnina Ptuj: Tilen Krepek je bil 7., Žan Ljubec pa 8. Velja omeniti še Miho Muršca, ki je bil 14., kar je zanj, ki bo v kategoriji dečkov C nastopal tudi naslednje leto, zelo dobra uvrstitev. Mladi Ptujčani so bili zelo aktivni med dečki B, ki so se med seboj spopadli na 21 km dolgi progi. Nace Malovič je bil od začetka zelo aktiven in je pokrival pobege drugih ekip, v zadnjem krogu pa je s pobegom poskušal Marko Hozjan, vendar je bil ujet. O zmagi je odločal ciljni sprint, kjer je bil Nace Malovič odličen 3., Marko Hozjan pa je zasedel končno 6. mesto. Na zahtevni progi so morali pričakovano največ prevoziti dečki A, kjer je bila v ospredju ponovno izjemna dominacija člana Perutnine Ptuj Luka Sagadina. Formirala se je skupina štirih kolesarjev, ki so složno narekovali tempo, štiri kroge do cilja pa je Sagadin napadel in v cilj pripeljal v solo vožnji, 15 sekund prednosti pred najbližjimi zasledovalci. tp Luka Sagadin (KK Perutnina Ptuj) Foto: Marjan Kelner petek • 20. septembra 2013 Šport, rekreacija Štajerski 13 Tenis • TK Terme Ptuj Na Ptuju odigran finalni turnir V ponedeljek so bili na Ptuju na sporedu zaključni dvoboji na finalnem turnirju sezone Ta mali svet, pred mladimi (U-12) je le še nastop na mastersu. »V bistvu smo istočasno organizirali štiri turnirje, A in B pri dečkih in deklicah. Na njih so se mladi razvrstili glede na predhodne rezultate na round robin turnirjih. Skupno je nastopilo 115 mladih igralcev, med njimi je bilo tudi osem članov domačega kluba,« je v imenu organizatorjev povedal Luka Hazdovac. V A-turnirju so od Ptujčanov sodelovali Taja Lončarič (poraz v 1. krogu od kasnejše finalistke Pie Lovrič), Jure Glodež (1. krog) in Blaž Vidovič (poraz v 2. krogu od kasnejšega zmagovalca Jana Kupčiča). V B-turnirju so sodelovali Nika Strašek, Ana Paternost, Luka Černila, Teo Ben-kovič in Aleksander Gaiser, proti večinoma starejšim tek- movalcem pa so vsi izgubili v uvodni partiji. Pri dečkih je v A-turnirju slavil Jan Kupčič (ŽTK MB, ki je v finalu premagal 1. nosilca Tima Tekavca (MAX LJ). Pri deklicah je slavila Živa Falkner (Otočec), ki je bila boljša od Pie Lovrič (Domžale). TUrnir U-16 v Litiji Na igriščih TK As je potekal 2. odprti turnir v kategoriji U-16. Na njem sta sodelovala Amadej Goručan in Blaž Bezjak. Slednji je svoje nastope končal v zadnjem krogu kvalifikacij, prvi pa je bil v glavni turnir uvrščen neposredno. Po zmagi v 1. krogu je v 2. krogu naletel na izjemno razpoloženega domačega igralca Grega Kokalja. Ta je slavil v dveh nizih, na koncu pa je brez izgubljenega seta slavil tudi na celotnem turnirju. JM Pri dekletih sta bili finalistki turnirja v konkurenci U-12 Živa Falkner in Pia Lovrič, pri fantih pa Jan Kupčič in Tim Tekavec. Bovling • Podjetniška liga Prvake stresla elektrika V začetku tedna se je pričela 14. sezona v ptujski podjetniški ligi, v kateri letos nastopa kar 14 ekip. Zadnja se je druščini pridružila ekipa Lekarne Ptuj (premierno), Čisto mesto pa se po nekaj letih vrača v tekmovanje. Naslov prvaka brani ekipa Saška bar, ki pa je v prvem krogu klonila proti okrepljeni ekipi Elektra Maribor. Pri zmagovalcih se je izkazal Alex Vidovič, ki je z 833 podrtimi keglji dosegel najvišji rezultat kroga. Posebej dramatičen je bil zadnji dvoboj dneva, ko sta se med sabo merila oče (Alex Vidovič - Eletro MB) in sin Sašo Vidovič (Saška bar). Sašo je imel pred zadnjim, desetim okvirjem, lepo prednost in zmago tako rekoč v žepu, a je Alex s tremi zaporednimi »striki« postavil stvari na pravo mesto ... Najvišji ekipni rezultat je dosegla ekipa Tamesa, ki je za tri keglje prehitela Eletro Maribor, preko meje 2600 se je prebila še ekipa Radio-Tednik. V obeh »klasičnih derbijih« (VGP Drava - RT Ptuj, Tames - MP Ptuj) je bilo zelo izenačeno do zadnjih metov, Tames pa je vknjižil minimalno zmago. REZULTATI 1. KROGA: M P Ptuj - Tames 3:5, Čisto mesto Ptuj -Mestna občina Ptuj 1:7, DaMoSS - Lekarne Ptuj 6:2, Gostišče Iršič - Boxmark Team 6:2, VGP Drava -Radio-Tednik Ptuj 4:4, Saška bar -Elektro Maribor 2:6. Dvoboj Talum -SKEI Ptuj je bil odigran naknadno. 1. MO PTUJ 1 249 6 7 156,0 2. ELEKTRO MARIBOR 1 2669 6 166,8 3. GOSTIŠČE IRŠIČ 1 242 2 6 151,4 4. DAMOSS 1 2217 6 138,6 5. TAMES 1 2672 5 167,0 6. RADIO-TEDNIK PTUJ 1 2604 4 162,8 7. VGP DRAVA 1 2478 4 154,9 8. MP PTUJ 1 2463 3 153,9 Najboljši posamezniki 1. kroga: 1. Alex Vidovič (Elektro Maribor) 833 (povprečje 208,3), 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 809, 3. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 790, 4. Jože Javornik (Gostišče Iršič) in Igor Vidovič (Tames) oba 738, 6. Sašo Vidovič (Saška bar) 719, 7. Branko Kelenc (VGP Drava) 711, 8. Gregor Miložič (Saška bar) 705, 9. Milan Berghaus (Čisto mesto Ptuj) 686, 10. Vili Ornik (Elektro Maribor) 671. 9. SASKA BAR 1 2583 2 161,4 10. BOXMARK TEAM 1 2175 2 135,9 11. LEKARNE PTUJ 1 1913 2 119,6 12. ČISTO MESTO P. 1 2033 1 127,1 13. SKEI PTUJ 0 - 14. TALUM 0 - Pari 2 kroga (ponedeljek, 23. 9.): ob 17.30: Boxmark Team - Elektro Maribor, Tames - Čisto mesto Ptuj, DaMoSS - MP Ptuj, d. o. o.; ob 20.00: Mestna občina Ptuj - Saška bar, Lekarne Ptuj - SKEI Ptuj, VGP Drava - Talum, Radio-Tednik Ptuj -Gostišče Iršič. JM Mali nogomet • Siol pokal Na Ptuju slavili Prleki pred Alinejo Pred Mercator centrom Ptuj Supermesto je bil v soboto in nedeljo turnir vseslovenskega tekmovanja v malem nogometu - Siol pokala. V dveh dneh so nam nogometaši in ekipe na posebnem ograjenem igrišču privoščili veliko mojstrovin. Ptujski turnir je bil najbogatejši do sedaj, žal si ga je ogledalo malo gledalcev. Na tekmovanje je bilo prijavljenih 22 ekip iz Ptuja, Murske Sobote in okolice, vendar jih je na koncu nastopilo 15. Prvi dan so dvoboji potekali po skupinah, medtem ko smo drugi dan spremljali četrtfina-le in polfinale ter tekmi za 3. in 1. mesto. V tekmi za 3. mesto sta igrali Zavarovalnica Generali Aleksander Markus, s. p., proti Štajerski tramontani, ki je obračun dobila s 4:3. Veliki finale je potekal med ekipama, ki sta skozi ves turnir igrali zelo suvereno. Alinea je bila v četrt-finalu z 2:1 boljša od ŠD Rim, medtem ko je v polfinalu s 6:2 premagala Štajersko tramontano. Še učinkovitejši so bili drugi finalisti, Prleki, ki so s 7:3 naprej premagali ekipo To še spijemo pa gremo, medtem ko so za vstop v finale s kar 9:1 ugnali »zavarovalničarje«. Ta zmagovalni ritem so Prleki zadržali tudi v zadnji tekmi, saj so proti Alinei že ob polčasu vodili 4:1, na koncu pa zmagali 6:3. Vse tri zadetke za Alinejo je dal Rok Mulej, za zmagovalce sta po dva dosegla Ian Eme-rič in Boštjan Kupčič, po enega pa sta prispevala Sašo Kupčič in Vilijem Lovren-čič. Zmagovalci so prejeli pokal, nekaj praktičnih nagrad in Foto: Črtomir Goznik Pred Supermestom na Ptuju je bil v nedeljo odigran zadnji kvalifikacijski turnir Siol pokala. 600 evrov. Tako Prleki kot tudi drugouvrščena ekipa Alinea sta dobili vstopnico za finalni turnir Siol pokala, ki bo v Ljubljani. Na ptujskem turnirju je bilo na 18 tekmah skupno doseženih 186 zadetkov. Ta podatek kaže, da se je na igrišču veliko dogajalo in da so bili strelci zelo učinkoviti. Med vsemi je bil najučinkovitejši Ian Emer-šič, saj je dosegel kar 16 zadetkov, najboljši igralec turnirja pa je postal Sašo Kupčič. Oba sta bila člana zmagovalne ekipe Prleki, ki ima glede na prikazan nogomet lepe možnosti za dobro uvrstitev na finalnem septembrskem turnirju v Ljubljani. Tam bodo igrale vse naj- boljše ekipe iz Slovenije, ki se bodo potegovale za potovanje na finale UEFA Lige prvakov 2014 v Lizbono. Ob tekmovalnem delu so organizatorji Siol pokala, ki so se zares zelo potrudili z organizacijo, izvedli tudi revijalni del. V njem je med drugimi svoje nogometno znanje pokazal tudi ptujski župan Štefan Čelan. Poseben gost je bil Marinko Galic, ambasador Siol pokala, ki je poleti skupaj s Sašem Udo-vičem pripravil tudi poseben dobrodelni nogometni kamp za otroke. Prav otroci so lahko najbolj uživali ob odličnih nogometnih predstavah. David Breznik Vrstni red: 1. Prleki 2. Alineja 3. Štajerska tramontana 4. Zavarovalnica Generali Aleksander Markus s.p. Prleki: Boštjan Kupčič, Sašo Kupčič, Gregor Miklašič, Vilijem Lovrenčič, Gregor He-bar, Andrej Fajfar, Jani Belšak. Ian Emeršič. Ian Emeršič (član ekipe Prleki): »Celotni turnir smo odigrali skoraj brez napake. V vsako tekmo smo šli stoodstotno ter smo tekmece visoko premagovali. Rezultati kažejo, da smo zmagali gladko in zasluženo.« Namizni tenis • 1. OT za člane Slodej zmagal, Piljak do polfinala Matic Slodej (ZM Maribor) in Zala Veronik (Interdiskont) sta zmagovalca prvega odprtega turnirja Republike Slovenije v namiznem tenisu, ki je v organizaciji Fužinarja Interdis-konta potekal na Ravnah. Slo-dej, ki je še lansko sezono igral v majici NTK Ptuj, je v finalu po ogorčenem boju s 4:3 premagal Ludvika Peršoljo (Letri-ka). Odličen je bil tudi Danilo Piljak (Šternmatik Cirkovce), ki se je prebil vse do polfinala. Tam je moral priznati premoč Peršolji, ki je krog pred tem, v četrtfinalu, izločil tudi 2. nosilca, Ptujčana Gregorja Zafoštni-ka (ZM Maribor). V predtekmovanju so poleg Danila Piljaka nastopili še trije člani NTK Šternamtik Cirkov-ce: Darko Hergan, Luka Krušič in Primož Koban. Vsi trije so bili blizu uvrstitve v glavni del turnirja, a po spletu nesrečnih okoliščin ni uspe- su. Prvi nosilec, reprezentant Uroš Slatinšek, se je moral tako posloviti že v četrtfinalu, v katerem ga je izločil junak letošnjega mladinskega evropskega prvenstva Darko Jorgič. V četrtfinalu sta bila neuspešna tudi nekdanji državni prvak Bojan Ropoša (premagal ga je Slodej) in že omenjeni drugi nosilec Gregor Zafoštnik. Še krog pred tem je izpadel 4. nosilec, Tomaž Roudi. sta, jm Najboljša četverica na 1. odprtem članskem turnirju: Darko Jor-gič, Danilo Piljak, Ludvik Peršolja in Matic Slodej. Osnovnošolska bovling liga 2013 Bovling klub Ptuj v sodelovanju z Bovling centrom Ptuj letos prvič organizira osnovnošolsko ligo. Na državnem nivoju je takšna liga prisotna že tri leta, vendar se doslej iz naše okolice ekipe niso odločale za sodelovanje na regionalni ali državni ravni. Prav zaradi tega so se organizatorji odločili organizirati tekmovanje na lokalni ravni. Vabijo vse zainteresirane učence, da sestavijo ekipe in se prijavijo. Ni potrebno, da so sošolci (lahko so sosedje, prijatelji, znanci ali sorodniki), pomembno je le, da obiskujejo osnovno šolo. V ptujskem bowling klubu bodo ustrezno izobrazili tudi trenerski kader, tako da bodo vzporedno razvijali tudi mladinski tekmovalni bovling. Dodatne informacije: 749 3 3 50 ali 041 578 604 (Gregor Miložič -vodja lige), www.bowling-ptuj.si,bowling@bowling-ptuj.si. lo nikomur. Hergan je ostal pri eni zmagi, Krušič je dosegel kar dve, a je v krogu treh igralcev z enakim izkupičkom potegnil najkrajšo (imel je malenkost slabšo razliko v dobljenih in izgubljenih nizih), Koban pa je ob eni zmagi doživel dva minimalna poraza z rezultatom 2:3. Med dekleti je nastopila Ptujčanka Vesna Terbuc (Ilirija). V svoji predtekmovalni skupini je osvojila 2. mesto, v glavnem delu turnirja pa je izgubila v 1. krogu. Tako je zasedla končno 9. do 12. mesto. Razplet prvega turnirja napoveduje zamenjavo generacij v slovenskem namiznem teni- Rezultati, moški: četrtfinale: Uroš Slatinšek (Krka) - Darko Jorgič (Krka) 2:4, Matic Slodej (MB ZM) -Bojan Ropoša (Kema) 4:2, Deni Kožul (Logatec) - Danilo Piljak (Šternmatik Cirkovci) 3:4, Ludvik Peršolja (Iskra Le-ktrika) - Gregor Zafoštnik (MB ZM) 4:3; polfinale: Slodej - Jorgič 4:2, Peršolja - Piljak 4:2; finale: Slodej - Peršolja 4:3; ženske: finale: Zala Veronik (Interdiskont) - Kristina Rahotin (Vesna) 4:3. Lokostrelstvo • Ljutomerča-nom tri medalje na DP Na državnem prvenstvu FITA 900 krogov v Šenčurju so ljutomerski lokostrelci osvojili tri medalje. Matija Režonja je pri dečkih postal državni prvak s sestavljenim lokom, Iva Ivanič (deklice) je osvojila srebrno medaljo z olimpijskim lokom, Marjan Kokol (veterani) pa je bil bronast s sestavljenim lokom. Karate • Sara Novak druga na Madžarskem Na mednarodnem tekmovanju v karateju v Budimpešti so sodelovali tudi člani ljutomerskega Partizana. Sara Novak je osvojila odlično drugo mesto, Aleš Pokrivač pa je bil četrti. Tanja Vrbnjak je morala zaradi poškodbe predati že prvi dvoboj. NŠ 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 20. septembra 2013 Pikado • Evropsko prvenstvo Evropski naslov za ekipo iz Zabovcev V Termah Olimje je v organizaciji združenja EDP (European Darts Federation) potekalo evropsko prvenstvo v pikadu. Na njem je bilo prijavljenih kar 1200 igralcev iz 15 držav. Vsak dan prvenstva je bilo več turnirjev v različnih igrah (501 DO, 501 MO, cricket) in različnih zasedbah (posamezniki, pari, mešani pari, ekipe). Med evropsko elito je tekmovalo tudi veliko igralcev iz širšega ptujskega območja, ki so tako med posamezniki kot tudi ekipno dosegli izredne uspehe. Zelo pozitivno sta med posamezniki presenetila Matej Janžekovič in Viktorija Klaneček, saj sta dosegla 3. mesti na Open turnirjih. Še večji uspeh je uspel ekipi bi-stroja Mlinček, saj je zmagala v disciplini 501 MO. Za naslov evropskih prvakov so zaslužni naslednji člani ekipe: Damjan Pilinger, Janko Turnšek, Gorazd Kukovica, Uroš Lo-vrec, Adi Kolarič, Damjan Kozel, Darko Majcenovič, Damjan Polanec in Denis Ogrizek. Igralci zabovškega moštva so se zares izkazali, saj so po osvojenih dveh 2. mestih na EP tokrat zmagali. V predtekmoval- Foto: Črtomir Goznik Ekipa Bistro Mlinček je v disciplini 501 MO osvojila naslov evropskih prvakov. nem delu so po skupinah igrale tri ekipe in medsebojni dvoboji so odločali o mestih za napredovanje. Ekipa bistroja Mlinček je v svoji predtekmovalni skupini osvojila drugo mesto. V drugem dnevu tekmovanja so bili na sporedu odločilni boji in naši igralci so po vrsti pometli z ekipami iz Slovenije, Švice, Avstrije. V velikem finalu so bili boljši še od ekipe Italija B. Tako so prišli do tako želenega naslova evropskih ekipnih prvakov. Za odličen nastop in osvojen evropski naslov si ekipa bistro-ja Mlinček iz Zabovcev zasluži čestitke, mojstrom pikada pa tudi v nadaljevanju želimo mirno roko. David Breznik Nogomet • Mlajše kategorije 1. SML REZULTATI 7. KROGA: Aluminij - NOGA Triglav 3:0, Bravo - Koper 1:4, NŠ R. Koren Dravograd - Domžale 1:4, HIT Gorica - Ilirija 3:0, Olimpija - Rudar Velenje 6:0, Maribor Branik - Krka 4:2, Šampi-on - Interblock 2:0, Jadran Dekani - Celje 1:1 1. KOPER 7 5 11 31:9 16 2. OLIMPIJA 7 5 11 16:5 16 3. MARIBOR BRANIK 7 5 0 2 17:9 15 4. HIT GORICA 7 5 0 2 17:9 15 5. ALUMINIJ 7 4 12 11:8 13 6. INTERBLOCK 6 3 2 1 10:7 11 7. ILIRIJA 7 3 2 2 12:10 11 8. DOMŽALE 5 3 0 2 10:4 9 9. RUDAR VELENJE 7 3 0 4 9:18 9 10. NOGA TRIGLAV 6 2 1 3 18:10 7 11. CELJE 7 2 1 4 10:19 7 12.DRAVOGRAD 7 2 1 4 12:26 7 13. KRKA 7 1 3 3 8:15 6 14. JADRAN DEKANI 7 1 2 4 11:20 5 15. ŠAMPION 7 1 1 5 7:20 4 16. BRAVO 7 1 0 6 5:25 3 ALUMINIJ - NOGA TRIGLAV 3:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Poredoš (18.), 2:0 Vrbanec (22.), 3:0 Poredoš (48.) ALUMINIJ: Tetičkovič, Poredoš (Dobaj), Gerečnik, Ahec (Kelc), Cafuta, Kozar (Pucko), Planinšek (Rogina), Novak, Vrbanec, Petek (Pintarič), Podbrežnik. Trener: Bojan Špehonja. 11. ILIRIJA 7 2 1 4 8:10 7 12. MARIBOR BR. 7 1 2 4 7:10 5 13. INTERBLOCK 7 1 2 4 8:14 5 14. JADRAN DEKANI 7 1 2 4 5:19 5 15. DRAVOGRAD 7 0 1 6 5:30 1 16. ŠAMPION 7 0 0 7 6:25 0 1. SKL REZULTATI 7. KROGA: Aluminij - NOGA Triglav 1:0, Bravo - Koper 0:0, NŠ R.Koren Dravograd -Domžale 0:9, GIT Gorica - Ilirija 2:2, Olimpija - Rudar Velenje 4:0, Maribor Branik - Krka 1:1, Šampi-on - Interblock 1:3, Jadran Dekani - Celje 0:6 1. OLIMPIJA 7 6 1 0 20:1 19 2. CELJE 7 5 1 1 19:6 16 3. ALUMINIJ 7 5 1 1 10:7 16 4. DOMŽALE 6 5 0 1 17:2 15 5. KOPER 7 4 2 1 16:6 14 6. HIT GORICA 7 4 12 14:14 12 7. RUDAR VELENJE 7 4 0 3 14:11 12 8. NOGA TRIGLAV 6 3 2 1 9:4 11 9. KRKA 7 2 3 2 11:10 9 10. BRAVO 7 2 1 4 7:7 7 Foto: Črtomir Goznik Mladi Kidričani (v rdečih dresih) so v ligi U-15 z rezultatom 0:5 ugnali vrstnike s Ptuja. Kar štiri zadetke je dosegel Teo Milič. Dekleta U-17 REZULTATI 4. KROGA: Radomlje - MSM Ptuj 2:1, Maribor - Jevnica 10:1, Ajdovščina - Krka 3:1, Vele-sovo - Rudar Škale 1:6, Krim - Te-leing Pomurje Beltinci 1:8 1. POM. BELTINCI 4 4 0 0 36:2 12 2. RUDAR ŠKALE 4 4 0 0 26:5 12 3. MARIBOR 4 3 0 1 17:10 9 4. RADOMLJE 4 3 0 1 12:5 9 5. VELESOVO 4 2 0 2 12:15 6 6. KRIM 4 2 0 2 6:10 6 7. AJDOVŠČINA 4 1 0 3 7:19 3 8. KRKA 4 0 1 3 2:17 1 9. JEVNICA 4 0 1 3 2:26 1 10. MSM PTUJ 4 0 0 4 1:10 0 RADOMLJE - MSM Ptuj 2:1 (0:1) STRELKE: 0:1 Petra Kristovič (18.), 1:1 Katarina Gadnik (59.), 2:1 Nina Ekič (81.) MSM PTUJ: Lara Žiher, Saša Mlakar, Iva Matjašič, Tika Herga, Karmen Munda, Adijana Petek, Anja Ljubec, Julija Topolovec, Špela Nahberger, Petra Kristovič, Ana Dobrikovič. Danilo Klajnšek ALUMINIJ - NOGA TRIGLAV 1:0 (0:0) STRELEC: Petrovič (71. iz 11-m) ALUMINIJ: Pungartnik, Lončarič, Zorec, Petek, Šiljič, Petrovič, Bo-hak (Gale), Brodnjak, Krivec (Križan), Ploj, Elšnik (Kovač). Trener: Tomislav Grbavac. 4. DRAVOGRAD 8 7 0 1 28:9 21 5. ŠAMPION 8 6 0 2 22:9 18 6. FARM. VERŽEJ 8 5 0 2 31:11 15 7. KOROT. PREVALJE 8 4 0 4 18:15 12 8. POBREŽJE 8 3 1 4 8:15 10 9. RUDAR VELENJE 7 3 0 4 15:12 9 10. CELJE 8 3 0 5 18:20 9 11. DRAVINJA 7 2 1 4 9:15 7 12. FERK JARENINA 8 1 1 6 4:21 4 13. NŠ POLI DRAVA 8 1 1 6 5:29 4 14. ŽALEC 8 1 1 6 4:45 4 15. KOVINAR TEZNO 8 1 0 7 8:31 3 16. A. E. BISTRICA 8 0 1 7 4:46 1 Liga U-15 REZULTATI 8. KROGA: NŠ Poli Drava - Aluminij 0:5, Žalec - Šam-pion 0:3, Krško - Farmtech Veržej 3:0, Celje - Maribor Branik 0:4, NŠ R. Koren Dravograd - Kovinar Tezno 3:1, Nissan Ferk Jarenina - AHA EMMI Bistrica 3:1, Korotan Prevalje -Dravinja 2:1, Rudar Velenje - Pobrežje 4:1 1. MARIBOR BRANIK 8 8 0 0 47:1 24 2. KRŠKO 8 8 0 0 37:2 24 3. ALUMINIJ 8 7 0 1 32:8 21 NS POLI DRAVA - ALUMINIJ 0:5 (0:2) STRELCI: 0:1 Milič (27.), 0:2 Mi-lič (31.), 0:3 Milič (35.), 0:4 Milič (46.), 0:5 Habjanič (67.) NŠ POLI DRAVA: Lovrec, Cvikl, Zagoršek, Brumen, Koren, Zele-nik, Bratuša (Lozinšek), Fric, Pre-log (Čondič), Rogina, Bezjak (Šalamun). Trener: Gregor Beranič. ALUMINIJ: Pernat, Klinc (Pipen-baher), Pšajd (Markež - Pišek), Kučič, Mesarič, Tomanič, Ovčar (Šmigoc), Vajda (Habjanič), Perger, Milič, Mohorko. Trener; Borut Kolar. Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Krka - Luka Koper; SOBOTA ob 17.30: Rudar Velenje - Olimpija; SOBOTA ob 20.00; Gorica - Triglav, Domžale - Celje; NEDELJA ob 19.00: Zavrč - Maribor 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Kalcer Radomlje - AH Mas Tech, Krško - Bela krajina, Šenčur - Farmtech Veržej; NEDELJA ob 16.00: Aluminij - Roltek Dob, Šampion - Šmartno 1928 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Drava - Šmarje pri Jelšah, Fosilum Šentjur - Odranci; NEDELJA 10.30: Rakičan - Tromejnik G Sukič; NEDELJA ob 16.30: Avto Škafar Beltinci - Avto Rajh Ljutomer, Čarda Martijanci - Dravinja Kostroj, Grad - Nafta 1903 SUPER LIGA MNZ PTUJ PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Apače - 1A avto Gerečja vas, Središče - Carrera Optyl Ormož; NEDELJA ob 10.30: Videm - Hajdi-na; NEDELJA ob 16.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Stojnci, Bukovci - Boč Poljčane 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Leskovec - Dornava Vrtnarstvo Kovačec, Rogoznica - Tržec; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Cir-kulane, Skorba - Podvinci DS Galun; NEDELJA ob 16.30: Gorišnica - Markovci 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Pragersko 75 - Polskava Av-toprevozništvo Grobelnik, Majšperk - Hajdoše, Slovenja vas - Ma-kole, Podlehnik - Grajena; NEDELJA ob 18.00: Oplotnica - Zgornja Polskava. VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 PARI 3. KROGA - PETEK ob 17.00: Skorba - Borovci, Spodnja Pol-skava - Videm, Apače - Majšperk, Grajena - Dornava VETERANI 40 - ZAHOD 3. KROG - PETEK ob 17.00: Pohorje Oplotnica - Pragersko, Lovrenc - Hajdina, Zgornja Polskava - Podlehnik VETERANI 40 - VZHOD 3. KROG - PETEK ob 17.00: Gorišnica - Leskovec, Podvinci - Tržec DEKLICE U-15 V Ravnah na Koroškem bo potekal turnir drugega kroga za deklice U-15. Ob 10.30 se bo MSM Ptuj pomeril s Slovenj Gradcem, ŽNK Dornava pa z Teleing Pomurjem, ob 11.05 pa se bosta ekipi Dorna-ve in MSM Ptuja pomerile med sabo. Rokomet • 1. A SRL (m) 3. KROG: Krka - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00) Kegljanje • 1. B SKL (ž) 2. KROG: Drava - MAS TECH (sobota ob 13.30 na kegljišču DETA Centra) 3. MOŠKA LIGA - VZHOD 2. KROG: Drava - De Vesta (petek ob 18.00) Danilo Klajnšek Planinski kotiček Po Bračičevi planinski poti Sobota, 28. 9. Tokrat se ptujski planinci odpravljamo na nam bližnjo Bračičevo planinsko pot. Pot je krožna, začne in konča se v Cirkulanah. Sestavljena je iz več etap, tokrat bomo prehodili prvo, od Cirkulan do Paradiža. Iz centra Cirkulan se bomo po asfaltni cesti napotili proti baru Levičnik, nato pa se bomo povzpeli v Brezovec, kjer se naša pot loči od Haloške planinske poti. Sledil bo lahek spust in nato vzpon na Groškovski Hum. Temu bo sledil počitek za malico, nato pa bomo nadaljevali pot proti cerkvici sv. Florjana. Nahajali se bomo v obmejnem pasu (zaradi možne kontrole je dobro imeti s seboj osebni dokument). Od tu se bomo spustili v Meje in Medribnik, prečkali mostiček in se po obronkih gozda začeli vzpenjati proti Paradižu, kjer bomo pri domačiji Bratušek končali našo prvo etapo poti. Pot je lahka, zmore jo vsak. Prehodili jo bomo v slabih štirih urah, na razpolago pa imamo cel dan. Na poti bo precej postankov, saj se odpirajo lepi razgledi na vse strani, ki jih ne gre zamuditi. Ljubitelji lahkih izletov ter čudovitih razgledov po Halozah ste vljudno vabljeni. Odhod: sobota, 28. 9., ob 7.30 z železniške postaje Ptuj Vrnitev: sobota, 28. 9., do 17.00 (ŽP Ptuj) Oprema: planinska - pohodniška, glede na vremenske razmere Čas hoje: 4 ure Prehrana: iz nahrbtnika (za topel obrok poskrbljeno na koncu) Cena: 6,50 evra (topli obrok) Prijave: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do torka, 24. 9. Izlet bo vodil Vlado Fridl s sovodniki, za dodatne informacije vam je voljo na tel. 040 699 252. PS: Vodnik-dnevnik po Bračičevi poti bomo kupili na samem startu v Cirkulanah (cena: 5 evrov). petek • 20. septembra 2013 Šport mladih, rekreacija Štajerski 15 Šahovski kotiček Foto: arhiv SZS Ekipa, SD Ptuj (v ospredju): Klemen Janžekovič (črne figure), Andraž Šuta in David Murko Mladim ptujskim šahistom bronasta medalja na DP Pretekli vikend je v Novi Gorici potekala državna mladinska liga za leto 2013. Nastopilo je 26 tričlanskih ekip iz 20 slovenskih klubov, med njimi tudi ekipa ŠD Ptuj v postavi Klemen Janžekovič, Andraž Šuta, David Murko in David Zagoršek. Mladi Ptujčani, ki so po začetnem ratingu zasedali 5. mesto, so v prvih štirih kolih zabeležili prepričljive zmage proti ekipi Pirana (3:0), Celja (3:0), Kočevja (2,5:0,5) in Trebnjega (2:1). Štiri zmage je za začetek dosegel Andraž Šuta, Klemen Janžekovič je dodal 3,5 točke, David Murko pa 3. V petem kolu je sledil prvi poraz 0,5:2,5 s prvim nosilcem prvenstva, ekipo ŠK Komenda Popotnik, kasnejšim državnim prvakom. V naslednjih treh kolih so Ptujčani ponovno zabeležili tri zmage, in to z rezultatom 2:1 z ekipo Kranja in Šentjurja ter 2,5:05 z ekipo Komende Pogi. V zadnjem kolu so se pomerili z ekipo Slovenske Bistrice, za katero igrata brata Tomazini, in srečanje izgubili z rezultatom 2:1. Tokrat je moral svoj prvi poraz priznati neporaženi Andraž Šuta. Boljši od njega je bil Ajoša Tomazini, njegov brat Žan pa je premagal Klemna Janžekovi-ča. S 7,5 točke iz devetih partij je bil v ptujski ekipi najboljši Andraž Šuta, David Murko jih je v osmih kolih zbral 6,5, Klemen Janžekovič 4 iz osmih ter David Zagoršek pol točke iz dveh partij. David Murko in Andraž Šuta sta osvojila odlične rezultate na svojih šahovnicah. David je bil najboljši na tretji šahovnici, Andraž pa drugi na drugi. »Zelo sem zadovoljen z nastopom naših mladih članov. Dokazali so, da se lahko enakovredno kosajo z najboljšimi slovenskimi ekipami. Tretje mesto je vsekakor velik uspeh in dobra vzpodbuda za naprej. Prepričan pa sem, da bi lahko posegli celo po državnem naslovu, če bi nastopili v popolni postavi,« je nastope svojih varovancev ocenil predsednik ŠD Ptuj in glavni trener, MM Danilo Polajžer. Končni vrstni red: 1. ŠK Komenda Popotnik 21 točk (17), 2. ŠK Trebnje 19 (13), 3. ŠD Ptuj 18,5 (14), 4. ŠD Kočevje 18,5 (12), 5. Celjski ŠK 16,5 (12) itd. Silva Razlag 2. slovenska liga V prvem kolu 2. slovenske šahovske lige je moštvo Šahovskega društva Ptuj nastopilo v Framu. Ptujčani, ki so nastopili v zelo pomlajeni postavi, saj se je predsednik društva in trener Danilo Pola-jžer končno odločil v moštvo uvrstiti štiri mladince, so prvo srečanje izgubili, mladi igralci pa so bogatejši za izkušnjo nastopanja v ekipi, ki jo lahko pridobijo samo na tovrstnih tekmovanjih. Fram - Ptuj 4,5:1,5 Dušan Vukmirovič - Anita Vrabič 1:0 , Boris Mitrovič -Janko Bohak remi, Vladimir Hevir - Andraž Šuta 1:0, Miran Lipovšek - Klemen Janžekovič 1:0, Branko Kolar -David Murko 0:1, Darko Babič - David Zagoršek 1:0. Janko Bohak Atletika • Atletska šola Druženje ob tekih, skokih in metih Kakovostnega dela v atletski šoli, ki že dobro desetletje deluje pod okriljem Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, si ni mogoče predstavljati brez strokovnega kadra. Vsako leto za več kot 100 otrok, od predšolskih do 14-letnikov, ki so razdeljeni v pet vadbenih skupin, skrbi pet vaditeljev oziroma trenerjev atletike. Vsi imajo veljavne trenerske licence Atletske zveze Slovenije, poleg tega pa že vrsto let spremljajo razvoj otrok in nadgrajujejo svojo strokovno znanje. Vse vadbene skupine se dobivajo na Mestnem stadionu na Ptuju, kjer tudi skozi celotno jesen poteka vpis. Nekako štiri leta starosti je spodnja meja, ki je po mnenju strokovnjakov, vaditeljev in trenerjev najpirmernejša za začetek redne tedenske atletske vadbe. »Otroci te starostne skupine spoznavajo atletiko predvsem skozi igro. Vadba poteka zelo različno, prične se z ogrevanjem - tekom, gimna-stičnimi vajami in tekaško vadbo, ki je osnova vsake vadbe. Potem preidejo na vrsto štafe-tne igre, razni poligoni, teki in poskoki čez male ovire, igre z žogo, metanje vorteksa, spoznavanje atletskih disciplin in rekvizitov. Na koncu, če ostane čas, sledi še igra, ki si jo otroci izberejo sami,« način dela s predšolskimi otroki, starimi od 4 do 6 let, opiše njihova vadi-teljica Maja Simonič. Namen vadbe v tej starostni kategoriji je, da otroci v grobem spoznajo atletiko, kraljico športov, in Foto: Črtomir Goznik Trenerji v atletski šoli AK CP Ptuj: Maja Simonič, Barbara Gačnik, Mojca Gramc in Hedvika Korošak razvijajo svoje motorične sposobnosti. Vadba poteka vsak torek od 16.30 do 18.00 ure na Mestnem stadionu Ptuj. Takrat je tudi možen vpis. Otroci iz prve triletke osnovne šole vadijo pod budnim vodstvom Barbare Gačnik, dolgoletne vaditeljice v atletski šoli. Vadba je razdeljena na tri dele. Uvodoma otroci tečejo ali se igrajo različne igre, kot je na primer »Jakec, reši me«. Sledijo raztezne vaje, gimnastične vaje in abeceda teka. Jedro vadbe je v tej skupini že bolj konkretizirano, saj se otroci naučijo tehnike metanja vorteksa, teka čez ovire ter skoka v daljino ali višino, poleg tega pa še tečejo na krajše in daljše razdalje. Za zaključek se otroci zamotijo še z različnimi igrami, kot so 'Kdo se boji črnega moža', lovljenjem ali igrami z žogo. »Vadba temelji na pozitivnem vzdušju, kolegialnosti, strpnosti do drugačnih, sklepanju novih prijateljstev in druženju,« opiše Gačnikova smisel vadbe. Nad nekoliko starejšimi bdi nekoč izvrstna atletinja Hedvika Ko-rošak, čas vadbe pa je enak, kot pri prejšnji skupini. Koro-šakova si prizadeva, da vadba poteka tako, da je otrokom čim bolj pestra in zanimiva. Poleg vadbenih elementov iz prejšnje skupine Korošakova pri vadbi uporablja čim več rekvizitov. Mojca Gramc je v atletski šoli aktivna že 10 let, v letošnjem šolskem letu vodi skupino otrok, starih 9 in 10 let. »Vadba je naravnana tako, da si otroci pridobijo osnovna znanja vseh atletskih disciplin -tekov, skokov in metov. Vadbo prilagajam glede na motorične sposobnosti otrok. Velikokrat vadba poteka preko igre, vključujem poligone in vadbo po postajah,« je svoj način dela z otroki opisala Gramčeva in dodala, da otroci skozi vadbo pridobijo na koordinaciji, vzdržljivosti, hitrosti, moči, gibljivosti, ravnotežju in natančnosti. Otroci v tej starostni kategoriji se udeležujejo klubskih in medklubskih tekmovanj, tisti najboljši pa tudi državnih prvenstev. »V skupino se lahko vključijo vsi otroci, ki si želijo zabavno, zdravo in varno preživeti svoj prosti čas, si želiji najti nove prijatelje,« vabi Gramčeva na vadbo, ki poteka vsak ponedeljek in četrtek od 16.30 do 18.00. Za najstarejšo skupino otrok iz zadnje triletke osnovne šole skrbi trener Aleš Bezjak. Za razliko od prejšnjih skupin Bezjakova vadi trikrat tedensko, v torek, sredo in petek med 16.30 do 18.00. V tej skupini otroci nadgrajujejo že prej pridobljeno znanje, vadba pa je prilagojena tudi tistim, ki nimajo predhodnega znanja. Za še starejše otroke pa je organizirana vadba preko različnih tekmovalnih selekcij v atletskem klubu. Dodatne informacije glede vadbe pa lahko zainteresirani dobijo vsak dan na mestnem stadionu v pisarni atletskega kluba. UE Plavanje • PK Terme Ptuj Velik prispevek k plavalnemu opismenjevanju mladih v podravski regiji Ptujski plavalni klub Terme Ptuj v letošnjem letu praznuje častitljivo 35-letnico delovanja. »Pogoji nam niso bili vedno NAGRADNA STAJERSKEGA TEDNI Nagrajenci so: Tjaša Kocmut, Vitomarci 68 Mirjana Dabič, Osojni kova Anton Cafuta, Pobrežje Branka Potočnik, F Marjeta Kristovič Iskrene čestitke vsem nagrajencem* sodelovanje v naši nagradni igri, Mesečno karto za 8 obiskov vadb Karte ni mogoče zamenjati za gotovino. Želimo vam prijetno vadbo. v Štajerski naklonjeni, a smo dokazali, da znamo premagovati ovire in sprejemati vedno nove izzive,« je v uvodu povedal njegov predsednik Franjo Rozman in nadaljeval: »Po obuditvi tekmovalnega plavanja v 90. letih je klub vztrajno napredoval, ne samo številčno, ampak tudi v kakovostnem smislu. Pod največje uspehe se je v zadnjem letu podpisal trener Igor Strnad, saj sta Lora Grobe-lšek in Tim Vidovič iz njegove skupine osvojila štiri naslove državnih mladinskih prvakov. V mlajših kategorijah je še možno hitreje dosegati napredek, že zaradi same rasti mladih plavalcev, v mladinski pa so rezultati plod trdega dela skozi daljše obdobje.« V klubu imajo sicer 10 skupin, s katerimi se ukvarja prav toliko trenerjev. »Posebej smo ponosni na naš prispevek k plavalnemu opismenjevanju mladih v podravski regiji in tudi širše. V ta namen smo v zadnjih desetih letih izobrazili več kot 120 vaditeljev plavanja. K nam so prihajali tudi učitelji razrednega pouka, da lahko potem lažje spremljajo ali tudi sami izvajajo program plavalnega opismenjevanja. To je tudi povzročilo, da so rezultati, ki jih zbira Zavod za šport Planica, iz leta v leto boljši,« je povedal Franjo Rozman. Prav v tem času poteka vpis Foto: Črtomir Goznik Franjo Rozman, predsednik PK Terme Ptuj mladih v programe za šolsko leto 2013/14. O tem je predsednik PK Terme Ptuj povedal: »Vsako leto v septembru (izjemoma lahko tudi pozneje) vpisujemo otroke od 4. leta starosti naprej, imamo pa tudi izkušnje z mlajšimi, pri katerih je vse odvisno od njihove socialne zrelosti. Kar nekaj otrok želi vaditi enkrat ali največ dvakrat tedensko, za tekmovalno plavanje pa jih poskušamo prepričati v vadbo vsaj trikrat na teden. V klub se je letos vrnil Jure Rozman, ki bo trener prve, najstarejše skupine, drugo starostno skupino bo prevzel Igor Strnad, z najmlajšimi pa bo delal Miha Širec. Ta trojica izkušenih in v preteklosti uspešnih trenerjev bo nosila glavno breme tekmovalnega dela kluba. Za tega se sicer v našem klubu odloči 10-15 % vseh mladih plavalcev.« V klubu so močno vpeti v športno, gospodarsko in politično okolje, v katerem delujejo. »Če hočeš uspeti, je potrebno sodelovanje vseh treh strani. Za uspeh sedanjega vodstva štejem to, da smo se z repa sofinanciranih klubov prebili v zgornjo tretjino, kar omogoča stabilnejše delovanje,« je sklenil Franjo Rozman. JM 16 Štajerski Nasveti petek • 20. septembra 2013 Kuharski nasveti Grozdje Sedaj je pravi čas, da preden iz tega cenjenega sadja naredijo mošt in seveda kasneje vino, da ga uporabimo še za kakšno okusno jed. Jedi, v katerih uporabimo tudi grozdje, niso v nobenem letnem času tako okusne kot sedaj. Grozdje spada med najstarejše znane vrste sadja. Pretežno količino grozdja so tako imenovane vinske sorte, ki se uporabijo za predelavo v vino in sokove, nekaj pa ga tudi posušijo v rozine. Foto: Črtomir Goznik Glede na barvo večino sort grozdja delimo na bele in rdeče sorte grozdja in to barvno kombinacijo lahko dobro izkoristimo tudi pri pripravi jedi. Pri rdečih sortah se barva spreminja od vijolične, temno rdeče do temno modre barve. Lupina grozdne jagode ima po navadi še mokasto voščeno prevleko, ki se nabere, ko se zgosti vlaga v zraku in jo že z obrisom ali pranjem lahko odstranimo. Belo grozdje je rumene do svetlo zelene barve in je praviloma manj aromatično kot rdeče sorte. Ima pa tanjšo lupino in čvrstejše meso, zaradi tega pri pripravi jedi ostanejo jagode čvrstejše ali omaka gostejša, rdeče sorte pa pomembno vplivajo na barvo ne glede na to, ali jih uporabimo pri slaščicah ali mesnih jedeh. Pri uporabi namiznih sort grozdja pazimo še na pečke, in če bi lahko vplivale na kakovost jedi, jih odstranimo, tako kot na primer pri omakah, ki jih pripravljamo iz grozdja. Grozdje je živilo, ki ga lahko dopolnimo z mnogimi drugimi živili. Tako se po okusu ujema z ribami, morskimi sadeži, siri, Gospa Barbara je lastnica štiri leta starega francoskega buldoga, ki ima zelo pogosto težave z blazinicami na tačkah. Problem se prične tako, da začne kužek počasneje hoditi na sprehodu, nasploh postane počasnejši, mirnejši in bolj žalosten. Blazinice na tačkah mu ote-čejo, pogosto tudi razpoka-jo, pes si prične izmenjujoče lizati tačke med prsti in po blazinicah. Nazadnje se je psu to zgodilo letos poleti na morju, ko sta se sprehajala po plaži, polni drobnih kamenčkov in tretji dan je kuža že šepal. Lastnica sprašuje, kaj lahko stori, da se to ne bi dogajalo, in kako lahko pomaga svojemu psu, ko pride do otekanja blazinic, bolečine in šepanja. Blazinice na tačkah pri psih so najbolj izpostavljen del telesa mehaničnim vplivom okolja in se prav zaradi tega zelo hitro poškodujejo. Blazinice absorbirajo vse grobe dražljaje iz tal in s tem zaščitijo tudi sklepe in celoten lokomotorni sistem pred poškodbami. Zelo so tudi prekrvavljene in oživčene in zaradi tega izpostavljene krvavitvam in bolečini. Se bolj so občutljive v zimskim mesecih zaradi mrazu in mrzle podlage, prav tako to velja tudi za poletne mesece, poletno vročino, ko so vroča tla in razbeljen as- pripravimo ga lahko skupaj s perutnino in teletino in je prijeten dodatek in popestritev bele vinske omake. Rdeče sorte grozdja ponudimo tudi zraven divjačine, predvsem divje perutnine. Grozdje se ujema tudi s siri, še posebej s polnomastni-mi mehkimi siri, kot je brei in je nepogrešljiv dodatek pri kremah za torte, rulade, različne sadne rezine in podobno. Če imamo grozdje pri slaščicah na vrhu, ga nikoli ne potresemo s sladkorjem v prahu. Grozdje se lepo ujema z orehi, tako pogosto orehove biskvite v jeseni polnimo tudi z grozdjem. Če grozdje kupujemo, pri nakupu pazimo, da so jagode napete in brezhibne, se trdno držijo peclja in rdeče sorte ne smejo imeti zelenega odtenka. Od toplotnih postopkov grozdje kuhamo, dušimo ali pečemo skupaj z ostalimi sestavinami kolača. Če grozdje kuhamo za omako, ga kuhamo 3 do 5 minut, tako da grozdje vpliva na okus omake in deloma razpade. Če pa grozdje maceriramo, kar pomeni, da ga damo za nekaj ur v odišavljeno tekočino s sladkorjem, to poč- falt. Na blazinicah najpogosteje prihaja do odrgnin in raztrganin, do vbodov in vreznin, opeklin in mehurjev ter majhnih in večjih razpok, ki so zelo podvržene infekciji z bakterijami in vnetnim procesom. Nestabilna podlaga iz drobnih kamenčkov, ki so povrhu vsega še močno razbeljeni od sonca in poletne vročine, je vsekakor lahko vzrok za bolečinska stanja pri psu gospe Barbare. Kamenčki vršijo zelo neenakomeren pritisk na blazinice in so zelo pogosto vzrok lokomotornim težavam pri psih. V takih primerih so prizadete blazinice vseh štirih tačk in karakteristično je, da so izrazito boleče že na nežen pritisk oziroma stisk s prsti. Pogosto pride tudi do majhnih razpok na blazinicah, skozi nemo 3 do 6 ur. Ne popolnoma zrelo grozdje je kislo, zato pri pripravi jedi uporabimo le popolnoma zrelo grozdje. Lupina nam lahko pri omakah in kremah kvari videz jedi, zato jo po potrebi odstranimo, lupino lažje odstranimo, če jagode za nekaj minut potopimo v vrelo vodo. Grozdje je priljubljeno sadje tudi drugod v svetu, tako v Ameriki pripravljajo omako iz rjavega sladkorja, grozdja in kisle smetane. Pripravimo si lahko tudi dušenega piščanca z grozdjem, korenjem in čebulo, v Spaniji pripravljajo juho iz grozdja, ki jo najpogosteje ponudijo hladno, prav tako z grozdjem pogosto obogatimo bavarsko kremo, v Franciji grozdje pripravljajo skupaj z gosjimi jetri, pri nas pa si še vedno najpogosteje pripravimo različne biskvitne rezine, ki smo jih popestrili z grozdjem, rulade, torte, sokove, nekateri temne sorte mešajo pri pripravi marmelad in džemov ter sokov in sirupov. Grozdni zavitek pripravimo tako, da najprej pripravimo vlečeno testo. Testo pripravi- katere vdrejo bakterije in prsti skupaj z blazinicami otečejo. K temu izdatno pripomore tudi sam pes, ko si boleče blazinice intenzivno liže. Takrat pes prične tudi šepati in postane žalosten in umirjen. Pogoste pa so tudi mehanske poškodbe ene same tačke oziroma blazinice, kar se najpogosteje zgodi v vodi na ostrih skalah polnih školjk in podobno. Gospe Barbari, lastnici francoskega buldoga, svetujem, da poskuša čim bolj zmanjšati sprehode po plaži, polni kamenčkov, izogibati se mora tudi vročemu asfaltu in tako bo zminimalizirala mehansko draženje blazinic pri kužku. Tačke lahko tudi preventivno zaščiti z mazili oziroma kremami in to-niki, ki pa morajo biti namenjeni zaščiti pasjih tačk. Narobe je, če uporabimo tonik za roke za ljudi, saj bo ta še bolj zmehčal blazinice in povečal bolečino in problematiko. Če prstki in blazinice otečejo, priporočam mo iz 25 dekagramov gladke moke, dodamo en deciliter do en deciliter in pol mlačne vode, ščepec soli in eno žlico belega olja. Moki dodamo sol in olje ter prilijemo mlačno vodo. Testo temeljito gnetemo 10 do 15 minut. Dovolj zgneteno testo oblikujemo v hlebček, ga premažemo z belim oljem in pustimo počivati vsaj 20 minut. Preden testo razvleče-mo, ga razdelimo na dva enaka dela. En del razvlečemo, ga premažemo s premazom, ki ga naredimo iz dveh decilitrov kisle smetane, dodamo dve žlici mletih orehov in eno drobno jajce. Čez premaz prekrijemo drugo polovico razvlečenega testa, po katerem potresemo razpolovljene grozdne jagode, potresemo še sladkorjem in cimetom ter pokapljamo z rumom. Zavitek zavijemo, nekajkrat z vilicami prebodemo in damo v pomaščen pekač. Pečemo pri 180 do 200 °C pol ure. Preden zavitek ponudimo, po želji potresemo s sladkorjem v prahu ali prelijemo s sladko omako iz grozdja. Vlado Pignar Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. uporabo nesteroidnih pro-tivnetnih in protibolečinskih zdravil, ki jih dobite pri svojem veterinarju v obliki tabletk ali sirupa. Če pa je kljub temu kužek žalosten in dobi temperaturo, je treba poiskati pomoč pri veterinarju, saj gre lahko za vnetje, ki zahteva uporabo antibiotikov. Preventivno lahko delujemo le tako, da se poskušamo čim bolj umakniti dražečim dejavnikom z našim psom, ki ima občutljive blazinice. Do neke meje lahko vplivamo na kakovost in čvrstost kože na blazinicah z dodatki omega 3 maščobnih kislin, s kakovostnimi vitaminskimi dodatki in mazili za prožnost in elastičnost kože na blazinicah. Če pa ima naš kužek tudi drugače težave z blazinicami, se mu lušči koža na blazinicah in ima ponavljajoča se vnetja blazinic, pa je treba obiskati veterinarja, saj so vzrok lahko tudi najrazličnejša bolezenska stanja živali, predvsem presnovne bolezni in ostale. Emil Senčar, dr. vet. med. Tačke in repki Blazinice na tačkah Dohodninska obdavčitev kmetij v letu 2014 Kmetje lahko za svojo osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost izbirajo med tremi načini obdavčitve: - po katastrskem dohodku (kd), - po dejanskih prihodkih in odhodkih ali - po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih. Kmetije so lahko obdavčene po kd, če dohodek (kd in obdavčljive subvencije) kot povprečje preteklih dveh let ne preseže 7.500 € na kmetijo. Če je ta meja presežena, mora kmetija izbrati obdavčitev po dejanskih ali normiranih odhodkih. Vedno pa lahko ta načina izbere prostovoljno. Obdavčitev po katastrskem dohodku Najpogostejši način je obdavčitev po katastrskem dohodku. Dohodninsko osnovo sestavljata katastrski dohodek in letos še polovica obdavčljivih subvencij. Pri subvencijah je pomemben datum izplačila. Plačilne pravice izplačane v letu 2014 bodo v celoti obdavčene. Davčno računovodstvo Kmetije, ki so v povprečju let 2011 in 2012 presegle mejo 7.500 € katastrskega dohodka in polovico obdavčljivih subvencij, morajo od 1. 1. 2014 voditi davčne evidence (normiranci) ali davčno knjigovodstvo (dejanski odhodki). Obdavčitev po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih Pri tej obdavčitvi ni katastrskega dohodka. V prihodku se upoštevajo vsi prihodki kmetije, vse subvencije, tudi okoljske in vsi ostali prihodki na kmetiji (tudi delo preko strojnega krožka). Kot odhodki se upoštevajo vsi stroški, ki jih lahko dokažemo. Torej stroški materialov, storitev in stalni stroški. Amortizacijsko stopnjo si v zakonskih okvirih lahko izberemo sami. Kot strošek se upošteva samo delo, ki je legalno najeto in plačano. Lastno delo je dohodninska osnova. Lahko koristimo investicijske olajšave. Obdavčitev po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih Tudi tukaj ni katastrskega dohodka. Za to obdavčitev se lahko odločijo vse kmetije, katerih prihodek na kmetijo oziroma kmečkega zavarovanca ne presega 50.000 € letno. (Dva člana in en obvezen zavarovanec pomeni 50.000 €, znesek se podvoji samo pri dveh obvezno zavarovanih.) Prvi dve leti so kmetije lahko normiranci ne glede na višino prihodka. Pri tej obdavčitvi, enako kot po dejanskih odhodkih, v dohodninsko osnovo gredo vsi prihodki na kmetiji. Stroškov ni treba zbirati, saj država na vse prihodke prizna 70 % stroškov, na preostalih 30 % se plača 20 % davek. Bolj enostavno, na vsak prihodek plačamo 6 % davka. To je fiksni davek brez možnosti kakršnihkoli olajšav. Vodenje evidenc pri normiranih odhodkih je preprosto. Vodimo evidenco osnovnih sredstev in evidenco prejetih računov. Pri prijavi v ta način obdavčitve bomo prijavili načrtovan prihodek v prvem letu. Če bo izračunan davek višji kot 400 € letno, bomo med letom plačevali mesečne akontacije. Če bo izračunan davek nižji kot 400 €, bomo plačevali četrtletne akontacije. V začetku naslednjega leta bo poračun. Postopek Kmetije, ki so presegle povprečje kmetijskih dohodkov iz leta 2011 in 2012 in bodo morale voditi računovodstvo, bodo o tem obveščene v septembru. Kmetije, ki ne morejo ali ne želijo biti več obdavčene po katastrskem dohodku, morajo svojo odločitev svojemu davčnemu uradu sporočiti najpozneje do 31. oktobra. Davčni urad jim bo v enem mesecu izdal ustrezno odločbo in z novim letom bodo začeli voditi davčno knjigovodstvo (po dejanskih odhodkih) ali davčne evidence (po normiranih odhodkih). Obrazci so na spletnih straneh davčne uprave. Prosim ločite izraza dohodek in prihodek. Dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti je katastrski dohodek in obdavčljive subvencije. Prihodek je poenostavljeno rečeno plačilo za prodane pridelke in vse subvencije. Stanislav Leskovar, univ. dipl. oec. Prenos plačilnih pravic Vsa kmetijska gospodarstva, ki boste prenašala plačilne pravice, obveščamo, da je rok za prenos plačilnih pravic za leto 2014 od 15. septembra 2013 do 31. januarja 2014. Zahtevki za prenos plačilnih pravic za trajni prenos z zemljiščem in brez zemljišča ter zakup plačilnih pravic z zemljiščem se podajo v elektronski obliki. Prenosi plačilnih pravic z dedovanjem, zakup plačilnih pravic brez zemljišča, razdružitev in združitev kmetijskega gospodarstva ter odstop plačilnih pravic v nacionalno rezervo se izpolnijo ročno na predpisanem obrazcu. Pri prenosu plačilnih pravic naj bosta prisotna prenosnik in prevzemnik plačilnih pravic. Podpisan obrazec s strani prenosnika in prevzemnika pošljite na naslov Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, 1001 Ljubljana. Za elektronski prenos plačilnih pravic in pomoč pri izpolnitvi obrazcev se obrnite na vašega terenskega svetovalca Kmetijske svetovalne službe. Ivan Puklavec, Kmetijska svetovalna služba petek • 20. septembra 2013 Zanimivosti Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje Čudeži Slovenije pred premiero Obnova dominikanskega samostana, prva etapa, je ena najpomembnejših pridobitev MO Ptuj v zadnjih letih in ena redkih končanih investicij prenove izrednega kulturnega spomenika v okviru projekta EPK 2012 - Ptuj partner. Svečano odprtje bo nocoj ob 20. uri za povabljene goste. Zaradi omejenega števila sedežev MO Ptuj vabi na ogled ponovitve glasbeno-gledališke predstave s 3D-video produkcijo Obrazi časa v režiji in po scenariju Petra Srpčiča v koprodukciji z Gangl produkcijo, ki bo jutri, 21. septembra, ob 20. uri. Zainteresirani lahko vstopnice prevzamejo v TIC. Že po tradiciji pa MO Ptuj danes, 20. septembra, vabi na že ustaljeno kolesarjenje v okviru tedna mobilnosti, ki letos poteka pod naslovom Vaš korak za čistejši zrak. Zbor kolesarjev bo ob 12. uri pred Mestno hišo, od koder se bodo udeleženci popeljali po že tradicionalni mestni poti do Rance, kjer bo enourni postanek z okrepčilom, sledi povratek na izhodiščno točko. V prostorih PGD Gerečja vas pa bodo danes ob 18. uri odprli razstavo zadnje Bučijade z bogato pokušino jedi iz buč. K sodelovanju so letos članice Društva žena in deklet Gerečja vas povabile tudi učence in učitelje OŠ Hajdina z enoto Vrtec, ki so na temo buč pripravili tudi projektni teden. Njihov prispevek k povečanemu zanimanju za buče kot zdravi prehrani, ki so jo v preteklo- sti z naših miz izrinili manj zdravi izdelki, je neprecenljiv. Buče so ponovno eno tistih živil, ki jih ljudje vse pogosteje vključujejo v vsakodnevni jedilnik. Uporabne so za pripravo številnih jedi, od juh do sladic. Veliko tega bo mogoče videti tudi na letošnji razstavi, kjer bo na ogled več kot 50 različnih vrst buč, ki rastejo na domačih vrtovih in njivah. DEJANtZAVEC NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katera po vrsti je bila letošnja Bučijada v Gerečji vasi?__ Ime in priimek:_____________ Naslov:_________________ Davčna številka: Foto: Črtomir Goznik Čudeži Slovenije ameriške novinarke Ashley Colburn bodo dediščino in tradicijo Ptuja in Slovenije predstavili svetu. Na fotografiji med lanskim snemanjem na Ptuju. V teh desetih letih pa so jih na svoji njivi sadile tudi Ge-rečanke. Ta čas so zelo aktivni tudi v Regionalni destinacijski organizaciji, končali so kratek promocijski film, ki vsebuje vse turistične atribute v destinacije in 15-minutni film s prestavitvijo znamenitosti v vseh 27 občinah, ki se vključujejo v RDO. V teh dneh se destinacija predstavlja tudi na sejmu Bonaca v Portorožu. 27. in 28. septembra pa bo v njihovi organizaciji potekala študijska tura po celotni destinaciji, na katero vabijo prodajnike in novinarje. Kot je povedal destinacijski menedžer Matija Brodnjak, pa pripravljajo tudi nove turistične vsebine na temo Pravljica sonca in vina, Zakladnica tisočletij in Aktivni pozitivni, v katerih bodo zajeli ponudnike celotne regije. Končujejo pa tudi pripravo kataloga ponudnikov z 10 novimi gospodarskimi subjekti, prav tako pa tudi kataloga živilskih in ne-živilskih izdelkov. V prihodnjem tednu bodo v MO Ptuj pripravili tudi več zanimivih prireditev ob svetovnem dnevu turizma. Predstavili bodo tudi turistično-promocijski film ameriške novinarke in producentke Ashley Colburn, ki je lani posnela tri enourne epizode o znamenitostih Slovenije pod naslovom Čudeži Slovenije. Navdušili so jo slovenska raznolikost, gostoljubnost, kulinarika, festivalsko dogajanje in čistoča okolja. Premiera bo 27. septembra v hotelu Primus na Ptuju. Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejel Ivan Vrbančič, Bukovci 83, Markovci, ki je pravilno odgovoril, da je bila letošnja grajska košnja 15. po vrsti. Danes sprašujemo, katera po vrsti je bila letošnja gerečanska Buči-jada. Nagrada za pravilen odgovor je CD z letošnjega 44. festivala narodno-zabavne glasbe. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, do 28. septembra. Odprto pismo županu Mestne občine Ptuj Kompleks Turnišče (spet) na Ptuju Spoštovani gospod župan, dr. Štefan Čelan, čestitam Vam za novo občinsko pridobitev: kompleks Turnišče, ki je bil prepisan z države na lokalno skupnost. Zakaj Vam pišem? Najprej zato, da pojasnim, zakaj že nekaj let »vtikam nos« v turniški grad, nato zato, da Vas pozovem k aktivnemu in takojšnjemu delovanju in končno zato, da se Vam že vnaprej opravičim »Pa brez zamere!« - tako kot radi rečemo v naših krajih, že kar preventivno, za vsak primer, če zna biti ali iti v nadaljevanju kaj narobe. Najprej torej pojasnitev. Vem da primerjava, ki sledi, ne bo najbolj posrečena, a za ilustracijo bo dovolj dobra: občino razumem kot (z) družbo, »podjetje« občanov, župana pa kot direktorja tega podjetja. Sebe, občana, pa kot zaposlenega ali recimo celo solastnika, malega delničarja. Zavedam se, da ste do nadaljnjega direktor Vi, in da se vsak občan ne more mešati v vse posle in »pametovati«, vendar hkrati pač ne morem mimo dejstva, da grad Tur-nišče, zadnja pridobitev MO Ptuj, ni niti županova niti »družbena« - v smislu nikogaršnja. Nasprotno: je skupna, naša, torej (tudi) moja. In kot občan imam nekaj vprašanj, predlogov, idej in pobud, ki zadevajo ta objekt. Sledi poziv k delovanju. Za prihodnje leto junija načrtujem v gradu gledališko uprizoritev in srečanje ljudi, ki podpirajo moje poglede na prihodnost gradu. Že danes vas vabim, da nam takrat kot titular lastnine javno predstavite vaše želeno, cilj(a)no stanje za ta grad in posestvo. Da mi odgovorite na vprašanja: Kdo bo v njem? Kaj bo tam počel? Kaj bomo imeli od tega Ptujčani, (še raje pa državljani RS in če le gre, celo širša regija). Če bo vaša ideja prepričala, vam bom prvi iskreno čestital in v slogu reklame rekel samo še: just do it! Za konec še opravičilo. Pa brez zamere - zdaj ste vi titular lastnine tega kompleksa, zato vam bom tozadevno »težil« vsaj toliko, če ne še bolj, kot sem v preteklih letih težil predsednikom države, vlade, ministrom, sekretarjem, direktoricama direktorata za nepremično kulturno dedi- ščino ter poslancem v Državnem zboru RS. To je za zdaj vse. Zato od besed k dejanjem. Torej kar začenjam z napovedanim »teženjem«: Pozivam vas, da nemudoma zamenjate stešnike, ki jih je razbila toča in jih prejšnji lastnik vse od leta 2008 ni mogel zamenjati, postavite koše za smeti in redno kosite travo povsod okoli gradu skozi vse leto, ko je pač treba kositi. Prav tako pričakujem, da boste nemudoma sestavili tri ekipe. V prvo uvrstili razvoj-nike, ki bodo do junija 2014 oblikovali vizijo in pripravili predstavitev cilj(a)nega stanja. V drugi ekipi naj (vsaj) zgodovinar, umetnostni zgodovinar in krajinski arhitekt čim prej opravijo resno raziskavo in objavijo monografijo o preteklosti gradu Turnišče. Tretja ekipa pa naj kar začne iskati vire financiranja prenove kompleksa tako v občini kot državi in okviru EU sredstev. (Vse te ekipe razumem kot enakovredne, da ne bi bilo pomote. Ne pa kot npr. v športu: prva, druga ali tretja postava. Seveda pa pričakujem, da boste v vsako povabili »prvoligaške« igralce.) Spoštovani gospod župan, komaj čakam na junij prihodnje leto. Nadvse me namreč zanima, kaj nam boste povedali, kakšno idejo imate za prihodnost našega gradu, ter na kakšen način in v kakšnem času jo nameravate uresničiti. Za rojevanje, dozorevanje in predstavitev končne ideje je do prihodnjega junija več kot dovolj časa. (Ker ideje, kaj nameravate v prihodnosti umestiti v ta kompleks in jih slišim iz medijev danes, pač blago rečeno niso najboljše možne. In samo najboljše možno je dovolj dobro za ta kompleks. Kar bi bilo manj, bi bila »zakompleksana« rešitev.) Spoštovani naš »direktor«, želim vam torej, da bi Vaši razvojniki za grad Turnišče razvili idejo oz. produkt z visoko dodano vrednostjo, da ga bomo lahko proda(ja)li še komu drugemu, ne samo sami sebi. Pa brez zamere in lep pozdrav do prihodnjega junija. Samo M. Strelec, Ptuj Objava pisem bralcev Priporočena dolžina prispevkov bralcev, ki jih objavljamo v rubriki Pisma bralcev, je največ 4000 tipkanih znakov. Pisem bralcev ne lektoriramo. Uredništvo Štajerskega tednika si v primeru daljših prispevkov pridržuje pravico do krajšanja. 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 13. septembra 2013 Siddharta z Novim svetom Siddhartaje poleti z dvema razprodanima koncertoma v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma praznovala 10. obletnico razprodanega kon- ^^ OVEN ^ (21.3. - 20.4.) S Privlačile vas bodo skrivnosti. 'g Raziskovali boste tisto, kar vam 5 bo novo in zanimivo. Močan pe-J= čat vam bo podarila ljubezen in ■o vendarle bo težko, če ne bo vse po "g vaše. Umetnost bo vir navdiha in priložnost za pridobitev notranje-^ ga miru. Na delovnem mestu boste izvedeli zanimivo novico. certa na bežigrajskem stadionu in ponovno združila moči s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Skupina je sicer s Simfoniki in dirigentom Davidom de Villersom prvič sodelovala že leto pred koncertnim spektaklom za Bežigradom. V okviru obletnice Vala 202 v Križankah so namreč združili moči pri dveh skladbah. Zaradi odlične kemije in navdušenja, tako občinstva kot glasbenikov, se je porodila ideja o skupnem projektu, ki je luč sveta ugledal leta 2003. Ob tej priložnosti so junija na koncertu v Cankarjevem domu premierno predstavili in posneli akustično različico pesmi Novi Svet (Keaziree), ki jo bodo s prihodnjim tednom igrali tudi na svojih rednih nastopih. Šerbedžija že vabi na predbožični koncert Rade Šerbedžija je zagotovo eden izmed najbolj iskanih stranskih igralcev v Holly-woodu, ki veliko snema, a malo koncertira, zato je vsak njegov koncert še toliko večja poslastica za vse ljubitelje Jobs Jobsova življenjska zgodba je tipičen primer tega, da spomenike pogosto postavljamo ljudem, ki so bili osebnostno in značajsko neznosni, morda celo rahlo moteni, vsekakor pa neverjetno zagledani vase in z ogromnim egom. Jobs je že za časa življenja skrbno gradil svojo javno in osebno podobo, da bi ja bil čim bolj znan in se zdel čim bolj nepogrešljiv. Imel je ravno dovolj površnega tehničnega znanja, da je vedel, o čem govori, a njegova sposobnost je bila predvsem v področju marketinga in poslovanja. Mirno je kradel ideje drugim in jih nato predstavljal kot svoje revolucionarne izume, če pa jih je potem kdo kopiral od njega na enak način, kot jih je on kopiral od drugih, Jobs Igrajo: Ashton Kutcher, Dermot Mulroney, James Woods, Matthew Modine, Josh Gad, Lukas Haas Režija: Joshua Michael Stern Scenarij: Matt Whiteley Žanr: drama Dolžina: 1 minut Leto: 2013 Država: ZDA dobre glasbe in izjemne interpretacije. Po lanskoletnem razprodanem koncertu v Cankarjevem domu, kjer ga publika kar tri ure ni spustila z odra, se je mednarodno priznani vsestranski izvajalec, igralec, režiser, pisec in poet odločil, da Slovencem pričara še en nepozaben božič, s posebnim koncertom, ki bo 23. 12. 2013 v Cankarjevem domu. Z velikim umetnikom bodo oder delili vrhunski glasbeniki Zapadni kolodvor, po- je vehementno trdil avtorstvo in veselo tožaril in si kopičil sovražnike. Tako Jobs recimo ni izumitelj osebnega računalništva, niti ni prvi predstavil predvajalnike mp3 glasbe, idejo okenskega operacijskega sistema je mirno ukradel Xeroxu, tablični računalnik je že slabo desetletje pred njim izdal Microsoft, itd. Jobsova veličina je bila »le« njegovo polje izkrivljene resničnosti in dober občutek za dizajn, predvsem pa za prodajo, saj je množice vse življenje uspešno prepričeval, da so od njega kupovale izdelke za trikrat večjo ceno, kot so jih leta prej neuspešno prodajali tekmeci, predvsem pa je zelo rad imel denar. Veliko denarja. Čimveč, tem bolje. Pri tem se je uspešno pozicioniral kot tehnološki odrešenik, to podobo pa skrbno negoval vse do smrti, saj je nekaj let pred njo najel uglednega zgodovinarja Wal-terja Isaacsona, da je napisal njegovo biografijo, in to zgolj zato, ker je Walter napisal biografije o Napoleonu, Einsteinu in podobnih. Pač toliko, da bo svet vedel, da jim je on, Jobs, enakovreden, kajne. Ko ga je smrt vendarle do- seben gost večera pa bo Vlatko Stefanovski. Šerbedžija se bo v petju, recitaciji in v izjemnih vložkih polnih anekdot, dotaknil vseh ključnih točk svoje kariere, in vse to ob romantični spremljavi dveh kitar, violine, harmonike in kontrabasa. Vsestransko priznani in cenjeni umetnik, ki je do zadnjega kotička napolnil tudi angleški Royal Albert Hall, se ponovnega obiska Slovenije izjemno veseli: »Glede na to, da bo to eden izmed mojih hitela, je bil svet posledično pretirano pretresen, zato ni čudno, da so holivudski studii začeli hitro tekmovati, kdo bo prej posnel film o njem. Aaron Sorkin, eden izmed najboljših scenaristov, je napovedal, da dela na filmu o Jobsu, vendar še do danes ni napisal ničesar, zato primat prvega filma sne-del rivalski studio. Tam se niso obirali, ampak so iz prve polovice Isaacsonove knjige vzeli samo tiste dele, ki se idealno prilegajo konceptu zgodbe 'ra-gs-to-riches', torej zgodbe o siromašnem ali nepomembnem osebku, ki s svojo vztrajnostjo v življenju uspe. Jobsova kalva-rija z Applom se idealno prilega temu priljubljenemu na- redkih obiskov koncertnega odra v Sloveniji, se druženja s publiko zelo veselim. Lansko leto so me pospremili s stoječimi ovacijami in mi dali toliko topline, da tega ne bom nikoli pozabil. Čutim se dolžnega, da jih tudi letos objamem s svojo glasbo v času božiča in da skupaj proslavimo ta čarobni praznik«. Letošnji koncert bo po besedah Šerbedžije nekaj posebnega. Slišati bo nekaj etna, staro-gradske pesmi, romske balade, zimzelene pesmi, že skorajda ponarodele šanskone in tudi nekaj poezije. Tokrat pa bo za posebno vzdušje poleg za-padnega kolodvora poskrbel tudi makedonski virtuoz Vlat-ko Stefanovski, ki beleži dolgoletno uspešno kariero. Oder je delil že z izjemnimi izvajalci, med drugim tudi s Simple Minds. Predprodaja vstopnic se bo začela 16.9.2013, kupite pa jih lahko v Cankarjevem domu ali preko sistemov Eventim. Prvih 200 vstopnic bo na voljo po posebno ugoodni ceni, zato ne zamudite z nakupom! rativnemu konceptu in dobili smo neizrazit film, ki bo morda zanimiv le nepoznavalcem osrednjega subjekta, vse ostale pa bo zaradi svoje površnosti in nepopolnih dejstev, ki vzbujajo napačno dojemanje, odvrnil. Ashton Kutcher, ki je Jobsu neverjetno podoben, se žal preveč trudi igrati Jobsa, namesto da bi bil Jobs, zato v filmu kljub srhljivi podobnosti nikoli ne začutimo Jobsa, ampak vidimo le Kutcherja, ki se trudi na vse pretege. Film je morda primeren le za kakšno deževno popoldne pred TV, vsekakor pa ga je potrebno jemati s ščepcem skepse. Oskarjev ne bo. Matej Frece iS C jO o (CCradioptuj 89,8-98,2-ICH3 Otroška oddalo ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si A p S E T. T D 1 O Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. ROK KOSMAČ - AVANTURA 9j||||i|y RITMU SANJ 8. ŽAN SERČIČ | LJUBEZEN NA PRVI POGLED 7. NINO - SIMFONIJA •SfflHisSčSIPss^l' 6. KALAMARI - POLETJE 2000 5. IVANA HONSIČ - RDEČA NIT 4. BLUE PLANET - POLETNA ROMANCA 3. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - BOJNA ČRTA 2. ŠTURLE - VSE JE OK 1. TABU - HVALA ZA RIBE Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj 80 BIK / (21.4. - 20.5.) * Magnetična energija vam bo v korist tako v ljubezni kot pri sodelovanju s tujimi ljudmi. Besedno se boste morali bolj sprostiti. Čas bo primeren za čustveno izpoved. Na delovnem mestu bodo občutki mešani in uspehi bodo skupinski. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Zastavljenih nalog se boste lotili na intenziven način. Morda se bodo zadeve zasukale drugače od pričakovanega in vendarle bo to čas notranjega uspeha. Popaziti bo treba na zdravje in se dovolj gibati na svežem zraku. Obdani boste z ljudmi, ki vas bodo osrečili. RAK (21.6. - 22. 7.) cije. Jasno bo, da se vam bodo odprle nove poti in priložnosti. Čustveno se boste prelevili in zadeve spremljali iz ozadja. Pomembno bo, da se pogovorite o vsem tistem, kar vas boli. Zvezdni ples boste plesali na delovnem mestu - zelo zanimivo bo. 11< w lev yaJ (23.7. - 22.8.) Ognjena energija vam bo v pomoč. Odkrivali boste skrite strasti svoje duše. Blizu vam bodo znanja iz sveta duhovnosti in ezote-rike. Na delovnem mestu bo treba usmeriti svoje misli. Uspehi bodo tako briljantni. Nekaj več prila-ganja in notranjega nemira bo v ljubezni. a DEVICA ' (23.8. - 22.9.) Narava vam bo podarila moč in skriti navdih. Dobro se boste počutili v družbi. Teden bo ugoden za pridobivanje znanja in iskanja novih resnic. Obdani boste z ljudmi, ki vas osrečijo. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale - pravilno bo, da boste zaprosili za pomoč. Filmski kotiček petek • 13. septembra 2013 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC IVO DANEU GL. MESTO TAJVANA SPREJEM, PRIVOLITEV VOZNIK NEVESTINE BALE IZOLATOR IGRALEC TAROKA AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA LADD BRITANSKI TEKAČ (JOHN) ANTON TROST TERMOS, TERMOSKA NAŠ GLEDALIŠKI IGRALEC NEOPAZNOST, NEVIDNOST OČEM LITIJ KRAJ PRI ILIRSKI BISTRICI PRODAJNI ODDELEK UBITJE S STRELI DAROVALEC, OPOROČNIK RIBIŠKO NASELJE NA PAGU SPELEOLOG HRVAŠKO OBM. MESTO RADOVAN GOBEC SLAVKO TIHEC SLIKAR (BRANE) SMUČIŠČE NAD BOHINJEM EMILE ZOLA SPLAVLJEN ZARODEK SKUPEK, SEŠTEVEK DRZA, SLOG FILOZOF HRIBAR ŠVEDSKA REKA NAS PRAVNIK (FRANC) BOMBAŽNA TKANINA AM. HOKEJIST (ARNOLD) INKOVSKI BOG VETRA PREBIVALEC SRBIJE 18. ARABSKA ČRKA OCET NAJVEČJI MORSKI SESALEC ZGODOVINSKI POTEK HEKTAR NAŠ TROBENTAČ (DAMIR) NAŠ PISATELJ (ROK) KROGOTOK, CIRKULACIJA VINCENCA, CENKA RIBIŠKO KOLESCE, ŠPULA IZ BESEDE ORAL PREBIVALEC BREZJA FILMSKA NAGRADA UGANKARSKI SLOVARČEK: ASAMA = vulkan na japonskem otoku Honšuju, KASAL = slovenska pevka (Polona), KON = inkovski bog vetra, KOREZ = slovenski slikar (Brane), KRIŽATE = grad pri Moravčah, OSS = ameriški hokejist (Arnold), REGIS = britanski tekač (John), UME = švedska reka. 'dVOSO 'ON3Z3d9 VlOH 'V>1NIA '3rN3ZOd>1 'HldV 'OAV>U 'IVIdOlSIH 'H» 'NOVI 'SSO '101» 'N31S31 '3IAin 'dl9Z '>13AV~ldS 'Z3 '9d 'dlDOdl 'dVIAlVf 'Nfll 'A31H3dlSOd 'VH/OOdd '31VZId>1 '11 'ISOUdVIS 'SVVflddVd 'N0IAIV3 'VdVlO '1VSV>! 'VlOaV :ouAejopoA '3>lNVZId>1 31 A31IS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 21. september: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). NEDELJA, 22. september: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Marjan Nahberger), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). PONEDELJEK, 23. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Polona Ambrožič Bombek). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK, 24. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). SREDA, 25. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Ka- rolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). ČETRTEK, 26.september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Oddaja o zeliščih in zeliščarstvu10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox). PETEK, 27. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Univox). POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si IN OBIŠČITE NA FACEBOOKU. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Za resnico in pravico se boste pripravljeni boriti. Obdani boste z zanimivimi ljudmi. Mnogo reči boste pogledali iz drugega kota in tako našli nove dimenzije. Ugoden teden za finančne prilive in poslovne dogovore. Notranja moč vam bo pomaga na življenjskih razpotjih. škorpijonom strelec fi^- (24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.) Jasno je, da boste stvarem prišli do dna. Pravzaprav bo obdobje namenjeno raziskovanju. Zadev se bo treba lotiti na intenziven način. Odločnost bo koristna odlika na delovnem mestu. Sreča bo obiskala tiste ljudi, ki bodo znali prisluhniti glasu svojega srca. Ljubezen - romantična doživetja. KOZOROG (H. l2. - IO. l.) Pred vami je nekoliko bolj mističen teden. Pozitivno bo, da boste naredili osebno bilanco. Vsekakor zadeve morate postaviti na svoje mesto. Pomembne odločitve bo modro preložiti. Neizmerna sreča vas bo čakala doma in v okrilju doma. Staro se bo končalo in odprlo tisto, kar bo novo. VODNAR (Il. l. -18.2.) Po planetnih vibracijah bo moč razbrati, da vas bo čakala sreča. Obdobje bo prineslo mnogo skladnosti in svežine. Na delovnem mestu bo tako moč narediti rez. Čustveno se boste mnogo bolj sprostili in si zaupali. Obeta se ugoden teden za učenje, za komunikacijo in za potovanja. Na delovnem mestu vas bo označeval pogum. Dejstvo bo, da se boste odpravili naprej in doživeli razcvet. Notranji pogum vam bo podaril krila in vlil zaupanja. Ugodne iztočnice boste doživeli tam, kjer bo veliko ljudi. Finančna sreča bo odvisna od modrosti vaših odločitev. RIBI (19.2. - 20.3.) Nekje iz ozadja vas bo spremljalo zaupanje. Pomembno bo, da si boste svoje občutke zapisovali. Muza ustvarjanja vam bo v pomoč na delovnem mestu. Vsekakor se bodo zadeve počasi, korak za korakom uredile v vašo korist. Srčni izvoljenec vam bo ponudil roko harmonije. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 13. septembra 2013 Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (11.) Od tod in tam Živeti kot v filmu o dobrih starih časih Slišala sem, da Latvije ni mogoče popolnoma spoznati samo med bivanjem v prestolnici ali obiskom sosednjih mest in vasic, zato je v želji po tem treba obiskati tisto „pravo" podeželje - samotne kmetije, kjer ljudje še vedno živijo, kot so živeli pred mnogimi leti (seveda z nekaterimi posodobitvami). Ker se nikoli ne branim novih dogodovščin, smo se s prijatelji odločili, da se za nekaj dni odpravimo na samotno kmetijo Dimzeni. Pot do tja je bila res prava pu-stovolščina, zamenjali smo kar tri avtobuse (kmetija je locirana v dokaj zakotnem predelu), in ker ljudje na podeželju seveda ne govorijo angleško, je bila prava sreča, da smo na koncu dejansko našli pot do naše ciljne destinacije. Navodila, kjer je pisalo, da ljudje navadno prihajajo na kmetijo peš, s kolesom, konjem, čolnom ali nenazadnje z avtobusom (železnica teh predelov ne pokriva), so se mi zdela kar smešna in predvidevala sem, da je napisano namenjeno predvsem turistom, ki bi se jim zaradi tega pot na kmetijo zdela večja dogodivščina, kot v resnici je. Ampak ne! Na kmetijo je mogoče priti le s tremi avtobusi dnevno (dvema zjutraj in enim zvečer), starinski avtobus iz prejšnjega stoletja (tukaj se niti malo ne šalim) pa nas je odložil sreči ničesar. Ni bilo ne postaje, niti kakršne table ali označbe - obstali smo sredi makedamskega križišča, kjer je morda moč srečati le nekaj avtomobilov dnevno. Po začetnem neustavljivem smehu smo le prebrali ta navodila, kjer je pisalo nekako takole: „Avtobus vas bo odložil na križišču. Pojdite naravnost, in ko boste zagledali hišo z rdečimi zidaki in drevesom brez listov, zavijte na levo. Čez manj kot 1,5 kilometra boste na drevesu zagledali znak z napisom Dimzeni, kar pomeni, da ste prispeli na cilj." Neverjetno, ampak resnično. Moj kovček na kolesa mi tokrat ni ravno najbolj služil, a vse je bilo pozabljeno, ko nas je pričakala dobra kmečka večerja. Mleko, sir, kisla smetana, paradižnik, mlečna kaša in domač črn kruh - popolna hrana zame. Vendar če priznam, da po tem, ko sem jo jedla kar šestkrat, in to v samo nekaj dneh, nisem več prepričana, da bi bila s tako enolično hrano resnično zadovoljna. Pred vsakim obrokom smo se skupaj z vso družino (na kmetiji živi pet odraslih in trije otroci) zbrali v jedilnici, razdelili hrano, nato pa zapeli molitev, s katero smo se zahvalili za vse dobrote, ki so nam dane. Glavni moto kmetije je, da obiskovalci niso le gostje, ki dogajanje samo opazujejo, temveč skoraj enakovredni člani družine, zato pomagajo pri vseh opravilih, tudi takšnih, ki jih morda še niso nikoli poiskusili, kot je na primer molža koz. Vstajali smo skorajda sredi noči, da bi pomolzli koze (ne trdim, da sem bila zelo učinkovita pri tem opravilu), kasneje pa jih, s pomočjo otrok, peljali na pašo. Seveda so se otroci nasmihali, ker nas koze niso in niso hotele ubogati, a vseeno smo jih s skupnimi močmi pripeljali nazaj v varno zavetje. Pomagali smo tudi pri pobiranju jabolk in pripravi le-teh za dobro domačo marmelado ter pri delu okoli hiše in v hlevu. Moram povedati, da je bil le-ta zadnjo Foto: Mateja Toplak Pot do samotne kmetije je bila res prava pustovoiščina, zamenjali smo kar tri avtobuse... Foto: Mateja Toplak „Pojdite naravnost, in ko boste zagledali hišo z rdečimi zidaki in drevesom brez listov, zavijte na levo." Foto: Mateja Toplak Vsakodnevna paša koz je kar zahtevno opravilo, ki ga opravljajo predvsem otroci. noč tudi naše prenočišče, kar je bila izredno zanimiva izkušnja. Ker je močno deževalo in seveda so bile koze zaradi tega dokaj nemirne, je bilo na trenutke (zaradi vseh zvokov) kar strašljivo, a vseeno sem vesela, da sem poiskusila spati na senu - ugotovila sem celo, da je res udobno Foto: Mateja Toplak Dimzeni je ekološka kmetija, na kateri živi pet odraslih skupaj s tremi majhnimi otroki. (morda bi lahko poiskusila kdaj tudi na našem seniku). Nekega dne smo se s kolesi odpravili do sosednje vasi in s tem do najbližje trgovine, ki je oddaljena kar sedem kilometrov, kar je ravno toliko, kolikor vsakodnevno prevozijo otroci, da pridejo do šole. Zanimalo me je, kako to poteka pozimi, saj za kolo takrat vendar niso primerne razmere, a seveda so mi pokazali stare smuči in tako sklepam, da so le-te pozimi povsem normalno prevozno sredstvo. V nedeljo po zajtrku smo se odpravili v bližje mestece (oddaljeno malenkost več kot 30 kilometrov) k maši, ki je bila zame zelo drugačna in zanimiva, cerkev pa prava mogočna stavba. Nedeljsko kosilo je bilo seveda obilno, a mlečna kaša, skuta in sir so bili spet glavni del le-tega. Kmalu smo se poslovili, se odpravili do že znanega ma-kedamskega križišča in veselo mahali edinemu avtobusu, ki se nam je bližal - veseli, da gremo na ogled filma: „Dobrodošli v civilizaciji". Verjetno je vsem jasno, da v hiši ni bilo toaletnih prostorov, računalnikov ali televizije, kajne? Nadaljevanje prihodnjič Zabovci ♦ Konec avgusta so se v športnem parku v Zabov-cih srečali krajani, ki so se v vas priselili. Udeležencev srečanja je bilo 55. Najstarejša med njimi sta bila 87-letna Marija Princl, ki se je v Zabovce priselila leta 1957, in Franc Volgemut, star 81 let, ki se je v vas priselil pred 52 leti. Organizatorji vsako leto udeležencem podelijo enake majice, na katerih je na sprednji strani motiv rokovanja; v smislu podajmo si roke in skle-nimo prijateljstvo. Udeleženci srečanja so skupaj preživeli lep sobotni popoldan, druženje so si popestrili z družabnimi igrami. Organizatorji dogodka so bili Jana in Marija Janžel, Jože Cimerman, Matevž Horvat in Janez Vogrinec. MZ Mafkovci ♦ 31. avgusta so se v Stojncih, v gostišču Pri Ri-beku, srečali nekdanji sošolci OŠ Markovci, rojeni 1938, ki so danes stari 75 let. Gre za generacijo, ki je najprej pet let obiskovala nemško šolo, nato so jih prepisali v jugoslovansko. Srečanja konec avgusta se je udeležilo 22 nekdanjih sošolk in sošolcev. Ob prijetnem druženju so obujali spomine na svoja šolska leta in dogodke, ki so jih spremljali skozi življenje. V zadnjih 25 letih je bilo letošnje srečanje že četrto zapovrstjo. Najprej so se srečali kot abrahamovci, naslednji srečanji sta sledili čez deset in 20 let, četrto srečanje pa je bilo letos avgusta. Organizatorja tokratnega srečanja sta bila Franc Šmigoc iz Stojncev in Marjan Plohl iz Markovcev. MZ 2. folklorni festival mm) Babinci ♦ Predsednici TKD Babinci pri Ljutomeru Jožici Berden je skupaj s prizadevnimi člani uspelo še drugič zapovrstjo pripraviti dvodnevni festival folklornih skupin Prlekije. Ob domači otroški in odrasli folklorni skupini (FS) so se zbrale še skupine upokojencev iz Ljutomera in Kri-ževcev ter FS iz Gornje Radgone, Cvena, Veržeja, Križevcev, Razkrižja, Kapele, Sv. Tomaža, Podgorcev, Bučečovcev, Male Nedelje in Obreža. »Namen folklornega festivala je po mojem mnenju preprost in izjemno pozitiven - pokazati, kaj imamo, in uživati v tem, kar znamo,« je povedala županja občine Ljutomer Olga Karba ter se zahvalila vsem, ki so zaslužni za uspešno izvedbo tovrstne kulturne prireditve. Izrazila je tudi željo, da festival postane tradicionalen. NŠ RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 1043 www.radio-tednik.si Foto: Laura Foto: NS petek • 13. septembra 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Mali oglasi razlogov za sodelovanje s Si.mobilom! Ste podjetnik z odličnim prodajnim znanjem. Zanima vas področje IT-ja in komunikacij. Gradite trdne poslovne povezave in prodajne poti. Cenite svoje poslovne stranke. Verjamete v moč tehtnih prodajnih argumentov. Dolgoročna vizija vam je pomembnejša od kratkoročnih ciljev. Želite razširiti svojo poslovno ponudbo. Ne bojite se novih izzivov. To je le nekaj razlogov, zaradi katerih vas vabimo v našo družbo. Postanite prodajni partner za Si.mobilove storitve. Ste prepoznali dobro priložnost? Oglasite se nam do 30. 9. 2013! Več na www.simobil.si/popolna-pisarna/razpis Popolna pisarna simobil.si STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. V DOMINU PTUJ - frizerski studio M, moško striženje 5 €, žensko striženje -fen 15 €, prameni 7 €, barvanje 6 €. Tel. 070 420 499. PREMOG lignit in visoko kalorični premog (črni) zelo ugodno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. liil» ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. PRODAM slive za žganje kuho. Tel. 041 582 437. KUPIM traktor ZETOR 2511 od prvega lastnika, tračni obračalnik 220 in kiper prikolico enoosno, 4 tone - Ljutomer. Tel. 041 261 676. PRODAM suho luščeno koruzo. Tel. 031 582 488. KUPIJO telička bikca ali teličko simen-talko, staro 14 dni. Tel. 031 876 713. PRODAM krompir za ozimnico, pet sort, Tel. 041 363 947, Cvetkovci 102. PRODAM kletko (hruška) za 300-l pre-šo in 400-l leseno kad. Tel. 719 24 48. PRODAMO mešano grozdje ali mošt. Tel. 041 554 657. PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 180 kg. Tel. 031 839 764. TELICO, brejo v 9. devetem mesecu, prodam. Tel. 051 231 529. PRODAM 50 arov koruze za silažo ali za luščenje v okolici Majšperka. Cena 700 €. Tel. 041 835 953. PRODAM suho koruzo. Tel. 719 83 21. PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, v 60-kg vrečah, cena vreče 7 €, ob nakupu nad 10 vreč nagrada bučno olje. Tel. 031 273 577 ali 720 81 08. PRODAM grozdje na brajdah, kvinton in jurko, ter 120- in 350-litrski leseni sod. Tel. 041 958 051. PRODAMO odojke. Stojnci 130. Tel. 766 90 01 in 031 845 522. PRODAM slive. Telefon 051 893 282. MOTORNA VOZILA KUPIM moped Tomos avtomatik, dobro ohranjen. Tel. 041 411 971. NEPREMIČNINE PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195. V MAJŠPERKU oddamo v najem opremljen frizerski salon. Tel. 040 554 888. OPREMLJEN IN OBNOVLJEN poslovni prostor za dejavnost trgovine (ali podobno mirno dejavnost) v izmeri 46 m2 na naslovu Zagrebška cesta 74 (ob glavni cesti zraven gasilskega doma Turnišče) damo ugodno v najem za 170 €/mesec + obratovalni stroški. Informacije na 041 667 325 oz. Polje-dom, d. o. o. PRODAMO gradbeno parcelo s pogledom na Ptuj, 800 m2, za 48.000 €. Dividenda, d. o. o., 051 848 241. DOM-STANOVANJE ODDAM 1,5-sobno delno opremljeno stanovanje na Ptuju z uporabo interneta in kabelsko TV. Tel. 041 428 673. V NAJEM oddam opremljeno garsonjero z balkonom, 36,5 m2. Ul. 25. maja 10, Ptuj. Tel. 041 368 422. DELO ZA DELO v tuji iščemo ključavničarje z znanjem varjenja, DEMO mehanske in elektro storitve, Stojan Zunkovič, s. p., Majšperk 7 e, 2323 Ptujska Gora, PE Zg. Hajdina 129 b, tel. 02 788 30 23 ali 041 418 810. E-mail.: Info@demo. sp.si, http./www.demo-sp.si. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. GOTOVINSKA POSOJILA Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. MostiCak, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. Številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 aH 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.iah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. BODI KREATOR SVOJEGA ŽIVLJENJA Petstopenjski tečaj zavestnega življenja Tečajje namenjen vsem, ki si žefiteprejeti praktična orodja za učinkovitejše in srečnejše Uvijenje. "Vaje - meditacije - krepitev intuicije. Začetek, 26. septembra ob 18.00 uri, Aškerčeva 1, Ptuj Info I www.tamarabelsak.com I 041 343 958 ŠTAJERSKI TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE! Stajersi Nagrada za tokratne izžrebane naročnikejeVSTOPNICAZAKOPANJE VTERMALNEMPARKUTERMPTU|. t. AnaKmetec, Pongrce 21,2326 Cirkovce 2. Vlado Grobelšek, Preša 6,2322 Majšperk 3. Ana Zajšek, Majski Vrk 5,2284 Videm pri Ptuj 4. KristinaKokot, Hrastovec 3/a, 2283 Zavrč 5. Marjana C&futa, Na tratak 11,2250 Ptuj '/ V hotels &resorts Termalni Park Terme Ptuj terme pm jU S. Marija Korošec, Lovrenc na Dr. potju 37/c, 2324 Lovrenc na Dr. potj 7. MarijaMundaVičanci 8,2274 Vetika Nedetja 8. TenezijaVeršič, KrčevinapriVurjber.74/a, 2250 Ptuj 9. Darinka Sneš, Ptujska c. 90,2331 Pragersko to. AntonHercog, Mati Okič 5S, 2285 Zg. Leskovec U Nagrajenci Joste prejeti nagrado po pošti. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 13. septembra 2013 /f^zaščita //////r osebna varovalna oprema POTREBUJEŠ ŠOLSKO UNIFORMO? Pri nas dobiš vse na enem mestu: bluza in hlače farmer hlače do pasu kombinezon plašč delovna obutev, škornji, natikači rokavice STALNA ZALOGA PO DOSTOPNIH CENAH in popust na izbrane izdelke Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13 tel: 02/ 779 71 11 MALOPRODAJA vsak delovnik med 7. In 16.uro PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA IPTUJI PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cenj^ Oprema Barva AUDI SPORTBAOCA31.9TDI AMBITION 2008 10.900^)0€ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGEOfT LIMUZIHA4071.6 HDICONF. PACK 2007 6.990,00 € SERV. KNJIGA KOV. B0RD0 FORD FUSION 1.616V COMFORT 2008 5.490/10« PRVI LAST. KOV. SIVA OPEL COSMO ASTRA 1.816V TWIN TOP 2007 7.900,00 e SERV. KNJIGA KOV. S. MODRA CITROEN SELECTION C4 PICASS01.6 VTI GRAND 2011 10.990,00« GRET. SEDEŽEV BELA SEAT IBIZA1.4 MPI STELLA 2002 2.150,00« KLIMA KOV. MODRA FORD FUSION 1.416V COMFORT 2007 4.950,00 { KLIMA KOV. SREBRNA CITROEN SAX01.0I 1999 880/10« 5VRAT RDEČA RENAULT SEDAN MEGAN 1.616V AUTHENT1QUE 2009 5.300,00 e SERVIS. KNJIGA BELA PEUGEOT 3081.416V CONFORT 2008 6.190,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA MERCEDES- BENZ A160 CLASSIC 1999 2.750,00 £ KUMA RDEČA OPEL ASTRA 1.616V COSMO 2010 9.400,00 € SERV. KNJIGA BELA RENAULT MEGANE 1.616V ELAN 2008 5.690,00 e 43.000 PREV. KOV. BORBO CITROEN PICASS01.616VSX 2002 2.900/10« SERV. KNJIGA KOV. S. MODRA PEUGEOT 607 2J16VTITAN 2001 2.650/10« AVT. KLIMA KOV. SREBRNA FORD FIESTA 1.416V COMFORT 2008 5.230/10« PRVI LAST. kov. Črna TOYOTA COROLLA VERSO 2.2 D-4D SOLL 2006 6.850/10« PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCIINIT1ALE PARIS 2008 10.900/10« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA MERCEDES- BENZ CABRIO 320 CLK AVANTGARDE 2003 10.900/10« USNJE KOV. SREBRNA FIAT MULTIPLA 1.616V SX100 1999 1.650/10« KUMA KOV. ZLATA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 tjffluJ ) Industrijska 9, MARIBOR f ^JjZf/ 02 2283020,031 658 679 1 NOVA VOZILA FORD 1 POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD 5 KREDITI NA POLOŽNICE } BREZ POLOGA 1 ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE 1 ZNAMKA LETNIK CENA € OPR. BARVA AUDI Q 7 3.01DIOUATTRO V6 DPF 2006 21.700,00 TIPTRONIC, PARK SENZ.,TEMPDM. ČRNA KOV. BMW523I4VRATA 1998 2.990,00 ALUPLAT, DV.AVT.KLJMA, MEGL. SV.ZELENAKOV. CHEVROLET AVE01.2 SE 3 VRATA, SLO 2006 2.950,00 MEGU K0N1R. NA VOLANU SREBRNA KOV. CHEVROLET CAPT1VA 2.0 VCDILT 4X4 2010 15.980,00 7 SEDEŽEV, USNJE, PARK SENZOR. ČRNA KOV. (MEN C41.416V, ATTRACTION 5 TOT 2008 5.990,00 1.LAST, TEMPOMAT, MEGLENKE TEMNO MODRA KOV. F1ATSCUD0 COMBI VAN FURGON 1.9 TD 2000 2.390,00 MOŽNOST POVRAČILA DDV BELA FORD WIDE! 1.01ECOBDOST-TESTNI 2013 13.990,00 TEMPOMAT, C0N1R0L PAKET ČRNA KOV. FORD (M TREND 1.6 VCT125 KM-TESTNI 2013 16.990,00 PAKETTREND1, PAKET UDOBJE 1 MARS REDRDEČA KOV. FORD FIESTA 1.251 TREND, 5 VRAT-TESTWO 2013 10.900,00 ČRNA STREHA, COOUiSOUND P. BELA FORD FIESTA 1.4 CDMFDRT, 5 VRAT 2008 5.790,00 ALU PLAT., KUMA, 1.LAST., MEGL MODRA KOV. FORD FIESTA 1.0 EC0B00STTTTANIUM. 5 VRAT 2013 13.490,00 TEMPOMAT, OTAVDIO SISTEM MODRABLUE CANDY KOV. FHRD C-MAX 1.8 TDCI, SLO 2007 7.490,00 ALU PLAT, AVT.KLIMA, VLEČ.NAPR. ČRNA KOV. FORDFDCUSKARAVAN 1.6 2007 6.980,00 DOD. 4 ZIM. GUME NA PLATIŠČIH SREBRNA KOV. FORD FUSION 1.6 COMFORT 5 VRAT 2008 6.690,00 ALUPLAT, AVT.KLIMA, MEGLENKE TEMNO SIVA KOV. FORD FUSION IE TREND, SLO 2008 6.990,00 KUMA, MEGL, 1.IASM TEMNO SIVA KOV. HONDA ACCORD 2.0,5VRAT 1999 1.790,00 NAVIGACIJA, USNJE, ALU PLAT. ČRNA KIACEED 1.6 CROHN 2011 11.390,00 KUMA, PARK SENZ., STR.SANI BELA MERCEDES BENZ VTT0109 CDI FURGON 2010 16.990,00 IE 23,950 ta, <4 ZIMSKE GUME BELA OPEL ASTRA 1.616V ENJOY. 5 VRAT 2006 5.980,00 HIFI, 1.LAST..P0TR. SERV.KNJIGA TEMNO SIVA KOV. OPEL COMB01.6116VT0UR 2004 2.990,00 KUMA, EL POMIK STEKEL, ABS BELA OPEL MERIB 1.61, SLO 2004 4.990,00 KUMA, VLEČNA NAPRJ.LAST. SREBRNA KOV. PEUGEOT 206 CC 1.61BV DUIKSILVER 2005 4.490,00 ALUPLAT.ŠP.SEDEŽI. OBV.KONTR. SREBRNA KOV. PEUGEOT RCZ COUPE 1.6 2010 19.500,00 BDCENON, PARK SENZORJI ČRNA RENAULT MEGANE 1.5 Da. 5 VRAT 2004 3.190,00 KUMA, MEGLENKE, NASLZA ROKO SREBRNA KOV. RENAULT MEGANE 1.9 DO COMFORT. 5 VRAT 2005 3.490,00 AVT.KUMA, ALUPLAT., POT.RAČ. TEMNO SIVA KOV. RENAULT MODUS 1.5 DCI ELAN, 5 VRAT 2008 5.990,00 KUMA, MEGL, OBVOLKONTROIE SV. MODRA KOV. SEAT ALTEAXL 1.9TDI, 5 VRAT 2007 8.990,00 ALUPLAT, BLUFTODTH, STR.SANI SREBRNA KOV. SEAT LEON 1.45VRAT.SL0 2003 3.790,00 KUMA, ABS, 1.LASTNIK ZLATA KOV. VW GOLF 1.41 TRENDUNE, 5 VRAT 2004 6.690,00 AVT.KLIMA, 1.LAST.P0TR.SERK. SREBRNA KOV. VW GOLF PLUS 1.6 FSICOMFORTLINE 5 VRAT 2007 8.990,00 TEMPOMAT,TIPTRONIC,2.U SREBRNA KOV. ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomabilipr 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Kronika iz občine Lenart 12:00 Ulrip iz Ormoža 13:00 Polka in Majolka 14:00 Ujemi sanje 1B:00 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Ulrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja SIP TV PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 08:00 Otroška oddaja 09:00 Oddaja iz občine Hajdina 10:30 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 Kronika iz občine Videm 13:00 Lukarski praznik 2013 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Koncert lamburašev Pika poka 18:30 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 1. del 2100 Glasbena oddaja 08:00 Srečanje članov DU Markovci 10:00 Oddaja iz občine Lenart 12:00 Seja sveta občine Dornava pon 18:00 Markovci-Oddaja iz preteklosti 20:00 Koncert ansambla Žargon z gosti 22:00 Ujemi sanje 23:30 Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.isi Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 90 let PGD Videm 09:30 Polka in Majolka 10:20 Ptujska kronika 10:50 Ujemi sanje 18:00 Kronika iz občine Videm 20:00 Koncert ans. Žargon z gosti 22:00 Srečanje članov DU Markovci 23:00 Video strani Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.„. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. PTUJSKA TELEVIZIJA PROGRAMSKA SHEMA PeTV Petek 20.9. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 0:20 Modro -pon. 12:00 Rcei TV Ormož 15:35 Kuninjica 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:40 Glasbeni predali 18:20 Kjmavčevi veEeri 2011 - pon. 18:50 življenje skozi objektiv - pon. 19:25 Glasbena 8 (slovenska lestvica) 6. odd. Nedelja 22.9. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica ■ 11:00 Cista umetnost 23. oddaja - pon. ion. I. oddaja - pon. tujska kronika -non. ■ lista umetnost - 23. oddaja - pon 20:40 Šport(no)-19. oddaja pon. 21:15 Motoscena - 23. oddaja - pon. 21:45 Glasbeni Dredah 22:00 Resi TV GoriSnica - pon. _ 'emljainmi _______, 14:00 Sport(no) -19. oddaja poii. 15:00 Gostilna »Pr Franceti-46. i 17:10 Art Ptuj 2013 -pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Povabilo na kavo - pon. 19:00 Povabilo na barko - Pogovor s Filipom Flisarjem -pon. 19:1012.legata Ptujčanka - pon. 19:25 Glasbena 8 (slovenska lestvica) - 6. odd 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon. 21:00 Cista umetnost -23.21:20 Motoscena-23. oddaja oddaja pon. pon. Sobota 21.9 hOO Ptujska kronika - pon. 0:25 Modro - pon. 1:30 Zemlja in mi -19. oddaja - pon. 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo - pon. 5:30 Kuhinjica - pon. 5:55 Glasbeni predah 6:00 Ptujska Kronika - pon. 7:25 Glasbena 8 (tuja lestvica) - 6. odd,- 8:00 Ptujska kronika - Don. 8:20 Cista umetnost - 23. oddaja - pon. 8:45 Pregled tedna - pon. 9:05 Film Campus - Babica -pon. 9:15 Film Campus - Kot doma - pon. 9:25 Snoti po Maleziji-pon. !!0:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Zemlja in mi -19. oddaja - pon. 20:50 Film o gradu Turnišče - pon. 21:20 Film Campus- Jaz in Ti -pon. 21:30 Film Campus- Stanovanje št. 4 - pon. 21:40 Film Campus- Kosmataljubezen -pon. 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika - pon. 21:45 Zeleno-1.oddaja-pon Ponedeljek 23.9. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Modro - pon. 10:45 Pregled tedna - pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 16:30 Glasbeni predah 16:50 Povabilo na kavo - pon. 17:30 Pregled tedna - pon. 17:50 FimUampus - Svoboden kot kokoš - pon 18:30 To bo moj poklic- Gastronom hotelir in turistični tehnik 19:00 Cista umetnost - 23. oddaja -pon. 19:20 Film Campus - Revolucija - p. 19:25 Glasbena« (tuja lestvica) -i. odd. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zeleno-2. oddaja 20:40 Povabilo na kavo - pon. 21:20 Motoscena - 23. oddaja - pon. 21:45 Giasbeniprodah 22:00 Ptujska kronika-pon. [top3avtomobil7 t- VOZILA Z GARANCIJO .J Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M =fJ si WI d 911 ! I Mej J 9 loj B tel O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0TDI 2009 13.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA AUDI ALLR0AD 2.5 TDI QUATTRO 2003 5.490,00 4X4, SLO, VSA OPREMA KOV SIVA BMW 318 d TOURING 2009 13.490,00 1. LAST., VSA OPREMA KOV. ČRNA BMW 318 dTOURING DIESEL 2004 5.490,00 AVT. KUMA, 17 C0L KOV. MODRA BMW 520 d F10 NOV MODE 2011 31.990,00 VSA OPREMA KOV MODRA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 Hdl 2008 8.490,00 KUMA, KOT NOV kov.vuouCna CITROEN C4 PICASS01.6 HDI 2009 8.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA CITROEN C51.6 DIESEL HDI 2011 11.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV ČRNA FORD C-MAX 1.6 DIESEL TDCI GHIA 2010 9.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV. SIVA FORD M0NDE0 2.0 DIESEL TITAN. 2009 9.990,00 AVT.KUMA, NAVIG. KOV ČRNA OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL 2009 6.990,00 KUMA, 1.LAST. KOV SIVA OPEL ASTRA GTC1.616V 2008 6.790,00 C0SM0 KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTi 2011 13.990,00 VSA OPREMA BISERNO BELA RENAULT CU01.216V 2004 2.990,00 KUMA, SLO K0V.SREBRNA RENAULT ESPACE DCI DIESEL 2004 3.490,00 KUMA, VELIKI SERVIS KOV. SIVA RENAULT MEGANE 1.5 DCI 2008 5.990,00 1.LAS, SLO KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC1.5 DCI 2008 6.490,00 KUMA, SLO KOV ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ O PMiklavž č.t ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA c BARVA BMW SERIJA 3:318 D TOURING 2002 3.680,00 KOV. SIVA BMW SERIJA 3:318 D TOURING 2010 13.800,00 KOV. ČRNA BMW SERIJA 5:520D TOURING 2008 14.280,00 KOV. ČRNA CÍTROEN C31,4 HDI CONFORT 2010 5.770,00 BELA CITROEN C4 PICASSO 2.0 HDI EXCLUSIVE 2009 8.680,00 KOV. SV. MODRA CITROEN C4 PICASS01,6 HDI BUSINESS 2010 9.780,00 KOV. RJAVA FORD M0NDE01,6 TDCI TREND 2003 2.850,00 KOV. RJAVA FORD SWIAX 1,8 TDCI TREND 2008 10.490,00 KOV. ČRNA OPEL CORSA 1,3 CDTI 2010 6.600,00 BELA OPEL INSIGNIA SPORTSTOURER 2,0 CDTI 2011 12.680,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 308 SW CONFORT PACK 1,6 HDI 2009 7.480,00 KOV. SIVA PEUGEOT 407 SW BUSINESS 16 HDI 2010 8.490,00 KOV. ČRNA RENAULT MEGANE 1,5 DCI 2011 8.580,00 BELA SEAT ALTEA XL STYLANCE 1,9 TDI 2008 8.600,00 KOV. ČRNA SEAT IBIZA ST STYLE 1,6 TLI CR 2011 8.550,00 KOV. SREBRNA VW PASSAT CC 2.0 TDI 2010 17.990,00 KOV. SIVA VW TOUAREG 2,5 R5 TDI T1PTR0NIC 2005 10.580,00 KOV. SIVA ODKUP VOZIL V ENI URI www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 13. septembra 2013 Oglasi in objave Štajerski 23 ZAHVALA Vsem, ki so pomagali lajšati bolečine, obiskovali in tolažili našega bolnega Štefana Laura ga pospremili na poti slovesa, izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter podarili sveto mašo, se globoko zahvaljujemo. Družina Laura V življenju le skrbi in delo si poznal, sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, kjer ni bolečin, a nate ostal večen bo spomin. SPOMIN 13. septembra je minilo 6 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Franc Kocmut IZ TRNOVSKE VASI 31 Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu poklonite lepo misel in prižgete svečko. Žalujoči: žena, sinova in hčerka z družinami Prireditvenik Petek, 20. september 10:30 Dornava, baročna dvorana: proslava ob 60. obletnici Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava 12:00 Ptuj, pred Mestno hišo: tradicionalno kolesarjenje ob evropskem tednu mobilnosti in dnevu brez avtomobila 17:00 Podboč, ob Dravinji: odprtje opazovalnice za ptice z doživljajskim podestom, učilnica v naravi 18:00 Gerečja vas, Gasilski dom: 10. Bučijada Društva žena in deklet Gerečja vas 18:00 Selce, Kulturni dom: proslava ob krajevnem prazniku KS Voličina, kulturni program in podelitev priznanj 20:00 Lenart, Dom kulture: dobrodelni akustični koncert glasbene skupine MI2, predskupina Proti toči proti poledici, študentski klub Slovenskih goric 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert Katalena 20:00 Ptuj, Kolnkišta KPŠ: Za zdrav začetek študijskega leta, predavanje o vegetarijanstvu 20:00 Ptuj, velika dvorana dominikanskega samostana: svečano odprtje kongresno kulturnega središča v Dominikanskem samostanu, glasbeno gledališka predstava s 3D video projekcijo Sobot, 21. september 7:00 9:00 9:00 Slovenska Bistrica, pred tovarno Impol: sejem starodobnikov, avtomoto klub Classic Ptuj, Grand hotel Primus: kuharski tečaj KPŠ, Futer a la carte, mehiška kuhinja Ptuj, tržnica: Prosti čas, ustvarjalnost in solidarnost, do 12.00, Sejem prostega časa, Tržnica ustvarjalnosti in unikatov in Zelemenjava - izmenjava pridelkov, semen, sadik, čajev, receptov, nasvetov 10:00 Lenart, Hipodrom Polena: Državna razstava lisaste pasme, ocenjevanje, uradno odprtje ob 13.00, razglasitev rezultatov ob 14.00 10:00 Ptuj, tržnica: predstavitev The swing story, do 12.00 10:30 Cerovec: odkritje spominske plošče na rojstni hiši Stanka Vraza, Slovensko etnološko društvo in PM Ptuj Ormož 19:00 Voličina, Kulturni dom: veseloigra v treh dejanjih Mož na preizkušnji, dramska sekcija KTD Selce 21:00 Ptuj, hotel Mitra: plesni večer The Swing story in oblikovanje pričesk z Irino Kysselef od 20.00 dalje Nedelja, 22. september 8:00 Ptuj, železniška postaja: odhod na Družinski izlet DPM Ptuj, v Velenje na Pikin festival 9:00 Sp. Voličina, gostilna Vinska trta: 43. vrtna veselica na Ruperškem žegnanju 10:00 Sp. Voličina, cerkev Sv. Ruperta: slovesna maša, žegnanje in dobrodelni srečelov 17:00 Pragersko, cerkev Marijinega brezmadežnega srca: koncert, zaključni koncert festivala Poletje v Laporju, Andraž Slakan - orgle in violina, Tilen Slakan - trobenta in Jože Grobler - tenor, ob 10. obletnici posvetitve cerkve in prazniku KS Pragersko-Gaj Ponedeljek, 23. september 11:00 Ptuj, kavarna MG Ptuj: novinarska konferenca pred premiero predstave Hans Christian Andersen Palčica 19:00 Ptuj, hotel Mitra: predavanje Mateje Tomšič Akengen, Ljubezen in partnerski odnosi Mestni kino Ptuj Petek, 20., sobota, 21., in nedelja, 22. september: 17:00 Prekrokana noč 3; 19:00 Otroci Sarajeva; 21:00 Arbitraža. ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je ... SPOMIN 22. septembra 2013 mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Leopold Hajšek IZ SESTRŽ 97 PRI MAJŠPERKU Za vedno bo ostal v našem spominu. Vsi njegovi Solza, žalost te zbudila ni, odšel si tja, kjer ni gorja, nam ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. SPOMIN Tih in boleč je spomin na dan 20. 9. 2012, odkar nas je za vedno zapustil dragi sin, oče in dedek Milan Kerin IZ KVEDROVE 5 Hvala vsem, ki ga ohranjate v srcu z lepimi spomini. Žalujoči tvoji najdražji Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin na tebe bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi drage mame, babice in tašče jßk Veronike Bele IZ DOBRINE 68 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste nam lajšali bolečino. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče ter svete maše. Hvala župniku g. Cirilu Čušu za spoštljivo opravljen obred in sv. mašo. Hvala pevskemu zboru Feguš za odpete žalostinke, govorniku Rudiju Vodušku za besede slovesa. Hvala kolektivu Sava Kranj, hvala za odigrano Tišino ter podjetju Mir za opravljene storitve. Posebna hvala ge. Gelici Butolen iz Krčevine, ki ji je vseskozi stala ob strani in ji pomagala pri bolnišnični oskrbi. Žalujoča: hči Veronika z družino Program TV Ptuj Sobota ob 21.00, nedelja ob 10:00 Študij bionike na Visoki šoli na Ptuju; 120-letnica Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož; Zaključna konferenca Centra vseživljenj-skega učenja Podravja; Tenzor praznuje, ponosnih 20 let; Prireditvena ploščad, nova pridobitev ptujske knjižnice; Razstava tapiserij sodobne srbske umetnosti; Odsevi prazgodovine v bronu v Salonu umetnosti; Ptujski župan sprejel udeležence 47. mednarodnih iger šolarjev v Kanadi; Padalec Peter Balta dvakratni evropski prvak; Srečanje koronarnih bolnikov Spodnjega Podravja; 15. grajska košnja; V svet elektronike z revijo Monitor; Z glasbo v sobotno noč. Ni te več med nami, ne v svoji hiši. Nikjer več tvojega glasu se ne sliši. Ob tem nastalo grenko je spoznanje, da nikoli več te ne bo, ker za vedno vzel si slovo. ZAHVALA Janez Hrašan 10. 9. 1943 t 26. 8. 2013 IZ DOLIČA 26 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter izrazili sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici gospe Hedviki za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, PP Komunala Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Modrost Iskrenost Ljubezen Ambicije Nikoli več ne bodo živele, le na tvojem grobu bodo svečke gorele! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Milana Zajška IZ TRŽCA 37 A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju UKC Maribor in SB Ptuj, sodelavcem Nove KBM Ptuj, govornikom g. Šeguli, g. Gašparju in ge. Krajnc za izrečene besede slovesa, iskrena hvala p. Jožetu in p. Tarziciju za opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se ge. Ivanki Šel za molitve, pevcem za odpete žalostinke, glasbeniku za odigrano melodijo tihote ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, sorodnika in prijatelja Antona Mohoriča IZ MEŽANOVE ULICE 12 21. 10. 1948 t 3. 9. 2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se župniku za cerkveni obred, mašo zadušnico in molitve, pevcem vokalnega kvarteta za odpete pesmi in godbeniku za odigrano poslednjo melodijo. Hvala za ganljive besede slovesa gospodu Vur-cerju in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem, ki ga boste ohranjali v lepem spominu. Žalujoči: njegovi najdražji ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in tasta Antona Zdešarja IZ GRAJENE se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje ter sveče in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. med. Izu-dinu Kanliču, dr. med. Urbanu Toplaku in dr. stom. Francu Cizerlu, ki so vzorno skrbeli za njegovo zdravje. Hvala osebju intenzivnega oddelka SB Ptuj za nesebično pomoč. Hvala g. župniku proštije za molitve in sožalne besede, častitemu patru za opravljen cerkveni pogrebni obred, poslovilne besede, mašo zadušnico in izrečeno sožalje. Hvala pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebni službi Javne službe Ptuj. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoča družina Zdešar Ptuj • Odprtje Kongresno-kulturnega središča Izjemen gradbeni in konservatorsko-restavratorski projekt V sredo je bila v obnovljenih prostorih dominikanskega samostana na Ptuju tiskovna konferenca, na kateri so predstavili pridobitve prve faze, kongresno-kulturno središče, ki zajema Veliko dvorano s 378 sedeži, urejeno v nekdanji dominikanski cerkvi Marijinega vnebovzetja, Malo dvorano, ki se nahaja v enem izmed najstarejših delov ptujskega dominikanskega samostana in refektorij, nekdanjo obednico. Na tiskovni konferenci so sodelovali ptujski župan Štefan Čelan, arhitekt Milan Tomac, predstavnik Strabaga Mitja Prijatelj, odgovorni konservator Robert Peskar in Mojca Horvat iz oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj. Kot so poudarili, je obnova dominikanskega samostana ena najpomembnejših pridobitev v MO Ptuj in ena redkih investicij prenove izjemnega kulturnega spomenika v okviru projekta EPK 2012 - Ptuj partner, čeprav so se dela zavlekla. Dominikanski samostan je eden od trojice najpomembnejših objektov, ki tvorijo ogrodje starega ptujskega mestnega jedra ob ptujskem gradu in minorit-skem samostanu. Kot je povedal ptujski župan, si prizadevajo, da bi se skupaj z državo kot lokalno politiko, gospodarstvom, kulturo in drugimi čim bolj poenotiti, ker želijo čim hitreje končati celotni projekt obnove dominikanskega samostana, ki je razdeljen v tri faze. Šele ko bo končan, bo zasijal v polnem sijaju, šele takrat bo mogoče realizirati vse načrte, ki so jih zasnovali ob odločitvi za investicijo. Čim prej pa si želijo končati vse posege v notranjosti objekta, ureditev zahodnega parka, sončnega parka in sanacijo nabrežine s plavajočim odrom na reki, da bi lahko objekt polno zaživel kot center za izvedbo znanstvenih simpozijev, poslovnih konferenc in drugih dogodkov ob hkratnem privabljanju vrhunskih kulturnih ustvarjalcev. Potek odgovorne in zahtevne prenove je predstavil odgovorni projektant Milan Tomac. Objekt tovrstnega pomena in tako visoke umetniško-zgodo-vinske vrednosti je z obnovo, ki pa v celoti še ni končana, dobil dostojen namen in funkcijo. Pri obnovi se niso niti dotaknili visoko vrednih historičnih elementov, tudi na simbolni ravni so želeli pokazati, da so vsi novi posegi ločeni in da se v principu niti ne dotikajo historične substance. Objekt še zdaleč ni dokončan, predvsem z restavratorskega vidika, tudi predvidena konservatorska dela zaradi pomanjkanja denarja prve faze še niso dokončana, ker je zmanjkalo 600 tisoč evrov. Pred posegom v I. nadstropje bo treba utrditi tudi poslikave v križnem hodniku, sicer pa se bo lahko s konservatorsko-re-stavratorskimi deli nemoteno nadaljevalo tudi v nadaljevanju projekta obnove dominikanskega samostana ne glede na dejavnosti, ki se bodo v objektu dogajale. Vsi novi elementi v prostoru so izključno vezani na nova tla, na katera je vezana tudi vsa tehnika, v samo enem prostoru pa se tudi odlepijo od podlage, to je prostor nekda- nje cerkvene ladje, kjer je tudi dvignjena tribuna, pod katero se nahajajo tudi tri grobnice visoke vrednosti z velikimi najdbami. Te se bodo lahko predstavile na kraju samem, ne da bi to motilo program. Historične substance se z novimi objekti niso dotikali Odgovorni konservator Robert Pesker je dejal, da so s konceptom konservatorske prenove sledili moderni teoriji, da se originalne strukture ne bodo dotikali, razen zaradi konservatorskih del in resta-vriranja, ter da se ne bo posegalo v tiste dele samostana, ki so bodisi slabše ohranjeni ali pa že razvrednoteni zaradi preteklih posegov. Projektant je imel toliko proste roke, da je potrebne instalacije lahko speljal v samo tlakovanje. Pri oblikovanju novih sestavin je bilo vse podrejeno modernemu pristopu. Obnova dominikan- skega samostana je najzahtevnejši projekt, ki je bil kdajkoli doslej izveden v Sloveniji. Za zdaj naj bi v tehničnem pogledu s kongresno-kul-turnim središčem upravljale Javne službe, ki bodo skrbele tudi za vzdrževanje, koordinatorja vsebin bodo poiskali z javnim razpisom, čeprav se nekaj časa v javnosti že pojavlja ime Danijela Tementa, tudi podrobni stroški obratovanja še niso znani. Ustrezno rešitev pa iščejo še tudi za odmev, za ta problem so vedeli od začetka. Pripravljene so rešitve, tudi glede zmanjšanja odmevnega časa, vendar bodo še počakali, da bodo videli, kako dvorana funkcionira, saj ne želijo delati na pamet. Če bi ga preveč zadušili, pa bi prostor izgubil del svojega čara, pravi odgovorni projektant Milan Tomac. MG Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, ob morju okoli 12, najvišje dnevne od 17 do 22, na Primorskem okoli 24 stopinj C. Obeti V soboto bo pretežno jasno z jutranjo meglo po nižinah. V nedeljo bo nekaj več oblačnosti, a brez padavin. Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si Dela na prvi fazi so trajala od oktobra 2011, z nekaterimi prekinitvami, in so bila končana letos poleti oziroma so se s prvotno predvidenih osem mesecev podaljšala na 23 mesecev, z nekaterimi prekinitvami. Stala so 4,3 milijona evrov, od tega so dva milijona pridobili iz evropskega sklada za regionalni razvoj in države, 2,3 milijona evrov pa je zagotovila MO Ptuj. Druga faza je ocenjena na 1,5 milijona, pri čemer naj bi 800 tisoč evrov pridobili iz ko-hezije. Končni obračun je izvajalec gradbenih del Strabag predal 6. septembra letos, v okviru pogodbene vrednosti oziroma je znesek celo 20 tisoč evrov manjši, kar naj bi tudi pomenilo, da 320 tisoč evrov, kolikor je Strabag zahteval zaradi podaljšanja roka izvedbe (zaradi zamud pri restavratorsko-konservatorskih delih in zamud pri zagotavljanju sredstev države), ni več vprašljivih. V celoti pa je obnova dominikanskega samostana izjemen gradbeni pa tudi konservatorsko-restavratorski projekt, ki je prinesel tudi številne pomembne najdbe. Foto: Črtomir Goznik Med najdbami so gotovo največje presenečenje baročne poslikave. Napoved vremena za Slovenijo Kakršno vreme o kimavca mlaji, takšno je vso jesen najrajši. 4/18 7/18 Gobe (juhe, predjedi, glavne jedi) www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28