kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 33 1985 67 MAKS PETERLIN, TELESNOKULTURNI DELAVEC, KAMNIŠKI ROJAK dušan novak Slovenski biografski leksikon med po- tomci pesnika in pisatelja Josipa Stritarja omenja tudi dr. Maksa Peterlina, pravnika, kulturnoprosvetnega in telesnokulturnega delavca. Maks Peterlin je bil rojen 15. 2. 1894 v Komendi in je torej rojak kamniškega ob- močja. Bil je dijak prve slovenske generacije na šentviški gimnaziji ter je po maturi leta 1913 odšel na študij prava na Dunaj. Leta 1914 je bil ob izbruhu vojne vpoklican. Spo- četka je bil del leta 1915 v oficirski šoli v Gorici, nato pa na fronti v Galiciji, v Tirolah in na soški fronti. Že kot dijak na šentviški gimnaziji se je odlikoval kot telovadec in je za to dejavnost navduševal tudi druge. V leta 1913 ustanov- ljenem telovadnem odseku Orla je našel ta- krat primerno okolje za svoje zanimanje in je odtlej pridno sestavljal telovadne vaje, ki so kmalu postale v organizaciji obvezen ma- terial za vadbo. Organiziral je tudi tekmova- nja. Leta 1913 je odšel na Dunaj in poleg prava vpisal še dvoletno šolo za profesorje telo- vadbe na srednjih šolah. Z njim je bü na tej šoli tudi že pok. akademik France Koblar. Znanje, ki ga je tu pridobil, je takoj prena- šal, še sveže, na tečajih in tekmovanjih. To je bUo leto njegove največje športne in te- lesnokulturne aktivnosti. Dokumentacijo za njegovo delovanje naj- demo v njegovih prispevkih v Mladosti, v njegovih telovadnih načrtih za posamezna leta, kjer vneto zatrjuje, da je Z. O. (zveza Orlov) telovadna organizacija, ki mora te- hnično delo tj. telesno kulturo, dvigniti na čim višji nivo. Gimnastika vpliva ne le na te- lo, tudi na razvoj duševnosti, zato je potrebna vsestranska telesna vadba. Izvajanje vaj naj ne bo površno, temveč temeljito, strumno. Opozarja, da se ne smejo zanemariti tudi druge oblike telesne vzgoje, vadbe skokov, tekov itd. O moreški, ki je bila takrat kot modna folklorna oblika vadbenih nastopov zelo cenjena, pa ni imel pretirano dobrega mnenja. Kot aktiven sodelavec je bil že leta 1912 na orlovskem zletu na Češkem v Kromefižu, nastopil je z vajami na evharističnem kon- Maks Peterlin v prvih dneh prve svetovne vojne 68 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 33 1985 gresu na Dunaju in spremljal je češko mo- štvo v Trst in Benetke. V zapisih leta 1912, ko so bila prva večja tekmovanja, piše, da je tekmovanje šola in vzgajališče za nravno in telesno popolnost, da pravi tekmovalec zaničuje mehkužnost, leno- bo in iz teh izviraj očo nizkotnost... načela in besede, ki bi jih lahko uporabili še danda- nes! Na I. zletu v Ljubljani je bil član kamni- ške vrste in dosegel z 90,87 "/o možnih točk tretje mesto. Njegov brat Ivan je bil 12. V finalnem tekmovanju najboljših šestih na drogu, bradlji in v prostih vajah ter teku je zatem dosegel prvo mesto. V dneh od 27. do 31. 12. 1913 je prenašal novo dobljeno znanje na tečaju za vaditelje, kjer je imel vse dni glavno vlogo. Le del dol- žnosti so nosili člani telovadnega kluba aka- demskega društva Danica z Dunaja, katerega član je tudi bil. Kot zastopnik tega društva je naslednje leto bil kot odposlanec Z. O. iz Ljubljane na Moravskem v Brnu, kjer se je dogovarjal o sodelovanju na češko-moravskem zletu, ki pa takrat zaradi izbruha vojne žal ni bil iz- veden. Leta 1914 je bil kot 20-letni mladenič že podnačelnik vaditeljskega zbora. Prizadeval si je za čim tesnejši stik z naravo, saj je bil sam sin zemlje. Telovadni učitelji naj bi ob vsakem primernem času vadili in vodili mla- dino na izlete in v naravo. Seveda je bil tudi govor o abstinenci od alkohola in nikotina ter o disciplini in primerni strogosti. Leta 1915 se je oglasil s fronte na Soči, kjer je bil že odlikovan s hrabrostno svetinjo II. stopnje. Tega leta so ga tudi obvestili, da je bil 20. 11. 1915 imenovan za 1. podnačelnika vaditeljskega zbora Z. O. Po ohranjenih do- kumentih je bil že takrat prišel v spor z uredništvom revije Mladost, v katero je dve leti pisal tehnične prispevke. Bržkone so mu očitali njegovo distanciranje od morebitne ideološke usmeritve organizacije in njegovo vztrajanje, da je to le telovadna organi- zacija. Tega sedaj ne moremo vedeti, za nas je pomembnejše njegovo vneto telesnokul- turno delovanje. Potem ko je aktivno deloval tudi na dru- gih odsekih soške fronte (njegova telesna izurjenost mu je pri tem bržkone mnogo po- magala), se je ob razpadu z večjim številom Slovencev vrnil v Ljubljano. Razvedelo se je, da je Italija napovedala vojno Jugoslavi- ji. Ker pa so se začeli boji za Koroško, so se napotili v Maribor in dalje na Koroško. Pri Št. Jakobu v Rožu je bil ujet. Po 40 dneh je pobegnil na Dunaj in nazaj v Ljubljano. Tam se je zopet javil svoji enoti in zopet prosto- voljno odpotoval nazaj na Koroško. Tu je ostal vse do konca bojev, do maj^ 1920. Medtem pa je še našel čas, da je sodelo- val na vaditeljskem tečaju 13. do 18. 1. 1919 in to s tehničnimi predavanji. Marca istega leta je bil znova izvoljen za člana vaditelj- skega zbora Z. O., na taboru 29. 7. do 1. 8. 1920, kjer so v Mariboru tekmovali v pro- stih vajah; na orodju in v atletiki je bil po- leg Franceta Koblarja eden od sodnikov. Tega leta je obnovil proste vaje in kot član vaditeljskega zbora vadil za nastope. Leta 1921 najdemo med osebnimi novicami v Mladosti vest o njegovi promociji za dok- torja prava v Zagrebu. Konec leta 1922, ko je bila ustanovljena ju- goslovanska Orlovska zveza, je bil M. Peter- lin prvi načelnik (vodja tehnične strani orga- nizacije) vaditeljskega zbora. Odtlej je svoje delovanje še bolj usmerjal na tehnično-telovadno stran. Sestavil je pri- ročnik Vadnik in organiziral strokovni list Orlovski vaditelj ter bil njegov prvi urednik. Uredil je letnika 1922 in 1923 ter 5 številk letnika 1924. Objavljal je tehnične nasvete, načrte za proste vaje itd. Na akademiji telo- vadnega tedna J. O. Z. marca 1922 so na- stopili z njegovimi sestavi vaj na narodne napeve. V Mladosti iz leta 1924 opiše udeleženec enega od mednarodnih tekmovanj, ko povze- ma rezultate vseh dotedanjih tekem, dogo- dek s tekmovanja v Parizu 1923:... »Ko smo prišli v Pariz, nismo znali redovnih vaj, ker ni bilo prevedenih povelj. Naš načelnik dr. M. P. jih hitro prestavi in spiše na papir, na- to pa jih na njegovo komando brezhibno iz- vedemo ...«. Zadnja leta Maks Peterlin ni bil več akti- ven telovadec. Ze kot dijak v Šentvidu je »pridelal« manjšo poškodbo na hrbtenici. Domneval je, da je to le revmatizem, vendar ga je vse bolj ovirala v gibanju, kar je videti že celo na fotografijah iz leta 1913. Toliko vrednejše je pa bilo njegovo tehnično delo. Maks Peterlin je bil sprva sodnik in notarski pripravnik, nekaj časa tudi v Kamniku, za- tem pa notar v Lendavi. Leta 1927 Je osno- val svojo družino. Ker pa kri ni voda, je vča- sih vadil otroke na šoli v Lendavi in jih učil prostih vaj. Ob začetku druge svetovne vojne je bil mobiliziran, ujet in v nekaj ujetniških tabo- riščih v Nemčiji. Zatem je bil z družino izse- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 33 1985 69 Tudi na fronti je vadU — v Galiciji Ijen na Hrvaško, od koder so se šele leta 1946 vrnili v Ljubljano, Zatem, ko je preživel še nekaj kratkih let v pokoju, je leta 1982 v 88. letu zapustil tudi to tekmovalno areno. Starejši kamniški občani se bodo Orlovega Maksa s Komende gotovo še spominjali. ^ VIRI Slovenski biografski leksikon, 11/1971, str. 511. Goriški letnik, 9/1982/, str. 202—204. BIBLIOGRAFIJA MAKSA PETERLINA 1912 Orlov M/aks/o: Disciplinarni red češkega Orla. Mladost, 5/18: 144—145; 5/19; 151—152; 5/20, 159. V srdci vlast, v mysli Boha, v važi silu. Mla- dost, 5/18; 145. 1913 M. p.: Proste vaje. Mladost, 6/1, 8—9; 6/2, 21—24. , Vaje na orodju. Mladost, 6/2, 24—28; 6/3, 38—43. K našim prvim tekmam. Mladost, 6/3, 37—38. Redovne vaje. Mladost, 6/3, 43—44; 6/4—5, 54—59. Razlaga članskih prostih vaj za leto 1913. Mia- j dost, 6/4-5, 60—61, 62—69. Tekme vrst. Mladost, 6/4—5, 72—76, 78. Tekme, Mladost, 6/6—7, 90—102. Proste vaje članstva za leto 1914. Mladost, 6/11, 148—149. Telovadni načrt za leto 1914. Mladost, 6/12, 158—162. Vaje s palicami. Mladost, 6/12, 162—166. 1914 Proste vaje. Mladost, 7/1, 10—12; 7/2—3, 31—34; 7/6,80—88; 7/8, 111—113. Poročilo o vaditeljskem tečaju Z. O. Mladost, 7/1, 21—14. Dodatki k razlagi vaj. Mladost, 7/2—3, 25—27. Navodila br. načelnikom za vadbo članstva v skupnih vajah. Mladost, 7/2—3, 28—29. Druge zvezine tekme. Mladost, 7/4, 43—48. Izleti v naravo. Mladost, 7/5, 59—61. Prve okrožne tekme v Kamniku. Mladost, 7/5, 70—71. Vaje s preporci za naraščaj. Mladost, 7/7, 94—96. Javni nastopi. Mladost, 7/7, 97—98. Tehnično delo v sedanjem vojnem času. Mla- dost, 7/8, 106—107. Spomini z Morave. Mladost, 7/9—10. 136—141; 7/11—12, 160—162. 1915 Pismo s fronte. Mladost, 8/11—12, 141. 1919 S — S — S — s /Sam sebi silo stori/. Mladost, 12/3—4, 33—34. Vaje s palicami. Mladost, 12/3—4, 44—50. Proste vaje članstva za leto 1919. Mladost, 12/3—4, 52—55. 1922 Vaditeljstvu. Orlovski vaditelj, 1/1—5, 1—2. Tehnični načrt za leto 1922 (Načelnik J. O. Z.), Orlovski vaditelj, 1/1—5, 2—6. Splošne okrožne tekme in pojasnila k vežba- nju redovnih in prostih vaj za okrožne tekme in nastope. Orlovski vaditelj, 1/1—5, 6—19. Telovadni teden Jugoslovanske orlovske zve- ze.. (Orlov M.). Orlovski vaditelj, 1/1—5, 41—44. 70 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 33 1985 Pravilni in nepravilni gibi prostih vaj. Or- lovski vaditelj, 1, 44—50. Bilanca prvih splošnih okrožnih tekem. Or- lovski vaditelj, 1, 51—62. i Vaje za leto 1923. Orlovski vaditelj, 1, 63—64. Proste vaje članov za leto 1923. Ori. vaditelj, 1, 65—68. Proste vaje članic za leto 1923. Ori. vaditelj, 1, 69—73. Slovanski orlovski tabor v Brnu. Orlovski i vaditelj, 1, str. 77—83. j Tekme za leto 1923. Ori. vaditelj, 1, 83—84. 1923 Kaj letos? Orlovski vaditelj, 2/1—2, 1—3. Nastop Orlov na katoliškem shodu. Ori. vad., 2/1—2, 8. Slovanski orlovski tabor v Brnu. Ori. vadi- telj, 2/1—2, 8—10. Telovadni teden JOZ (Orlov Makso). Ori. va- ditelj, 2/1—2, 10—13. Navodila za veliki rajalni nastop. Orlovski vaditelj, 2/3—4, 17—19; 2/5—6, 33—35. Skupinske vaje v trojicah za nižji naraščaj za leto 1924. Orlovski vaditelj, 2/9—12, 69—80. 1924 Na novo delo! Ori. vaditelj, 3/1, 1—2. Borilne vaje : Boks. Ori. vaditelj, 3/1, 2—4; 3/2, 10—12; 3/3, 17—19; 3/5, 33—35. Lepa naša domovina. Simbolična vaja. Ori. vaditelj, 3/1, 4—7. Kaj bomo vežbali meseca februarja (Navodilo za načelnike). Orlovski vaditelj, 8/1, 7—8. Okrožne javne telovadbe v letu 1924. Ori. vad., 3/2, 12—16. V mesecu marcu vežbajmo tole: Ori. vadi- telj, 3/2, 16. Vaditeljske skušnje. Ori. vad., 3/3, 21—24. Redovne vaje za letošnje okrožne nastope. Ori. vaditelj, 3/4, 25—27. Hkratne vaje na treh bradljah. Ori. vaditelj, 3/4, 28—32. Okrožni nastopi. Ori. vaditelj, 3/5, 35—39; 3/6, 43. Seveda je pisal tudi nepodpisan ali poročal pod podpisom Sodniški zbor O. P. tja do 7. številke letnika 1924. Uredniško delo: Vadnik. Založila Orlovska Zveza, 1920. Orlovski vaditelj, 1/1922, 2/1923, 3/1924 št. 1—5.